|
Na podlagi 19. člena
statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 50/95
in 80/98) in 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90,
18/93, 47/93 in 44/97) je Občinski svet občine Trebnje na 29. seji dne
9. 10. 2002 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o zazidalnem načrtu “Stari trg –
DSO” |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt “Stari trg – DSO” |
|
|
Osnutek zazidalnega načrta “Stari trg – DSO” je bil izdelan ob
upoštevanju: |
|
|
– usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine
Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski
list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00,
7/02 in 65/02) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta
1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 in
Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 46/00, 18/00, 7/02 in 65/02; –
v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
planskih aktov občine), |
|
|
– posebnih strokovnih podlag in variantnih predlogov za zazidalni načrt
„Stari trg – DSO“, |
|
|
– osnutka programske zasnove za zazidalni načrt „Stari trg – DSO“. |
|
|
Zazidalni načrt je izdelala firma DIA d.o.o., Ljubljana, pod številko
097/01 v letu 2001–2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične
priloge. |
|
|
2. člen |
|
|
Obravnavano ureditveno območje zazidalnega načrta »Stari trg – DSO«
(S4/2) je umeščeno v urbanizirano telo mesta znotraj ureditvenega
območja S4/1 med prenovljeno cesto mimo novega Doma starejših občanov
proti Trskemu hribu na vzhodu, Glavarjevo ulico na severu, obstoječo
pozidavo individualnih hiš ob Jurčičevi ulici na zahodu in dokaj gosto
pozidavo s pekarno na jugu. |
|
|
Meja območja poteka po zahodnem in južnem robu parcele št. 475/5 (nova
cesta proti Trskemu hribu in južni rob Glavarjeve ulice), se nadaljuje
proti vzhodu po južnem robu parcel št. 373/6 in 473/5 do Jurčičeve ulice
(št. 171) in ob njej do severnega vogala parcele 477/2, od koder se
nadaljuje ob SV in JV robovih parcel 477/2, 477/1, 461/3, 460/2, 460/3,
460/4, 458/3, 456/3, 445/1,445/2, 443/2, 444/3, 172/1, 173/1 se
nadaljuje po severnem robu majhne parcele 173/2 in po robu predvidene
ceste na parceli 176/21 do Jurčičeve ulice (parc. št. 171), kjer zavije
po njenem JV robu do parcele 176/6 in 176/5 (predvidena cesta) ter
poteka po robu predvidene ceste na parceli 176/1. Od tu se meja
nadaljuje proti vzhodu po robu dovozne poti do pekarne (južni rob parcel
št. 176/3, 178/5 in 178/9), se nadaljuje proti severu po vzhodnem robu
parcele 178/5, obrne proti vzhodu po severnem robu parcele 450/1 do
zahodnega vogala parcele 449/1, ter po njenem severnem robu do SV vogala
parcele 448/1, ob kateri se nadaljuje proti jugu ob robu ozkega prehoda
do regionalne ceste (369/1), odkoder se vrača nazaj proti severu ob
zahodnem robu št. 456/1 ter ob njenem severnem robu do parcele 458/1, od
koder se nadaljuje po severnem in vzhodnem robu te parcele do zahodnega
vogala parcele 444/1, od tu se nadaljuje po severnem robu te parcele in
parcel št.463/2 in 469/3 do izhodiščne točke na robu ceste (št. 475/5). |
|
|
V območje zazidalnega načrta so torej vključene naslednje parcele (k.o.
Stari trg): 475/1, 475/3, 475/4, 462, 461/2, 459, 458/5, 456/5, 448/2,
449/2, 446/2, 444/1, 172/2, 173/2, 178/1, 178/5, 178/9, 178/10, 176/3,
176/2 – del in 176/1 – del. |
|
|
Celotna površina meri 38.867,10 m2. |
|
|
Ožje območje urejanja je v glavnem nepozidana zelena površina travnikov
in njiv, le na vzhodni strani stoji nov Dom starejših občanov. Zemljišče
je rahlo in dokaj enakomerno nagnjeno proti jugozahodu z lepimi pogledi
na staro mestno jedro z dominanto cerkvenega zvonika in dalje po dolini
Temenice proti zahodu. |
|
|
Prostor je idealno osončen (jugozahodna lega) in kljub osrednji legi v
naselju in dokaj dobri dostopnosti zavarovan pred močnejšim hrupom, saj
v bližini ni močnejših izvorov hrupa od bolj obremenjene regionalne
ceste pa ga loči tampon pozidave ob njej. |
|
|
II. NAMEMBNOST PROSTORA |
|
|
3. člen |
|
|
Prostor, ki ga obsega zazidalni načrt »Stari trg DSO« je namenjen
predvsem za graditev objektov družbenega standarda in organizirani
graditvi stanovanj. Območje urejanja je razdeljeno na 7 ureditvenih
enot, in sicer: |
|
|
C1 |
|
|
Ureditvena enota obsega obstoječe prostore Doma starejših občanov s
spremljajočimi prostori in načrtovan prizidek. Kapaciteta doma je danes
134 oskrbovancev, s prizidkom pa pridobi okrog 30–40 nadaljnjih
oskrbovancev. |
|
|
C1A in C1B |
|
|
Del C1A ureditvene enote C dopolnjuje program Doma starejših občanov in
je v celoti namenjena gradnji varovanih stanovanj starostnikov, pri
čemer je severni trakt po potrebi lahko namenjen tudi kot domsko varstvo
pod posebnimi pogoji (v navezavi na C3). Skupna kapaciteta je do 30
varovanih eno- in dvosobnih stanovanj. Del enote C1B pa predstavlja
prostor, kjer je urejeno prednostno parkiranje osebnih avtomobilov
stanovalcev varovanih stanovanj (18 pm). Ta prostor je mogoče razširiti
še za do 16 pm. |
|
|
C2 |
|
|
Enota je namenjena obstoječemu otroškemu in rekreacijskemu igrišču,
obstoječi transformatorski postaji in prostoru za EKO otok, ki služi
ločenemu zbiranju odpadkov, namenjenih reciklaži (papir, steklo,
plastika). |
|
|
C3 |
|
|
Ureditvena enota je v celoti opredeljena za gradnjo objektov za
izvajanje socialno varstvenih storitev, vodenje in varstvo pod posebnimi
pogoji ter institucionalno varstvo (VDC). Prostor se deli v tri skupine:
stanovanjske skupine-bivalna enota (C3A), delavnice za zaposlitev pod
posebnimi pogoji (C3B) in skupne površine dostopa (C3C). Objekte je
mogoče dopolniti ali nameniti njihovo namembnost tudi programom
izobraževanja in drugim aktivnostim oseb s posebnimi potrebami. |
|
|
C4 |
|
|
Enota je namenjena organizirani gradnji stanovanj v štirih več
stanovanjskih objektih s skupnim povezovalnim prostorom za pokrito
parkiranje osebnih avtomobilov. Vsak objekt ima kapaciteto okrog 10
stanovanjskih enot z različno strukturo stanovanj, kapaciteta pokritih
parkirnih prostorov pa je minimalno 55 garažno parkirnih mest. Javni
program (mirna storitvena obrt in manjše prodajalne) je možen v južnem
in delno severovzhodnem objektu. |
|
|
C4A |
|
|
Ta del ureditvene enote C4 je lahko odstopljen (prodan) sosedom, katerih
objekti so danes tesno ob parcelni meji. |
|
|
C5 |
|
|
Ureditvena enota je rezervirana za gradnjo pokritega plavalnega bazena
dimenzij 16,66 × 8 metra (do maks. 25 × 8 m) s potrebnimi sanitarnimi,
garderobnimi in tehničnimi prostori in spremljajočim programom savne,
fitnes kabineta in prostora za aerobiko. |
|
|
C6 |
|
|
Enota je v celoti namenjena gradnji otroškega vrtca s kapaciteto do 8
igralnic za obe starostni skupini, skupaj okrog 150 otrok. |
|
|
C7 |
|
|
Ureditvena enota C7 predstavlja javne prometnice, parkirne površine in
manjše obcestne površine, ki so v skupni rabi. |
|
|
4. člen |
|
|
Ob realizaciji programov iz prejšnjega člena je potrebno, skladno s
fazami izgradnje izvesti primarno javno infrastrukturo in prometne
ureditve. |
|
|
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
Program je dokaj podrobno opredeljen zlasti kar zadeva širitev DSO,
varovana stanovanja, vrtec in večstanovanjske objekte, prostori bivalne
enote in delavnic VDC pa so prostorsko in programsko sicer okvirno
določeni, medtem ko je faznost gradnje še zelo nedorečena. Program
plavalnega bazena pa je podan zgolj informativno, zato lahko zanj
rezerviramo le ustrezen prostor, uredimo dostope in priključke,
natančnejši gabariti pa bodo določeni z izrisom iz zazidalnega načrta. |
|
|
Zazidalni načrt mora zadostiti predvsem vsem programskim zahtevam, pri
tem pa mora omogočati fleksibilnost glede faznosti gradnje, seveda ob
polnem upoštevanju naravnih danosti in že izgrajenega okolja. |
|
|
Idejna zasnova prometna ureditev je podana na nivoju lokacijskega
načrta, prav tako osnovna komunalna infrastruktura. Tudi prostorska
razporeditev arhitekturnih objektov je pri nekaterih programih bolj
fiksirana (širitev DSO, varovana stanovanja, otroški vrtec), medtem ko
so pri drugih (VDC, plavalni bazen, večstanovanjski objekti) podani
predvsem robni pogoji in osnovni gabariti, čeprav je program dokaj
opredeljen, niso pa še dorečene idejne zasnove objektov in predvsem
terminski plan gradnje. |
|
|
Izhodišča za urejanje prostora so: |
|
|
– v celoti se upoštevajo programske zahteve potencialnih investitorjev, |
|
|
– dokaj natančno se določijo osnovne cestne povezave, parkirne in
garažne površine in osnovna komunalna infrastruktura, |
|
|
– natančno je določena prostorska razporeditev posameznih dejavnosti v
prostoru (DSO, varovana stanovanja, institucionalno varstvo pod
posebnimi pogoji in VDC, OV, plavalni bazen), |
|
|
– opredelijo se gradbene linije objektov ter glavne smeri fasad in
strešnih slemen. Prav tako se določi etažnost posameznih objektov,
dopustna višina ter kota pritličja posameznih objektov z okvirno
tlorisno površino, |
|
|
– določijo se osnovne usmeritve za zunanjo ureditev, |
|
|
– določijo se možna odstopanja ob posameznih dejavnostih v prostoru, |
|
|
– variantno se opišejo možne faze realizacije. |
|
|
6. člen |
|
|
Usmeritve za oblikovanje posameznih ureditvenih enot |
|
|
Namenska raba posameznih enot je bila določena že s programskimi
zasnovami za ta zazidalni načrt in je opisana v 3. členu tega odloka.
Predlagana ureditev v celoti upošteva naravne danosti, prometne
možnosti, obstoječe urbanistične rešitve v soseščini in že znane
programe zainteresiranih investitorjev. |
|
|
Ureditvena enota C1 – DSO |
|
|
Ureditvena enota, ki je v celoti namenjena prostorom DSO, je razen
načrtovanega prizidka že v celoti zgrajena. Obstoječi prostori obsegajo
skupaj 4959 m2 bruto etažne površine, načrtovan prizidek pa bo obsegal
še nadaljnjih 1146 m2, kar pomeni skupaj 6105 m2. Zazidana bruto
površina znaša danes 1900 m2, po izgradnji prizidka pa 2984 m2. |
|
|
Prizidek je oblikovno enak traktu C obstoječega doma in obsega 343 m2
bruto zazidane površine, skupaj v treh etažah pa 1146 m2. Fasadne
obdelave, smer slemena in strešna kritina so enaki objektu C. |
|
|
Zunanja ureditev ostane nespremenjena, nekoliko se le poveča s travnimi
tlakovci utrjena površina za parkiranje osebnih avtomobilov. |
|
|
Ureditvena enota C1A in C1B |
|
|
C1A |
|
|
Enota je v celoti namenjena varovanim stanovanjem za starejše v tesni
navezavi na DSO. Varovana stanovanja so nameščena v dveh ločenih
objektih, ki oba oblikovno in v vseh gabaritih sledita obstoječemu
traktu C in prizidku pri DSO z bruto tlorisno površino pritličja 2 × 340
m2 in skupno bruto površino do 2794 m2. Jugozahodni objekt obsega po
višini K+P+2 s koto pritličja KP=277,0, severozahodni pa P+2 s koto
pritličja KP=279,8. Oba trakta sta povezana z DSO z mostovoma v višini
nadstropja tako, da je pod njima možen prehod za pešce in urgentna
vozila. Če se bo pokazala potreba je v severozahodnem traktu lahko
urejeno tudi domsko varstvo pod posebnimi pogoji. |
|
|
Objekta sta zakoličena s točkama 11 in 14, ki sta fiksirani v načrtu
zakoličbe in obveznimi gradbenimi linijami. Smer slemena, naklon in
kritina so enaki kot pri DSO. Zunanja ureditev obsega dostope iz javnih
prometnic in parkovno ureditev prostih površin v skladu s programom
varovanih stanovanj. |
|
|
C1B |
|
|
Ta del enote C1 je rezerviran za prednostno parkiranje osebnih
avtomobilov stanovalcev varovanih stanovanj (9 odprtih in 9 pokritih
parkirnih mest). Parkiranje mora biti urejeno hkrati z izgradnjo
varovanih stanovanj. Po potrebi je mogoče to parkirišče razširiti še za
16 p.m. |
|
|
Ureditvena enota C2 |
|
|
Enota je že zasedena z obstoječimi igrišči in TP. Novi posegi, razen
namestitve ECO otoka za ločeno zbiranje odpadkov v obsegu 5 × 6 m
tlorisne površine, niso predvideni. Proste površine so parkovno
obdelane, ECO otok mora biti obdan z živo mejo ali ustreznimi
zimzelenimi grmovnicami. |
|
|
Ureditvena enota C3 |
|
|
Ureditvena enota je v celoti namenjena objektom za izvajanje socialno
varstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi
pogoji ter izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve,
ki so razdeljeni v tri podskupine: |
|
|
– na severni strani je interni dostop s parkirišči in dostavo (C3A), |
|
|
– na vzhodni strani so delavnice za ljudi s posebnimi potrebami za okrog
35 zaposlenih varovancev (C3B), za kar potrebujemo okrog 400 m2 neto
površin razporejenih v dveh etažah (K+P). Program delavnic je mogoče
dopolniti ali nameniti njihovo namembnost tudi programom izobraževanja
in (ali) varovanja oseb s posebnimi potrebami, |
|
|
– na zahodni strani pa so bivalni prostori (bivalna enota) s skupno neto
površino do 833 m2 v treh etažah (K+P+1). Stanovanjski prostori se
znotraj objekta delijo na stanovanjsko skupino (do 12 oseb) in domsko
varstvo za starejše ljudi s posebnimi potrebami, ki imata skupno
stopnišče z dvigalom in skupne spremljajoče prostore. Namesto domskega
varstva je lahko tudi druga stanovanjska skupina. Ker faze realizacije
še niso povsem opredeljene je možna tudi delitev tako, da se v prvi fazi
zgradi le ena polovica z vertikalno komunikacijo. |
|
|
Objekta sta v prostor postavljena z dvema fiksnima točkama (9 in 10), z
obveznimi gradbenimi linijami, maksimalnimi možnimi tlorisnimi gabariti
in kotami pritličij (KP=282,5). Strehe so dvokapne v naklonu 15–30o z
eventualnimi frčadami na jugozahodni strani. |
|
|
Zunanja ureditev obsega priključek na javne prometne površine, ureditev
manipulacijskega prostora ob delavnicah, parkirne prostore za zaposlene
in obiskovalce (9) ob stanovanjskem delu in pešpoti znotraj območja.
Proste površine bodo zatravene in parkovno obdelane po potrebah
uporabnikom s tem, da je obvezna zasaditev z drevjem na južni meji proti
DSO. |
|
|
Ureditvena enota C4 |
|
|
Enota je namenjena organizirani gradnji stanovanj v štirih več
stanovanjskih objektih s skupnim povezovalnim traktom za pokrito
parkiranje osebnih avtomobilov. Stanovanjski objekti so postavljeni v
prostoru v štirih tlorisno enakih objektih s po štirimi etažami
(K+P+1+M), razen najjužnejšega, ki ima zaradi nižje lege eno etažo več.
Slemena streh so pri vseh štirih objektih v isti višini. Stanovanjske
objekte povezuje skupna ploščad namenjena pešcem, zbiranju in igri
otrok, pod katero so pokriti garažno-parkirni prostori za stanovalce (55
pm ali več). Skupna kapaciteta stanovanjskih objektov je 4 × 10
stanovanj z javnim programom (mirna storitvena obrt in manjše
prodajalne) v južnem in delno severovzhodnem objektu. Dostopi za pešce
so iz severne in južne strani, dostop do garaž pa iz nove povezovalne
ceste. Parkiranje obiskovalcev je urejeno ob podaljšani Glavarjevi ulici
(23 pm) in večnamensko parkiranje na južni strani, ki pa je v prvem delu
namenjeno predvsem za porabnike varovanih stanovanj. |
|
|
Objekti so postavljeni v prostor s štirimi fiksnimi točkami (1, 2, 3 in
4) in obveznimi maksimalnimi gabariti. Kote pritličij vseh objektov so
določene (trije objekti na 282,5 in najjužnejši na 279,8). Strehe so
praviloma dvokapne z eventuelnimi frčadami, smer glavnega slemena je
JV-SZ, naklon strehe je 15–30o. |
|
|
Zunanja ureditev obsega vozni dostop do garaž, peš dostope do objektov,
ureditev ploščadi nad garažami in ozelenitev s parkovno ureditvijo
ostalih prostih površin. Obvezna je zasaditev z drevjem ob podaljšku
Glavarjeve ulice, na zahodu proti obstoječi individualni gradnji in ob
dovozu do garaž. |
|
|
Vsak objekt ima kapaciteto okrog 10 stanovanjskih enot z različno
strukturo stanovanj, kapaciteta pokritih parkirnih prostorov pa je
minimalno 55 garažno parkirnih mest. Skupna bruto površina stanovanjskih
objektov je okrog 7070 m2 in pokritih garaž minimalno1223 m2. |
|
|
C4A |
|
|
Ta del ureditvene enote C4 je lahko odstopljen (prodan) sosedom, katerih
objekti so danes tesno ob parcelni meji. |
|
|
Ureditvena enota C5 |
|
|
Ureditvena enota je namenjena gradnji plavalnega bazena s spremljajočim
programom. Ker so podrobnejši program, faza gradnje in investitor še
neznani, lahko podamo le osnovne prostorske usmeritve in omejitve. Bazen
mora imeti dimenzije vsaj 16,66 × 8 metrov (bolje 25 × 8 m) s potrebnimi
garderobami, sanitarijami in vhodnimi prostori v eni etaži. V spodnji
etaži so potrebni tehnični prostori, savna, manjši fitnes kabinet in
prostor za aerobiko. Obe etaži sta povezani z notranjo vertikalno
komunikacijo. |
|
|
Etaži se delno prekrivata tako, da optimalno izrabljata naklon terena.
Del spodnje etaže, ki ni nadzidan predstavlja sončno teraso za bazen v
toplem letnem času. Prostori bazena obsegajo bruto okrog 420 m2,
tehnični prostori in spremljajoči program pa še do 500 m2. |
|
|
Investitor bazena lahko izvede tudi ustrezna raziskovalna vrtanja, ker
obstaja mnenje, da je na nekoliko večji globini mogoče najti termalno
vodo, ki bi bila dobrodošla pri vzdrževanju tople vode v bazenu. |
|
|
Maksimalni gabariti objekta so podani s štirimi fiksnimi tlorisnimi
točkami (5–8), maksimalnimi gradbenimi linijami, etažnostjo in kotami
pritličij (spodnji del KP = 272,3 in zgornji KP = 276,2). Streha
spodnjega dela je pohodna terasa, zgornjega pa šotorasta streha z glavno
smerjo slemena SV-JZ in naklonom do 30o. |
|
|
Zunanja ureditev obsega dostope za pešce, ureditev deleža večnamenskega
parkirnega prostora s peš povezavami in ureditev prostih zelenih
površin. |
|
|
Ureditvena enota C6 |
|
|
Enota je v celoti namenjena gradnji otroškega vrtca s kapaciteto do 8
igralnic za obe starostni skupini, skupaj okrog 150 otrok. Neto površina
prostorov je normirana in znaša okrog 1100 m2, z bruto površino do 1500
m2 zazidane površine. Vrtec je kot delno dvoetažen objekt lociran vzdolž
nove povezovalne ceste v smeri SV-JZ v rahlo nagnjen teren tako, da so v
spodnji etaži tehnični in upravni prostori, v zgornji (ki je tudi
direktno dostopna iz terena) pa so vsi igralni in spremljajoči prostori
z neposrednim izhodom na zunanja igrišča. |
|
|
Prostori prve starostne skupine so v JZ delu z delno pokritimi zunanjimi
terasami na JV strani, medtem ko so igralnice za drugo starostno skupino
na SV strani. Meja med obema skupinama je vhodni del s prehodom na
zunanja igrišča. Vhodni del je premakljiv glede na želeno razmerje med
številom igralnic za posamezne skupine. |
|
|
Objekt je v prostor postavljen s fiksnima točkama 15 in 16, z
maksimalnimi gradbenimi linijami, etažnostjo in višinskimi kotami
pritličja (kota spodnjega pritličja je KP = 271,0 in zgornjega KP =
275,0). Streha je dvokapna v naklonu 15–30o, smer slemena na vzhodni
strani je vzporedna s cesto na zahodni pa je šotorasta z glavno smerjo
pravokotno na cesto. |
|
|
Zunanja ureditev obsega ureditev dovoza, internih parkirnih površin
(12+7), dostopov za pešce in ureditev zunanjih igrišč vrtca, ki so
locirana na JV strani objekta. Ob glavnem vhodu za otroke je nova
povezovalna cesta razširjena za kratkotrajno ustavljanje (do 15 minut)
osebnih avtomobilov staršev. |
|
|
Vse proste zunanje površine (tudi igrišča) so zatravene, parkovno
urejene in zasajene z drevjem. Obvezna je zasaditev z drevjem ob južni
meji in na meji med območjem vrtca in varovanimi stanovanji. |
|
|
Ureditvena enota C7 |
|
|
Ureditvena enota C7 predstavlja javne prometnice, parkirne površine in
manjše obcestne površine, ki so v skupni rabi. Pogoji za prometno
ureditev so podani v 7. členu. |
|
|
Glede na to, da je območje okrog ZN pozidano, zazidava po tem zazidalnem
načrtu pa ima predvidene objekte kot so: vrtec, varovana stanovanja,
VDC, je potrebno na celotnem območju omejiti hitrost na 30 km/h. |
|
|
Vozno hitrost 30 km/h omogočajo predvideni horizontalni elementi (Rmin
30 km/h). |
|
|
Širina vozišča |
|
|
– Cesta »A« (Glavarjeva ulica): 2 × 3m = 6 m |
|
|
– Cesta »B«: 2 × 2,5 m = 5 m |
|
|
Parkirišča |
|
|
– dimenzije parkirnih mest 5 × 2,5 m (2,4) |
|
|
– odmik med dvema parkirnima mestoma 6 do 6,5 m |
|
|
Hodniki za pešce, kolesarske steze |
|
|
Vzdolž ceste »A« je na južni strani ceste predvidena do roba ceste
dvignjena kolesarska steza in hodnik za pešce. Širina celotne površine
je 3,1 m, od tega je kolesarska steza 1,5 m in hodnik za pešce 1,6 m.
Kolesarska steza je od hodnika za pešce ločena z 10 cm široko belo črto. |
|
|
Vzdolž ceste »B« je predvidena dvignjena obojestranska kolesarska steza
s hodnikom za pešce skupne širine 3,1 m (podobno kot ob cesti »A«). |
|
|
Za izvedbo predvidenih cest bo potrebno izkopati okrog 980 m3 zemljine.
Izkopani material se uporabi za nasipni material, če to dopušča
kvaliteta izkopanega materiala, kar mora pred vgradnjo odločiti
geomehanik. Višek materiala se odpelje na deponijo, ki jo določi
investitor. |
|
|
Odvodnjavanje meteorne vode iz voznih površin se izvede preko vtočnih
jaškov O 45 cm s peskolovom z vtokom pod robnikom ali z litoželezno
rešetko (na parkiriščih) v predvideno meteorno ali mešano kanalizacijo. |
|
|
Po končanih gradbenih delih bo potrebno ceste opremiti z vertikalno in
horizontalno signalizacijo. Prometna oprema je razvidna iz prometne
situacije, ki je sestavni del zazidalnega načrta. |
|
|
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva zakon o javnih cestah
(Uradni list RS, št. 29/97) ter pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s
stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81). |
|
|
8. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Danes poteka glavni napajalni vodovod na južni strani regionalne ceste
Stari trg in se navezuje na vod PVC 160 mm, ki prečka zazidalno območje
v smeri proti severu in ki ga bo potrebno prestaviti. Potrebna je
prestavitev na zahodni rob zazidalnega načrta med novo stanovanjsko
zazidavo in mejo ZN. Po križanju preloženega vodovoda z novo povezovalno
cesto se bo obrnil proti prehodu med domom starejših občanov in vrtcem
in naprej po peš hodniku do obstoječega vodovoda. |
|
|
Razen preloženega vodovoda profila DN 150 mm, je potrebno ob
severozahodni strani doma starejših občanov delno prestaviti
novozgrajeno hidrantno zanko, ter potegniti od zanke odcep vzdolž
povezovalne poti do objektov VDC. |
|
|
Na severni strani ZN se dodatno predvidi hidrantno zanko okoli štirih
stanovanjskih objektov, na katero bodo stanovanjski objekti tudi
navezani. |
|
|
Objekta vrtca in bazena se bosta navezala na glavni napajalni vod, za
gašenje pa so namenjeni hidranti na glavnem vodu v neposredni bližini. |
|
|
Za namene bazena je dopustna tudi uporaba vode iz vrtine, če bodo
rezultati poskusne vrtine na tem območju ustrezni. |
|
|
Potek vodovoda je vnesen v zbirno karto komunalnih naprav,
aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni rekapitulaciji,
podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi. |
|
|
Pri projektiranju vodovoda se upošteva pravilnik o tehničnih normativih
za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/sek.
Pri izvedbi je potrebno upoštevati še: |
|
|
– odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo
na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 4/91) in |
|
|
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje. |
|
|
9. člen |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Kanalizacije predvidene nove zazidave bo v ločenem sistemu. Nova
kanalizacija bo potekala ob novi notranji prometnici. Posamezni objekti
se bodo priključevali s sekundarnimi kanali. |
|
|
Kanal B je namenjen odvodu fekalne vode do obstoječega kanala O 40 cm,
ki pa ga bo potrebno ustrezno povečati. Istočasno bo potrebno
rekonstruirati tudi združitveni objekt in obstoječi razbremenilni objekt
lociran pred prečkanjem glavne ceste skozi Stari trg. |
|
|
Za odvod meteornih voda je predvidena izgradnja kanala M. Meteorna voda
s parkirišč se priključuje na kanalizacijo preko lovilcev olj. Kanal M
se priključi na obstoječi kanal O 100. Glede na novo hidravlično
obremenitev bo potrebno rekonstruirati odvodnik za meteorno vodo od
glavne ceste do priključka v Temenico. |
|
|
Izjemo predstavlja odvod meteorne vode iz ureditvene enote C3, kjer se v
1. fazi le-ta navezuje na vzhodno stran preko kanala A na obstoječi
kanal mešanega sistema kanalizacije. Ko pa bo zgrajen sredinski ločen
sistem kanalizacije, pa se bo odvodni kanal meteorne kanalizacije
ureditvene enote C3 po potrebi prevezal na kanal M za meteorno vodo.
Fekalna kanalizacija območja C3 pa se priključuje preko kanala A na
vzhodno stran na obstoječi javni kanal O 60 cm mešanega sistema. |
|
|
Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustrezati uredbi o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja (Uradni list RS, št. 32/93). Pri projektiranju in
dimenzioniranju kanala se uporabijo podatki Hidrometeorološkega zavoda
RS Ljubljana, Hidrometeorološka postaja Novo mesto za opazovalno obdobje
6 let. |
|
|
10. člen |
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
Nova transformatorska postaja bo postavljena ob robu parkirišča, v
bližini obstoječega visokonapetostnega kabla. Obstoječi kablovod od TP
Jurčičeva do nove TP se zaradi gradnje parkirišč in cest nad kablovodom
prestavi v novo kabelsko kanalizacijo. |
|
|
V isti kabelski kanalizaciji bo potekal tudi del nizkonapetostnega
omrežja za novo naselje. Za oskrbo z električno energijo celotnega
novega naselja se zgradi še kabelska kanalizacija ob novi cesti. |
|
|
Sekundarni razvod elektroenergetskega omrežja do vseh objektov bo
določen kasneje glede na arhitekturo stavb in ostalih komunalnih vodov. |
|
|
Potek elektroenergetskega omrežja je vnesen v zbirno karto komunalnih
naprav, aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni
rekapitulaciji, podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi. |
|
|
11. člen |
|
|
Telefonsko omrežje |
|
|
Za vključitev novega naselja ZN Stari trg v telefonsko omrežje
potrebujemo 130 telefonskih priključkov (parov). Glede na to, da v
bližini ZN v obstoječem omrežju ni rezerve, predlagamo uvlečenje parnega
telefonskega kabla večje kapacitete 400 × 4 (za potrebe Telekoma) v
obstoječo kabelsko kanalizacijo iz telefonske centrale Trebnje do
kabelskega jaška 14. Od k.j. 14 do konca ZN je projektirana 4-cevna
kabelska kanalizacija iz PVC cevi O 110 mm. Za sekundarni razvod je
projektirana 2-cevna kabelska kanalizacija iz PVC cevi O 110 mm.
Kabelsko montažna dela vključujejo dobavo in uvlečenje kabla v
telefonsko kabelsko kanalizacijo in zaključitev v telefonskih omaricah. |
|
|
Potek telefonskega omrežja je vnesen v zbirno karto komunalnih naprav,
aproksimativna ocena stroškov je prikazana v skupni rekapitulaciji,
podrobnosti pa so prikazane v posebni prilogi. |
|
|
12. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Objekti bodo ogrevani preko lastnih kotlovnic na oljno ali plinsko
gorivo. Plinifikacija območja v dosegljivem planskem obdobju ni
predvidena. Možna je izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na
plin ali olje, |
|
|
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
13. člen |
|
|
Varovanje naravne in kulturne dediščine |
|
|
Območje predvidene zazidave ni zajeto v območje kulturne in naravne
dediščine Trebnje – Arheološko območje EŠD 776, vendar zadnje
ekstenzivne arheološke raziskave kažejo na možnost prazgodovinskih in
antičnih najdb. Območja možnih najdb so v grafični prilogi ZN DSO
prikazana. Na njih je potrebno pred gradbenimi posegi v prostor opraviti
predhodni intenzivni pregled, s katerim bo zamejeno območje najdišča in
ki bo ocenil pogoje zidave. Na ostalih površinah obravnavanega območja
pa je v toku zemeljskih del potrebno izvajati le stalen arheološki
nadzor. |
|
|
Posebnih krajinskih značilnosti obravnavano območje nima, saj je iz vseh
strani obzidano z dokaj intenzivno gradnjo individualnih objektov. Med
krajinske značilnosti pa lahko štejemo izredno lepo lego glede na širšo
okoliško krajino in celotno naselje Trebnje, ki jo upoštevamo in
izkoriščamo pri postavitvi načrtovanih objektov v prostor. |
|
|
14. člen |
|
|
Usmeritve za izboljšave človekovega okolja |
|
|
Načrtovana raba obravnavanega območja ne uvaja programe, ki bi okolje
močneje obremenjevali, saj gre le za mirne dejavnosti in objekte
družbenega standarda, ki ne proizvajajo škodljivih emisij v podtalnico
ali zrak, ki niso hrupne in niso izrazito prometno obremenjujoče, zato
posebnih varovalni ukrepi niso predvideni. |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Hrup iz okolja danes na tem področju ne presega dovoljenih ravni hrupa.
Glede na značaj območja, pa bo takšno stanje potrebno ohraniti tudi v
bodoče. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj
gre za izključno mirne dejavnosti. |
|
|
Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati zakon o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v
naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Škodljivih emisij v zrak zaradi vnosa novih dejavnosti v ta prostor ni
pričakovati, prav tako danes ni v neposredni bližini onesnaževalcev
zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine. |
|
|
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št.
73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 73/94). |
|
|
Varstvo plodne zemlje |
|
|
Izvajalci posameznih investicijskih objektov morajo ob izkopu plast
plodne zemlje deponirati v delovnih pasovih višine največ 2 m ločeno od
ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih
ureditvah (park, zelenice itd.). |
|
|
Varstvo vegetacije |
|
|
Območje načrtovane pozidave je danes travniška oziroma njivska površina
brez dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru
zunanjih ureditev posameznih objektov parkovno obdelane in posajene z
okrasnim drevjem in grmičevjem. Glede na načrtovano namembnost območja
bo varstvo vegetacije v okolici zagotovljena. |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Na meteorno kanalizacijo bodo priključene le tiste vode, ki ne presegajo
dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili
uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Večina meteornih odpadnih vod
bo speljana v mešan kanalizacijski sistem. |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Varstvo pred požarom vseh objektov mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. Obrobne in nova notranja
prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh
objektov vsaj iz treh strani, poleg tega pa bo obstoječe zazankano
hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne
količine požarne vode. |
|
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Protipotresni ukrepi bodo zagotovljeni z upoštevanjem določil odredbe o
dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih
(Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII.
stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. |
|
|
Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja. S strani
Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo
objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). |
|
|
Poseg na kmetijska zemljišča |
|
|
Poseg na kmetijska zemljišča na obravnavanem območju je bil že usklajen
v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do
leta 2000 (skupščinski Dolenjski list, št. 2/90). |
|
|
VI. FAZNOST GRADNJE |
|
|
15. člen |
|
|
Načrtovan program bo grajen v več fazah v nekoliko daljšem obdobju, pri
tem pa faze še niso povsem opredeljive. Po pričakovanju bo najprej
grajen prizidek k DSO, otroški vrtec in stanovanjska skupnost VDC.
Gradnja varovanih stanovanj in večstanovanjskih objektov pa bo odvisna
predvsem od organiziranosti in volje investitorjev. |
|
|
Vsekakor bo po pričakovanju zadnja faza plavalni bazen. Z namenom, da bi
realizacija faz lahko potekala nemoteno, podajamo naslednja izhodišča: |
|
|
– prizidek k DSO in objekti VDC se lahko gradijo preden so izdelani
izvedbeni načrti in so realizirane nove prometnice. Vsi ostali objekti
pa so v celoti ali vsaj delno vezani na nove komunikacije in komunalno
infrastrukturo, |
|
|
– prostore otroškega vrtca je mogoče graditi, ko nova povezovalna cesta
še ni v celoti realizirana, vsekakor pa morajo biti izdelani izvedbeni
načrti zanjo in izveden usklajen priključek mimo pekarne, |
|
|
– podobno velja za večstanovanjske objekte, le da mora biti izveden
priključek nove povezovalne ceste na Glavarjevo ulico v dolžini vsaj do
uvoza v garažo, vendar bi bilo potrebno v tem primeru izvesti ostalo
komunalno infrastrukturo vzdolž celotne nove povezovalne ceste proti
Staremu trgu, |
|
|
– podaljšek Glavarjeve ulice do Jurčičeve časovno ni odvisen, je pa
dobrodošel v vseh fazah in smiselno vezan na preureditev kabelske
napeljave VN elektrovoda. |
|
|
VII. LASTNIŠTVO ZEMLJIŠČ, PARCELACIJA IN ELEMENTI ZAKOLIČENJA |
|
|
16. člen |
|
|
Lastništvo |
|
|
Vse parcele znotraj območja zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« so v
družbeni lasti v upravljanju Upravnega organa občine Trebnje. |
|
|
Načrtovana raba prostora deli območje na več ureditvenih enot (C1–C7),
ki so označene na posebni grafični prilogi in omejene z robno
parcelacijo. Lastništvo teh enot pa bo podrobno opredeljeno šele ob
realizaciji posameznih programov. |
|
|
Večina enot (DSO, VDC, otroški vrtec in verjetno tudi bazen) bo ostalo v
javni lasti, ki pa bo morda (DSO) prešla iz občinskega na republiško
upravljanje. Javno lastništvo bo gotovo spremenjeno pri enoti C4
(večstanovanjski objekti) in morda tudi pri bazenu (C5), kolikor bo
prišlo do koncesije. Do spremembe lastništva lahko pride tudi pri
varovanih stanovanjih (C1A). |
|
|
Robna parcelacija in robna parcelacija posameznih ureditvenih enot sta
prikazani na posebni grafični prilogi »Ureditvene enote in parcelacija«
(list št. 06), elementi zakoličbe objektov in gradbene linije na
grafični prilogi »Načrt zakoličbe« (list št. 09) in elementi cest na
grafični prilogi »Gradbena situacija« (list št. 11). |
|
|
VIII. PREDPISANA VSEBINA IZVLEČKA IZ ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
17. člen |
|
|
V zazidalnem načrtu »Stari trg – DSO« so objekti prometnic in javnega
infrastrukturnega omrežja podani na nivoju lokacijskega načrta, medtem
ko so posamezne ureditvene enote opredeljene različno, od zelo podrobnih
določil (širitev doma, varovana stanovanja, vrtec) preko manj podrobnih
(VDC, stanovanja) do zgolj okvirnih (plavalni bazen), je potrebno s
strani posameznih investitorjev pripraviti podroben izvleček iz
zazidalnega načrta. Izvleček mora upoštevati vsa izhodišča in določila
tega zazidalnega načrta. |
|
|
V izvlečku se natančno določi: |
|
|
A) na zazidalni situaciji: |
|
|
– namembnost objektov in odprtih prostorov, |
|
|
– oblika in razporeditev predvidenih objektov in naprav in odprtih
prostorov, |
|
|
– velikost objektov in površin, |
|
|
– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi, |
|
|
– višinski prerezi skozi tipične dele objektov v merilu vsa 1:500, |
|
|
– funkcionalne površine, ki pripadajo posameznim objektom; |
|
|
B) tekstualni del: |
|
|
– opis zasnove objektov in ureditev zunanjih površin, |
|
|
– organizacija programa po posameznih etažah načrtovanih objektov, |
|
|
– opis infrastrukturnega omrežja (s podatki o obremenitvah posameznih
javnih infrastrukturnih naprav), |
|
|
– rešitve glede varnosti objektov in naprav v primeru naravnih in drugih
nesreč; |
|
|
C) na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna
mreža in naprave, priključki na javna infrastrukturna omrežja ter
priključki objektov na interno omrežje za: |
|
|
– prometno ureditev, |
|
|
– elektro omrežje in naprave, |
|
|
– vodovodno omrežje in naprave, |
|
|
– kanalizacijsko omrežje in naprave, |
|
|
– telekomunikacijsko omrežje in naprave, |
|
|
– drugo. |
|
|
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA
NAČRTA |
|
|
18. člen |
|
|
Pred primarno komunalno opremo zemljišča posameznega investitorja ni
mogoče izdati lokacijskega in gradbenega dovoljenja temu investitorju. |
|
|
19. člen |
|
|
Investitor je dolžan pridobiti izvleček iz zazidalnega načrta tudi v
primeru, ko gre za enovito lokacijsko in gradbeno dovoljenje. |
|
|
X. ODSTOPANJA |
|
|
20. člen |
|
|
Možna so odstopanja do 10% od določil tega zazidalnega načrta, razen v
primeru, kjer je fiksnost določena v zakoličbi. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
21. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja
MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto. |
|
|
22. člen |
|
|
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Trebnje. |
|
|
23. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 350-05-031/2000
Trebnje, dne 9. oktobra 2002.
Župan
Občine Trebnje
Ciril Metod Pungartnik l. r. |
|