|
Na podlagi 48. in 55.
člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 18/10, 53/10) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi
Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09) je Občinski
svet Občine Križevci na 28. redni seji dne 1. 9. 2010 sprejel |
|
T E H N I Č N I
P R A V I L N I K |
|
o javnem vodovodu |
|
I. del: SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem pravilnikom se
ureja tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega omrežja in
vodovodnih objektov ter naprav na območju Občine Križevci, ki so v
upravljanju Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (v nadaljevanju: JP
Prlekija). |
|
Določila tega
pravilnika se morajo obvezno upoštevati (tudi) pri upravnih postopkih,
planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju in uporabi
drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s
predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javni vodovod. |
|
Poleg določil tega
pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi: |
|
- vse veljavne
zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost,
|
|
- navodila
proizvajalcev uporabljene vodovodne opreme. |
|
2. člen |
|
Javni vodovodni
sistem, ki je predpisan z Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št.
35/06 in 41/08), predstavlja sklop objektov, naprav in omrežja, ki so
namenjeni pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in distribuciji
pitne vode porabnikom. |
|
3. člen |
|
Lokalni vodovod je
samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe. |
|
4. člen |
|
Vodovod za tehnološko
vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih
naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za dobavo, pripravo in oskrbo
s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično
povezan z javnim vodovodom. |
|
5. člen |
|
Sestavni deli
vodovodnih sistemov so: |
|
- naprave za
pridobivanje in pripravo vode (zajetja, vodnjaki, drenaže bogatenja
vodnih virov, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode),
|
|
- naprave za
hranjenje, transport in razdeljevanje vode (vodohrani, razbremenilniki,
prečrpalnice, regulacijske in telemetrijske postaje, nadzorni centri,
vodovodno omrežje, vodovodni priključki), |
|
- interna vodovodna
napeljava, |
|
- pomožni objekti
(delavnice, skladišča, upravna poslopja itd.). |
|
6. člen |
|
(pomen pojmov) |
|
V tem pravilniku
uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
|
- upravljavec javnega
vodovoda - javno podjetje, ki upravlja dejavnost oskrbe s pitno vodo
|
|
- uporabnik ali
odjemalec - fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega
vodovoda ali uporablja njegovo požarno varstveno funkcijo |
|
- vodnjak (vrtina) -
objekt za zajem vode |
|
- črpališče - objekt,
v katerem so nameščene črpalke in nadzorni sistem za črpanje vode
|
|
- prečrpališče -
objekt, katerega funkcija je prečrpavanje vode neposredno v višje ležeče
objekte uporabnikov ali v višje ležeči vodohran |
|
- hidro postaja -
objekt z napravami za dvig tlaka |
|
- vodohran ali vodni
zbirnik - objekt za hranjenje vode |
|
- cevovod - objekt za
transport vode |
|
- vodovodno omrežje -
sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno in sekundarno
omrežje: |
|
1. magistralno
omrežje in naprave - objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode,
ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije; tranzitni cevovodi od
črpališča ali zajetij do primarnega omrežja; vodna črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za
čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji
|
|
2. primarno omrežje
in naprave - omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več
stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja
(industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki,
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju; vodohrani;
cevovodi od črpališč do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v
ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi
območji, manjšimi naselji) |
|
3. sekundarno omrežje
in naprave - omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov
na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje,
turistično območje, manjše naselje); omrežje in naprave za preprečevanje
požara (hidrantna mreža); omrežje za vzdrževanje javnih površin;
črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na
sekundarnem omrežju; naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem
omrežju. |
|
- zračnik - element
za odzračevanje cevovoda |
|
- blatnik - element
za praznjenje in čiščenje cevovoda |
|
- priključek - spojni
vod od vodovodnega omrežja do vodomera |
|
- jašek - betonski
objekt na cevovodu, ki služi za namestitev zasunov in zračnikov
|
|
- vodomerni jašek -
jašek, v katerem je nameščen vodomer |
|
- vodomer - naprava
za merjenje porabljene vode |
|
- zasun - zaporni
element na cevovodu |
|
- hidrant - element v
vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju
požara (razlikujemo nadzemne in podzemne hidrante). |
|
II. del:
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA |
|
8. člen |
|
Načrti in karte
katastra vodovodnega sistema so osnova za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo vodovodnega sistema. |
|
1. Kakovost vode |
|
9. člen |
|
Končni namen porabe
(sanitarni, protipožarni, tehnološki) je kriterij za določanje kakovosti
vode. Kakovost vode za znani končni namen porabe je določena z
veljavnimi predpisi in pravilniki. |
|
Voda iz javnega
vodovoda mora na uporabnikovi pipi oziroma mestih, kjer se uporablja kot
pitna, ustrezati kakovosti za pitno vodo. |
|
Voda, ki je namenjena
samo za protipožarni namen ali za tehnološke potrebe, je lahko slabše
kakovosti od predpisane za pitno vodo, če se dobavlja po posebnem
vodovodnem sistemu. |
|
2. Količina vode |
|
10. člen |
|
Obstoječa poraba vode
je poraba vode obstoječih porabnikov vseh vrst (gospodinjskih,
industrijskih, javnih obrtnih itd.), priključenih na obstoječi vodovodni
sistem. |
|
Predvidena poraba je
pričakovana poraba glede na spremembe strukture porabnikov, gostote
prebivalstva, razvoja turizma, rabe prostora itd. na oskrbovanem območju
za obdobje od 30 do 50 let. |
|
Za planiranje in
projektiranje se uporabljajo naslednji normativi: |
|
- gospodinjstvo 200
litrov na prebivalca na dan, |
|
- turizem 200 litrov
na posteljo na dan, |
|
- gostinstvo 15
litrov na gosta na dan, |
|
- javni uradi 15
litrov na zaposlenega na dan, |
|
- vojašnice 100
litrov na vojaka na dan, |
|
- šole 10 litrov na
dijaka na dan, |
|
- javni bazeni 300
litrov na kopalca na dan, |
|
- pekarne 150 litrov
na zaposlenega na dan, |
|
- frizerski salon 100
litrov na zaposlenega na dan, |
|
- avtopralnice 200
litrov na avto, |
|
- mlekarne 4 litre na
liter mleka, |
|
- klavnice 300 litrov
na glavo zaklane živine, |
|
- velika živina 60
litrov na glavo na dan, |
|
- mala živina 20
litrov na glavo na dan. |
|
Za protipožarne
namene se računa (za gašenje in vaje) poraba 0,2 do 0,5% celotne porabe,
za gašenje posameznega požara pa minimalno 10 l/s iz dveh sosednjih
hidrantov. |
|
Srednja dnevna poraba
se za vse vrste porabnikov določa na osnovi navedenih normativov za
obdobje enega leta in se deli s 365. |
|
Največja dnevna
poraba se določi na podlagi srednje dnevne porabe, pomnožene s faktorjem
1,5. |
|
Srednja in največja
urna poraba glede na število prebivalcev se določi po naslednji tabeli: |
|
+----------------------+-------------------+-------------------+
|
|
| Število
prebivalcev v| Največja urna |Srednja urna
poraba| |
|
|
območju | poraba v % |v % dejanske dnevne| |
|
| | dejanske dnevne | porabe | |
|
| | porabe | | |
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
| do
500 | 17 | 8 | |
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
| nad 500 do
1.500 | 13 | 8 | |
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
| nad 1.500 do
5.000 | 11 | 8 | |
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
| nad 5.000 do
20.000 | 8 | 5 | |
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
| nad
20.000 | 6 | - | |
|
+----------------------+-------------------+-------------------+ |
|
3. Pretočne hitrosti |
|
11. člen |
|
Vodovodi morajo biti
projektirani in izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri srednji
porabi med 0,8 in 1,4 m/s, še primerno je območje med 0,5 in 2,0 m/s.
Izjemoma je v določenih okoliščinah (npr. v primeru požara) dopustna
najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja 0,1 m/s. |
|
V razvodnih vodovodih
je možno, da v nekem določenem času ni pretoka. V primeru ko pretok vode
izostane za daljši čas in nastane možnost poslabšanja kakovosti vode, je
treba za tak vodovod odrediti dodatno izpiranje. Količina vode za
izpiranje naj bo enaka 10-kratnemu volumnu vode vodovoda, ki se izpira. |
|
4. Tlak v omrežju |
|
12. člen |
|
Maksimalni tlak na
mestu priključka pri pretoku nič je 6 bar. |
|
Minimalni tlak na
mestu priključka pri pretoku nič je 1,5 bar. |
|
V posebnih pogojih in
v posameznih primerih sta navedena tlaka lahko tudi drugačna.
|
|
Na delu omrežja, kjer
teh parametrov ni možno doseči, mora uporabnik: |
|
- vgraditi za
obračunskim vodomerom reducirni ventil, če je tlak v omrežju višji od 6
bar, |
|
- po pridobitvi
soglasja upravljavca, vgraditi za obračunskim vodomerom napravo za dvig
tlaka, če je tlak v omrežju manjši od 1,5 bara. |
|
5. Toplotna zaščita
vodovodov |
|
13. člen |
|
Pod pojmom toplotna
zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in ohlajanju.
|
|
Vodovodi morajo biti
zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se temperatura vode pri
minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C. |
|
Vodovodi, ki potekajo
po terenu, so praviloma vkopani v globini 1,2 m od dokončno urejenega
nivoja terena do temena cevi. |
|
Vodovodi, ki potekajo
v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti pojavu kondenzacije. |
|
6. Zaščita vodovoda
pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem |
|
14. člen |
|
Vodovodi morajo biti
zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost
za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev. |
|
Lokacijsko naj bodo
vgrajeni tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem, ki ima
orodje za izkop širine najmanj 30 cm. |
|
Na mestih, kjer
zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda tako, da je
možen strojni izkop, se vodovod položi v zaščitno cev. Dolžina zaščitnih
cevi je odvisna od velikosti vodovoda (d, DN) in od materiala cevi.
Praviloma naj bo zaščitna cev dolga do 30 m, za večje razdalje se
priporoča izdelava kolektorja. |
|
Trasa vodovoda pred
vstopom v zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako,
da je možen izvlek cevi. |
|
Zaščita pred možnim
onesnaženjem se praviloma doseže: |
|
- z zadostnimi odmiki
vodovoda od možnih virov onesnaženja, |
|
- z vgradnjo vodovoda
v zaščitne cevi, |
|
- z glinenim nabojem.
|
|
Kadar ni možno
izvesti učinkovite zaščite z navedenimi rešitvami, se zaščita rešuje
individualno s posebnimi rešitvami. |
|
7. Varovanje
vodovodnega omrežja in objektov |
|
15. člen |
|
Varovanje vseh
vodovodnih objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen
pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali
živali. |
|
Tehnično se varujejo
vsa črpališča, prečrpalnice, vodohrani in razbremenilniki tako, da je
možen nadzor vstopa na varovano območje. Vse naprave in objekti na
omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki itd.) se varujejo tehnično in
samo v posebnih primerih tudi fizično, kar je treba posebej določiti. |
|
8. Dimenzije in
materiali elementov vodovodov |
|
16. člen |
|
Za vse vodovode,
vključno s priključki, se uporabljajo cevi za nazivni tlak PN 10 bar. Po
potrebi se lahko uporabljajo tudi cevi za višji nazivni tlak (PN 16, PN
25). |
|
17. člen |
|
Nazivne mere vseh
elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim
premerom DN ali notranjim presekom cevi (FI) v milimetrih (mm).
|
|
V vodovodnih sistemih
za vodovodne cevovode in priključke, ki so v upravljanju JP Prlekija, se
uporabljajo standardne vrste in premeri cevi (v mm): |
|
- jeklene cevi
(notranji premer) |
|
- litoželezne
duktilne cevi (notranji premer) |
|
- PE-HD cevi (zunanji
premer). |
|
18. člen |
|
Vgrajevanje:
|
|
1. Jeklene cevi se
vgrajujejo: |
|
a) za vodovodne
cevovode v republiških in prometno zelo obremenjenih cestah in pri
njihovem prečkanju, |
|
b) pri prečkanju
vodotokov v sifonu (po predhodnem soglasju upravljavca), |
|
c) za primarne in
magistralne cevovode, vključno od FI 250 mm navzgor. |
|
2. Litoželezne
duktilne cevi se vgrajujejo: |
|
a) za primarne in
magistralne cevovode ter praviloma na območjih večjih tlakov ter pod
asfaltnimi površinami in to najmanj kvalitete klase K9 (EN545:2006).
|
|
3. PE-HD cevi se
vgrajujejo: |
|
a) od vključno FI 125
mm - v suhih in stabilnih zemljiščih, razen v primerih iz tč. 1. a, b,
c; |
|
b) do vključno FI 125
mm: |
|
- v močvirnih
zemljiščih, razen pod 1. a, b, c, |
|
- v nasipanih
zemljiščih, |
|
- v plazovitih
zemljiščih, razen pod 1. a, b, c. |
|
19. člen |
|
Materiali, iz katerih
so izdelani elementi vodovoda, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z
vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti
vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
|
|
Vsi elementi vodovoda
morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice
(korozija, blodeči tokovi itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). |
|
9. Globine |
|
20. člen |
|
Za polaganje cevovoda
mora biti globina jarka (kanala) taka, da bo nad temenom cevi 1,0 m, v
voznih površinah pa najmanj 1,20 m zasipa, da bo cev pod mejo zmrzali in
v skladu s tehnično obremenitvijo cevi. Cevovod mora biti pod prometnimi
površinami položen v zaščitno cev profila enakega 1,5x profilu vodovodne
cevi, ki omogoča popravilo in prenovo brez ponovnih prekopov. Maksimalna
globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 2,5 m od temena
cevi, v izjemnih primerih je na krajših odsekih dovoljena tudi večja
globina. |
|
Če predpisanih
minimalnih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen
način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav. |
|
21. člen |
|
Širina dna jarka za
polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm oziroma DN + 40 cm. |
|
22. člen |
|
Dno jarka za
polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo + / -
3 cm. V jarku izkopanem v terenu IV. in V. kategorije je za polaganje
cevovoda potrebno obvezno pripraviti peščeno posteljico v debelini 10
cm. PE-HD cevi se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije
0-8 mm ali zemljino, v kateri ni prisotno kamenje ali drugi trdi delci,
ki bi lahko povzročili odrgnine na cevi. |
|
23. člen |
|
Zasip cevovoda v
višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim
materialom, PE-HD cevi pa s peskom granulacije 0-8 mm, debeline 10 cm
nad teme cevi, ostali del pa do 30 cm nad teme z izbranim sipkim
materialom. |
|
10. Transport in
skladiščenje elementov vodovodov |
|
24. člen |
|
Deli vodovodov se
morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne
pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnikov in armatur
morajo biti zaprte. Deli vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo,
blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi. Če se temu ni mogoče
izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti. |
|
11. Križanje in
prečkanje vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in
objekti |
|
25. člen |
|
Pri križanju vodovoda
z drugimi podzemnimi napeljavami, vodovod načeloma poteka horizontalno
(brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma potekati pravokotno,
izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne
inštalacije med 45 in 90°. |
|
V izjemnih primerih
se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno
napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja
terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,20 m pod koto
dokončno urejenega nivoja terena. |
|
V vsakem primeru,
spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri, je treba ugotoviti možnost
nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti
ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. |
|
V vseh primerih, ko
je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti izvedba
takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna večja
sila. |
|
Na območjih, kjer
obstaja nevarnost onesnaženja in so kot zaščita predvidene zaščitne
cevi, naj se cevi preizkusijo glede vodotesnosti. |
|
26. člen |
|
(vertikalni odmiki) |
|
Vertikalni odmiki med
vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno
najbližjih sten vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne smejo biti
manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah. |
|
V primerih križanja,
ko je: |
|
1. vodovod pod
kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
- vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
|
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 3 m
na vsako stran, |
|
- v izjemnih primerih
je vodovod lahko zaščiten, po dogovoru z upravljavcem, tudi drugače (PVC
folija, glinen naboj), |
|
- vertikalni odmik
(od temena zaščitne cevi do temelja kanala) je najmanj 0,3 m;
|
|
2. vodovod pod
toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
- vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
|
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda, najmanj 1 m na
vsako stran, |
|
- vertikalni odmik
(od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne napeljave)
je najmanj 0,3 m; |
|
3. vodovod pod
plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, morajo biti izpolnjene naslednje
zahteve: |
|
- plinovod, PTT kabli
in elektrokabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi, |
|
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni, od zunanje stene cevi vodovoda, najmanj 2 m na
vsako stran, |
|
- vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa lahko 0,3 m; |
|
4. vodovod nad
kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
|
- vodovod mora biti
vgrajen v zaščitni cevi, |
|
- ustji zaščitne cevi
morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 3 m na
vsako stran, |
|
- vertikalni odmik je
najmanj 0,3 m; |
|
5. vodovod nad
kanalizacijo na območju vodoneprepustnega zemljišča: |
|
- v tem primeru
vodovoda ni potrebno obvezno vgraditi v zaščitno cev, |
|
- vertikalni odmik je
najmanj 0,6 m, |
|
- v primeru, da je
odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev;
|
|
6. vodovod nad
toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
- toplovod mora biti
toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim
v drugih poglavjih tega pravilnika, |
|
- vertikalni odmik je
najmanj 0,4 m; |
|
7. vodovod nad
plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, mora biti izpolnjena še
naslednja zahteva: |
|
- vertikalni odmik je
najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa lahko 0,3 m. |
|
27. člen |
|
(obešanje na nadzemno
gradbeno konstrukcijo) |
|
Potek vodovoda mora
biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma
vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne
instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda naj bo lociran
na eni od brežin, tam, kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Na tem
mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in
dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko
ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi
odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli
primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje.
Do jaška mora biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek
mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v
mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na
zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev
prilagojeno tem zahtevam. |
|
Predvideti je treba
pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo. Pri izbiri
trase in načina pritrjevanja je treba upoštevati minimalni potrebni
prostor za montažo na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip
konstrukcije mostu je treba predvideti fiksno točko in drsne podpore
(konzole) vodovoda ter upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike
mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov
mostne konstrukcije. Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo
preprečeni vplivi drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne
pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno
kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike
vodovoda. |
|
Predvideti je treba
tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na mostno
konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno
zgrajeni objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del.
|
|
Vodovod, ki poteka
pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran, uporabijo naj se
predizolirane cevi. Predvidijo naj se cevi z zaščitnim plaščem.
|
|
Posebej je treba
obdelati prehoda vodovoda v zemljo. |
|
Pri novih mostovih
naj bo praviloma predvideno polaganje vodovoda v kineto. |
|
28. člen |
|
(podzemno prečkanje
železnice) |
|
Poleg pogojev,
določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj zahtev:
|
|
Prečkanje železnice
mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali v kolektorju. |
|
Ustji zaščitne cevi
ali kolektorja morata biti izven območja železniške trase. |
|
Na obeh koncih
zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izdelana revizijska jaška z
vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in oblika revizijskih jaškov
mora biti takšna, da omogoča izvlek cevi. |
|
V revizijskem jašku,
ki ima dno na nižjem nivoju, mora biti izveden odtok, ki je
dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 100% količine povprečnega
pretoka vode v vodovodu. |
|
Os vodovoda mora biti
v revizijskih jaških z ustreznimi spojniki zamaknjena najmanj za dve
velikosti nazivnega premera vodovoda. |
|
Izvedena mora biti
ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi. |
|
Kadar prečkanje v
zaščitni cevi zaradi velikosti (DN) in dolžine vodovoda ni izvedljivo,
se izvede prečkanje v kolektorju (v pohodni kineti). Prečkanje v
zaščitni cevi se priporoča do velikosti vodovoda največ DN 300. |
|
29. člen |
|
(podzemno prečkanje
vodotokov) |
|
Pri podzemnem
prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu
vodotoka. Način izkopa, polaganje vodovoda in zasip so odvisni od vrste
vodotoka (širina, globina, velikost pretoka itd) in oblike ter vrste
terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit teren itd.).
|
|
S primerno izbranim
načinom polaganja vodovoda (s potiskanjem; s polaganjem celotnega
vodovoda, ki je sestavljen na bregu; s pomočjo pontona ali samostojno
plavajočega vodovoda in potopitve itd.) je možno izvajati podzemno
prečkanje praktično za vse velikosti vodovodov ter za velike razdalje
(100 m in več) odvisno od razpoložljive opreme, ki je potrebna za
tovrstno delo. |
|
Vsako podzemno
prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba
upoštevati navodila proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela
opravljajo. |
|
30. člen |
|
(podzemno prečkanje
cest) |
|
Podzemno prečkanje
mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi,
če je vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje
glede na statične in dinamične obremenitve. |
|
Podzemno prečkanje
avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic. |
|
12. Odmiki |
|
31. člen |
|
(horizontalni odmiki
(svetli) vodovodnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in objektov) |
|
Minimalni odmik od
spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti
manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika,
ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo,
ki se konča na robu temelja ali objekta. |
|
 |
|
Minimalni odmik od
greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi substancami, za
katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja
na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z onesnaženo
izcedno vodo, je: |
|
Minimalni odmik: |
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|na
vodoprepustnem terenu |5 m | |
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
|na
vodoneprepustren terenu |7 m | |
|
|od
dreves |2m | |
|
|od okrasnega
grmičevja |1 m | |
|
+------------------------------------------+------------------+ |
|
33. člen |
|
V primeru, ko se
vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma vgrajuje v spodnji polovici
kolektorja. Vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju kondenzata.
|
|
Kolektor mora imeti
izveden odtok vode, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj
50% količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. |
|
Kolektor mora imeti
rešilne izhode, ki v primeru poplavitve omogočajo rešitev v času
poplavitve eventualno prisotnih oseb v kolektorju. |
|
Druge instalacije, ki
so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti vplivu vode pri
eventualni poplavitvi kolektorja. |
|
34. člen |
|
(odmiki napeljav
(svetli), ki potekajo vzporedno z vodovodom) |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Komunalni
vod |Globina komunalnega voda | |
|
| |v odvisnosti do vodovoda | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Odpadna in
mešana kanalizacija |Manjša ali enaka 3,0 m | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Padavinska
kanalizacija |Manjša ali enaka 1,5 m | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Plinovodi,
elektrokabli, kabli javne|Manjša ali enaka 1,0 m | |
|
|razsvetljave
ali PTT napeljave | | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Toplovod |Manjša ali enaka 0,5 m | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Odpadna in
mešana kanalizacija |Večja od 1,5 m | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Padavinska
kanalizacija |Večja od 1,0 m | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Plinovodi,
elektrokabli, kabli javne|Večja od 1,0 m | |
|
|razsvetljave
ali PTT napeljave | | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
|Toplovod |Večja od 1,0 m | |
|
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
Horizontalni odmiki,
določeni v členu 31. in 32., so v posebnih primerih in v soglasju z
upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni:
|
|
- horizontalni odmiki
od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
|
|
- horizontalni odmiki
od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m.
|
|
Posebno je treba
paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in
podzemnih napeljav. |
|
13. Jaški |
|
35. člen |
|
Za potrebe
obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo
jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje,
odzračevanje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na
navedeno delimo jaške na: |
|
- jaške za vodovodne
armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje,
zmanjševanje tlaka itd. (armaturni jaški), |
|
- jaške za nameščanje
kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški), |
|
- jaške za nameščanje
vodomerov (vodomerni jaški). |
|
36. člen |
|
(tehnične zahteve za
jaške) |
|
Vstopna odprtina je
standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali 800 x 800 mm, glede na velikost
elementov, ki so vgrajeni v jašku. |
|
Na mestu vstopne
odprtine so vgrajena vstopna železa ali lestev iz nerjavečega materiala.
|
|
Vstopna lestev mora
biti izvedena tako, da se lahko podaljša za 0,5 m nad nivo pokrova,
pokrovi na jaških so kovinski, z nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim
obremenitvam na mestu objekta. |
|
Pokrovi na talnih
vodomernih jaških v zgradbah oziroma strojnicah so ponavadi iz rebraste
pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima toplotno izolacijo. Tovrstni
pokrovi so lahko eno-, dvo- ali tridelni. Pokrov ali del pokrova, ki se
samostojno dvigne, ne sme biti težji od 20 kg. |
|
Izvedba in vgradnja
pokrovov mora biti takšna, da pokrovi onemogočajo dostop meteorne vode v
jašek. |
|
Pokrovi jaškov, ki se
zaklepajo, morajo biti toplotno izolirani. |
|
Pri zunanjih jaških,
v katerih so vgrajene zaporne armature (zasuni, lopute) z vertikalnim
vretenom oziroma osjo, morajo imeti nad vretenom oziroma osjo armature
vgrajen pokrov cestne kape tako, da je možna regulacija armature brez
vstopa v jašek. |
|
Vsi jaški morajo
imeti pod vstopno odprtino, v dnu, izdelano poglobitev, ki služi za
črpanje vode iz jaška. Velikost poglobitve naj bo 50 x 50 x 30 cm,
izdelana mora biti tako, da ne ogroža statike temeljev jaška. Poglobitev
mora biti pokrita s pohodno rešetko. |
|
V primeru, ko
velikost vstopne odprtine ne zadošča za zamenjavo največjega elementa,
ki je vgrajen v jašku, se mora stropna konstrukcija jaška izvesti iz
montažnih armiranobetonskih gredic širine največ 50 cm, izdelanih iz
betona MB 30, ki imajo vgrajena najmanj dva elementa za dviganje.
|
|
Na vodoprepustnih
terenih se izdelujejo jaški brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom
ali prodcem granulacije 0-3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z
betonskim dnom. |
|
Jaški v terenih s
talno vodo morajo biti vodotesni. |
|
Vstopna odprtina
jaška mora biti nad nivojem talne vode. |
|
Nad ploščo jaška mora
biti najmanj 20 cm nasutja. |
|
Prehod vodovoda skozi
steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično tako, da dopušča
potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno
jaška. |
|
Razdalja med zadnjo
prirobnico in steno jaška, mora biti na obeh straneh najmanj 40 cm.
|
|
Vsi jaški morajo
imeti urejeno prezračevanje. |
|
Jaški v terenu z
visoko talno vodo morajo biti zavarovani pred premiki zaradi vzgona.
|
|
Merilni jašek na
omrežju je namenjen za odvzemanje vzorcev vode, meritev tlaka, pretoka
in podobno. |
|
Kontrolni jašek se
vgradi na koncu zaščitne cevi ali kolektorja. |
|
37. člen |
|
(dimenzije jaškov) |
|
Dimenzije in lokacije
jaškov za vodovodne armature in kontrolno-merilne namene so določene s
projektom, ki mora poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja
določila: |
|
- višina jaška,
merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj
1,70 m, s tem da je zgornji rob najvišjega dela spojnika ali armature
najmanj 30 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 30 cm nad dnom jaška,
|
|
- širina jaška mora
biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom največjega spojnika ali
armature in steno jaška na strani vstopne in izstopne odprtine najmanj
30 cm, |
|
- dolžina jaška je
seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur in spojnikov, povečana za
najmanj 60 cm. |
|
Vodomerni jaški so
obdelani v poglavju merilna mesta. |
|
14. Označevanje
vodovodnih armatur |
|
38. člen |
|
Vodovodne armature in
podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z
označevalnimi tablicami. |
|
Označevalne tablice
morajo biti nameščene na vidnem mestu v bližini vgrajene armature, na
višini najmanj 1,4 do 2 m. |
|
Označevalne tablice
morajo biti pritrjene na fiksne objekte. Oddaljenost tablice od vgrajene
armature, ki jo tablica označuje, naj bo do 15 m. |
|
Označevalne tablice
nameščamo: |
|
- na zid zgradbe,
|
|
- na drog javne
razsvetljave ali na drog elektronapeljave, |
|
- na samostojen drog,
ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice za vodovod. |
|
39. člen |
|
(vsebina in oblika
označevalnih tablic) |
|
Na označevalnih
tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega
hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in
o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi,
ki lahko služi za evidenco po katastru ali se uporabi za kodiranje
(šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. |
|
Za označevanje
vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne
tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo
označevalne tablice. |
|
Za označevanje
vodovodnih armatur se uporabljajo označevalne tablice po standardu SIST
1005 “Označevalne tablice za vodovode”. |
|
Za označevanje
podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po DIN 4066,
“Označevalne tablice za protipožarno zaščito, tablice za označevanje
podzemnih hidrantov” |
|
15. Objekti in
naprave |
|
15.1. Prečrpalnice |
|
40. člen |
|
Predvidena
prečrpalnica mora biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo
potrebne opreme. Objekt naj bo nadzemne izvedbe, zidan ali izdelan iz
lahkih montažnih elementov, postavljen na betonski temelj, streha
klasična dvokapnica. Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim
pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode.
Če ni možno pridobiti soglasja za izgradnjo nadzemnega objekta, naj se
izvede podzemni jašek enakih dimenzij. Pri podzemnem jašku veljajo
zahteve, opisane v poglavju JAŠKI. Pri podzemni izvedbi je treba
predvideti minimalno vstopno odprtino za transport in montažo opreme,
zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni
kanal, gretje in prisilno prezračevanje jaška. Če je odvodni kanal više
od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti
drenažno črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode v jašku.
|
|
Zmogljivost črpalnega
agregata mora biti določena na podlagi srednje urne porabe, maksimalne
urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna varnost zagotovljena iz
drugih virov, se zmogljivost prečrpalnice ustrezno zmanjša. |
|
Predvideni črpalni
agregat naj bo sestavljen iz ustreznega števila frekvenčno reguliranih
črpalk za srednjo in maksimalno porabo in iz dodatne črpalke za potrebe
požara. Agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na
betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji
ter s tlačno posodo ustreznega volumna. V objektu je treba predvideti
vse cevne povezave, vključno z obtočnim vodom. Predvideti je treba vso
potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno armaturo na dotoku
in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo
za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje
vibracij, opremo za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in opremo za
merjenje parametrov. |
|
Za potrebe sanitarne
službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev
vode, locirano za črpalnim agregatom. |
|
V objektu je treba
predvideti vgradnjo elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo,
ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični
prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje
podatkov se predvidi postavitev antene v ali na nadzemni objekt oziroma
na predvideni lokaciji. |
|
Dovod električne
energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi
možnostmi elektrodistributerja. Izbiro zagona naprav je treba predvideti
v skladu z razmerami elektroomrežja. |
|
Priključna
elektroomara z meritvami mora biti predvidena v ustrezni izvedbi in
stopnji zaščite glede na predvideno zasnovo objekta. Nameščena mora biti
na mestu dostopnem elektrodistributerju. |
|
Na lokaciji objekta
je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do
objekta. |
|
41. člen |
|
(hidravlika) |
|
Na podlagi znanih
podatkov obstoječe in predvidene porabe je treba: |
|
- hidravlično
dimenzionirati črpalke in opremo, |
|
- hidravlično
dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, |
|
- izdelati diagram
karakteristik črpalk v samostojnem in paralelnem delovanju, |
|
- določiti zaščitno
opremo na podlagi maksimalnih parametrov, |
|
- izdelati navodila
za predvideno delovanje (min.-max. pretoki, min.-max. tlaki,
razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata, nivo
poplavitve pri vkopanih jaških). |
|
42. člen |
|
(tlačni preizkus) |
|
Po končanih montažnih
delih je treba za inštalacije v prečrpalnici izvesti tlačni preizkus.
Izvede se ga lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je treba čas
trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti. |
|
43. člen |
|
(poskusni zagon) |
|
Po končanih montažnih
delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon
naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu
se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstreme (zaustavitve, maksimalne
obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolira delovanje naprav. |
|
15.2. Vodohrani |
|
44. člen |
|
Pri vodohranu morajo
biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
- funkcija, oblika,
prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100% neprepustnost vodnih
celic, |
|
- način dostopa do
vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred
nepoklicanimi, |
|
- vodohran naj ima
vsaj dve ločeni vodni celici, |
|
- dovod električne
energije mora biti v skladu s predpisi, ki veljajo za vlažne in mokre
prostore, |
|
- način prezračevanja
vodohrana (naravno ali prisilno), |
|
- toplotna in
hidroizolacija, |
|
- način osvetlitve
notranjosti objekta, |
|
- način obratovanja
vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine, prenos
podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta,
|
|
- način varovanja
prelivanja vode (regulacijski ventil - električni ali s plovcem ipd.),
|
|
- preprečena mora
biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,
|
|
- zračniki morajo
biti izvedeni oziroma projektirani tako, da je onemogočen vnos
škodljivih substanc v vodne celice, priključeni morajo biti na drenažno
cev, |
|
- vse odprtine (razen
vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla, |
|
- vodne celice morajo
biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti, |
|
- premazi vodnih
celic morajo izpolnjevati sanitarno-higienske pogoje, |
|
- iztočni vodovod
mora biti opremljen s pipo za jemanje vzorcev na dostopnem mestu,
|
|
- armature v objektu
naj bodo odporne proti koroziji, |
|
- protiležni
vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem vodovodu opremljeni z dvosmernim
merilcem pretoka, |
|
- način izvedbe
odvodne kanalizacije za vodo iz praznotoka in čiščenja objekta,
|
|
- v vodohran mora
biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
|
|
Prostornino vodohrana
je treba določiti na podlagi: |
|
- fluktuacije vode v
dnevu največje porabe vode, |
|
- 20% dodatka za
nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju), |
|
- požarne rezerve. |
|
15.3. Zajem
podtalnice z vodnjaki |
|
45. člen |
|
Objekti, izvedeni z
namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice, so: |
|
- raziskovalne
vrtine, |
|
- piezometri,
|
|
- vodnjaki. |
|
46. člen |
|
(predpisi) |
|
Raziskovanje in
vrtanje vrtin nad 10 m se uvršča med rudarska dela. |
|
Za izvajanje
tehničnih in varstvenih ukrepov pri izvajanju rudarskih del je treba
poleg splošnih upoštevati tudi tehnične predpise: |
|
- za dela na
površini, |
|
- pri podzemnih
delih, |
|
- pri prevozu v
podzemnih prostorih in na površini, |
|
- druge tehnične in
varstvene predpise. |
|
Kadar se rudarska
dela izvajajo za podzemne objekte, ki niso namenjeni za raziskovanje
oziroma koriščenje mineralnih surovin, se morajo upoštevati tudi vsi
tehnični in drugi predpisi, določeni z zakonom o graditvi objektov.
|
|
Pri posegih v vode se
ne sme spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali podzemnih voda
ali naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi bilo ogroženo karkoli
od navedenega: |
|
- preskrba s pitno
vodo, |
|
- naravne danosti za
obstoj rastlinstva in živalstva v vodi, na vodnih in z njimi povezanih
zemljiščih, |
|
- odtočne razmere,
|
|
- prostorska in
časovna razporeditev voda, |
|
- kakovost in
količina podzemnih voda. |
|
47. člen |
|
(dokumentacija) |
|
Rudarska dela se
načrtujejo in izvajajo v okviru tehnične dokumentacije. |
|
V tehnično
dokumentacijo sodijo: |
|
- rudarski projekti,
|
|
- rudarski načrti,
|
|
- geološka
dokumentacija, |
|
- dokumenti o vplivu
rudarskih del na okolje. |
|
Pri rudarskih delih,
ki niso neposredno povezana z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih
surovin, se lahko uporablja tudi dokumentacija, ki jo določa veljavni
zakon o graditvi objektov. |
|
Geološka
dokumentacija za rudarska dela, ki niso neposredno povezana z
raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, mora vsebovati
ustrezno geološko karto v merilu 1:5000 do 1:25000 s karakterističnimi
profili. |
|
48. člen |
|
(vrtanje) |
|
Na podlagi poznanih
hidrogeoloških pogojev terena ali na podlagi raziskovalne vrtine geolog
ali hidrogeolog predlaga, glede na vrsto kamnine, pojavljanje vodonosnih
plasti in želene globine način vrtanja. |
|
Vrta se na jedro ali
z izpiranjem. |
|
Hitrost vrtanja je
odvisna od vrste kamnine in od njenih lastnosti. |
|
Naročnik določi
predvideno globino in premer vodnjaka. Izvajalec del na podlagi
pričakovanih geoloških pogojev in glede na opremo, s katero razpolaga,
pripravi program vrtanja. |
|
Med vrtanjem se vodi
dnevnik vrtanja. |
|
Pred vrtanjem se
uredi gradbišče, kjer poteka vrtanje. Vrtalne garniture poganja
elektrika ali dizelsko gorivo. Posebni varstveni ukrepi morajo biti
upoštevani pri skladiščenju in pretakanju dizelskega goriva, da ne pride
do onesnaženja podtalnice. |
|
Varstveni ukrepi se
morajo upoštevati tudi pri vrtanju, da ne pride do onesnaženja
podtalnice. Varstveni ukrepi morajo biti predpisani v delovnem nalogu za
izdelavo vrtine. |
|
Pomembne zahteve pri
izdelavi vrtine so, da je os vrtine ravna, da ni poševna in da je prerez
vrtine okrogel. Če to ni izpolnjeno, nastanejo težave pri cevljenju
vrtine, pri vgradnji črpalke in pri črpanju podtalnice. |
|
Za vrtine, katerih
globina je več kot 30 m, je dovoljeno odstopanje od vertikale za 2/3
svetle odprtine vrtine na tej globini. |
|
Za zajem podtalnice
se redko vrtajo globine, večje od 150 m zaradi visokih stroškov izdelave
tako globokih vrtin. Vgrajevanje cevi je zahtevno in potrebuje veliko
časa. |
|
49. člen |
|
(profil vrtine) |
|
Svetla odprtina
vodnjaka se določi glede na kamnino, v kateri se izvaja vrtanje, glede
na želeno globino, na debelino filtrskega zasipa, na želeno obdelavo
vrtine, glede na črpano količino vode, dimenzije potopne črpalke itd.
Pri manjših količinah zajema podtalnice je profil vrtanja do 300 mm, pri
količinah 10-30 l/s pa nad 350 mm. Profil vrtine se spreminja z globino
in ni konstanten. |
|
50. člen |
|
(filtrske cevi) |
|
Vodnjak namenjen za
črpanje in izkoriščanje vode je opremljen s filtrskimi cevmi. Filtrske
cevi se vgradijo, glede na rezultate vrtanja in hidrogeološko poročilo,
v globinah, kjer nastopajo vodonosni sloji v katerih želimo zajeti
podtalnico. Filtrske cevi morajo imeti majhen filtrski upor, biti morajo
odporne proti inkrustaciji in koroziji, imeti morajo mehansko trdnost in
biti primerne za koriščenje vode za pitje. To pomeni, da ne smejo imeti
kemijskih in toksičnih vplivov na vodo, ki se črpa. |
|
51. člen |
|
(polne cevi) |
|
Od zgornjega roba
filtrske cevi do vodnjaške glave oziroma sidrne plošče v strojnici
vodnjaka oziroma v conah, kjer ni podtalnice, ali ne želimo zajema
podtalnice, se vgradijo polne cevi. Vodnjak je zaključen z vodnjaško
glavo, ki preprečuje vnos snovi in dotekanje površinske vode v vodnjak.
Sidrišče cevovoda mora biti vzdignjeno 10 cm od tal strojnice. Nanjo je
priključen dovodni cevovod, ki odvaja črpano vodo naprej v omrežje. |
|
52. člen |
|
(filtrski zasip) |
|
Med steno vrtine in
filtrskimi cevmi se vgrajuje filtrski zasip, ki zadržuje večje delce, da
ne zamašijo filtrskih cevi. Granulacija filtrskega zasipa se določi
glede na teren, v katerem je izvedena vrtina in glede na filtrske cevi,
ki se bodo uporabile. |
|
Skladiščenje
filtrskega zasipa na gradbišču je podvrženo določenim varstvenim
ukrepom. Skladišči se na gosti podlogi in pokrije s folijo. Pred
vgradnjo se dezinficira s klorovo vodo. |
|
53. člen |
|
(črpalke) |
|
Predvideti je treba
vgradnjo črpalk s potopnim elektromotorjem, prigrajenim pod črpalno
stopnjo oziroma sesalnim košem, konstrukcija črpalnega dela pa je
predvidena za vgradnjo v ozke vrtane vodnjake. |
|
Izbira črpalke mora
ustrezati geometrijskim in hidravličnim parametrom izvedenega vodnjaka
(ugotovljeni intenzivnosti stalnega dotoka, stalna potopitev sesalnega
dela črpalke mora ustrezati minimalno potrebnim pogojem, ki zagotavljajo
stabilno delovanje črpalke izven področja vplivov kavitacije).
|
|
Največji premer
črpalke, ki se vgrajuje v določen vodnjak, mora biti vsaj 120 mm manjši
od premera vodnjaka. |
|
Zagotavljati mora
predvideni tlak v sistemu. |
|
Konstrukcija črpalke
mora ustrezati predvidenim pogojem delovanja (možnost prisotnosti peska
v črpani vodi, neprekinjeno obratovanje). |
|
Premer črpalke mora
biti ustrezen glede na premer vodnjaka, za hlajenje potopnega
elektromotorja mora biti zagotovljen stalen obtok vode z ustrezno
hitrostjo, ki je pogojena s tehničnimi karakteristikami črpalke. Če ta
pogoj ni izpolnjen, je treba predvideti opremo za zagotovitev takšnih
razmer (oplaščenje črpalke in elektromotorja). |
|
Črpalka mora biti
opremljena s sesalnim povratnim ventilom, vgrajenim nad hidravlično
črpalno stopnjo. |
|
Črpalka in
elektromotor morata biti iz ustreznih materialov. Rotorji črpalke morajo
biti izdelani iz visokokvalitetnih materialov, ki so odporni na
korozijske in abrazijske vplive med obratovanjem. |
|
Karakteristike
črpalke morajo biti pred vgradnjo testirane, biti morajo ustrezne in
imeti izdano testno poročilo, prav tako mora biti črpalka dinamično
uravnotežena po veljavnih standardih in imeti certifikat. |
|
Različni materiali v
črpalnem agregatu v medsebojnem kontaktu ne smejo tvoriti galvanskih
členov. |
|
Potopni elektromotor
mora biti standardne izvedbe. Zaganjanje elektromotorja mora biti
predvideno tako z mehkim zagonom, kot z zagonom zvezda-trikot (dva
dovodna kabla), temu primerna mora biti ustrezna stopnja izolacijske
trdnosti navitja. |
|
54. člen |
|
(objekt vodnjaka) |
|
Objekt vodnjaka je
prostor nad vrtino vodnjaka, predviden za vgradnjo armature, tlačnih
cevovodov, merilnoregulacijske opreme, elektrokrmilne opreme, opreme za
odvzem vzorcev in opreme za drenažo tlačnega voda. |
|
Objekt vodnjaka je
praviloma polovično vkopan podzemni armiranobetonski objekt z vstopom po
stopnicah s strani, v posebnih primerih je to lahko tudi nadzemni
objekt, zidan ali izdelan iz lahkih montažnih elementov. Pri podzemnem
objektu veljajo splošne zahteve, opisane v poglavju JAŠKI, pri nadzemnem
objektu pa splošne zahteve, opisane v poglavju PREČRPALNICE.
|
|
Objekt mora biti
izveden tako, da omogoča ustrezen razpored opreme in dostop do vsakega
dela opreme, minimalni prehodi morajo biti vsaj 0,8 m. |
|
V krovni plošči
podzemnega objekta mora biti predvidena montažna odprtina s pokrovom,
velikost odprtine mora biti minimalno 800 x 800 mm oziroma prilagojena
tehnološkim zahtevam montaže. Vsi pokrovi morajo ustrezati glede na
možne maksimalne obremenitve na določeni lokaciji. |
|
Dimenzije objekta
(tloris in višina) morajo biti ustrezne za manipulacijo črpalnega
agregata (dolžina in širina) pri demontaži črpalke in elektromotorja in
pri izvajanju manjših montažnih posegov. |
|
Objekt mora imeti
ustrezno drenažo s poglobitvijo za drenažo dela tlačnega cevovoda.
|
|
Ob objektu mora biti
predviden plato ustrezne nosilnosti za postavitev mobilnega dizel
agregata. Do platoja mora biti urejen ustrezen dostop. |
|
V primeru izvedbe
samostojnega vodnjaka na novi lokaciji je treba ob objektu predvideti
postavitev antene za telemetrijski prenos podatkov. |
|
55. člen |
|
(armatura) |
|
Za delovanje črpalke,
za varovanje povratnega toka in za zaščito delovanja mora biti vgrajena
naslednja armatura: |
|
- na kolenu tlačnega
voda pri prehodu iz vertikale vodnjaka v horizontalo je treba vgraditi
odzračno-dozračno armaturo, tudi na vseh naslednjih lomih cevovoda mora
biti predvidena odzračevalna garnitura, |
|
- v primerih
predvidene (možne) povečane vsebnosti peska v črpani vodi je treba
predvideti vgradnjo oziroma priključke in zaporno armaturo za vgradnjo
avtomatskega filtra, |
|
- predvideti je treba
varnostno armaturo za zaščito sistema proti pojavom hidravličnega
valovanja in udara, vgrajena mora biti tako, da je možna izločitev iz
delovanja in servisiranje, odtok pa speljan v drenažni iztok oziroma
nazaj v vodnjak, |
|
- predvideti je treba
mesto priključitve naprave za dezinfekcijo, |
|
- za merjenje pretoka
je treba vgraditi ustrezni merilnik pretoka, zagotovljeni morajo biti
tehnični pogoji za natančnost meritev (minimalno potrebni del ravnega
cevovoda, brez elementov motenj pred predvideno vrsto merilnika pretoka
in za njo), |
|
- za bolj preprosto
montažo in demontažo opreme je treba na ustreznih mestih predvideti
demontažne kose preproste izvedbe, |
|
- vodenje zaporne
armature mora biti ročno in z elektropogonom z indikacijo položaja ter
možnostjo daljinskega upravljanja, |
|
- pred iztokom v
vodovodni sistem, |
|
- predvideno mora
biti odjemno mesto za jemanje vzorcev, |
|
- vsa oprema mora
biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih. |
|
56. člen |
|
(tlačni cevovodi) |
|
Tlačni cevovodi v
vodnjaku morajo biti predvideni za ustrezni tlačni razred, višji od
maksimalnega delovnega tlaka črpalke. |
|
Dolžine posameznih
segmentov naj bodo standardne (fazonski kosi) in tipizirane (0,5 m, 1 m,
1,5 m, 2 m, 2,5 m oziroma največ 3 m) glede na razpoložljiv prostor,
namenjen za montažo in demontažo, nad vodnjakom. |
|
Spajanje cevi naj bo
prirobnično, spojni material odporen proti koroziji in drugim vplivom.
|
|
Cevi morajo imeti
naslednje karakteristike: |
|
- hidravlično ugodne
cevi brez možnosti inkrustracije (usedanja na stene cevi), |
|
- preprosta montaža,
|
|
- zahtevana uporabna
doba, |
|
- spoji med
posameznimi elementi morajo biti brez tvorbe el. korozijskih členov,
|
|
- zunanje in notranje
površine cevi morajo biti brez škodljivega vpliva na kvaliteto vode v
vodnjaku. |
|
Cevovodi izven
vodnjaka (v armaturnem jašku) naj bodo iz podobnih materialov.
|
|
Povezovalni elementi
cevovodov v armaturnem jašku naj bodo tipski. |
|
Vsi deli cevovoda
morajo biti izdelani po veljavnih standardih. |
|
57. člen |
|
(merilna oprema) |
|
Predvidena oziroma
vgrajena mora biti naslednja merilna oprema: |
|
- merilnik pretoka
črpalke, vgrajen na ustreznem mestu za zagotovitev zahtevane točne
meritve pretoka, omogočati mora vse zahtevane izhodne podatke za
odčitavanje na mestu vgradnje in daljinski prenos podatkov v nadzorni
center, |
|
- merilnik tlaka za
krmiljenje delovanja črpalke (tudi kot krmilni parameter frekvenčne
regulacije) in kontrolo izhodnih parametrov, |
|
- manometer z dušilko
in polnjen z glicerinom (kompenzacija sunkov), |
|
- merilnik nivoja
podtalnice z varnostnim izklopom črpalke pri ustreznem najnižjem nivoju,
inštaliran v zaščitni cevi, |
|
- varovanje
poplavitve jaška, vklop drenažne črpalke. |
|
58. člen |
|
(elektrooprema) |
|
Predvidena mora biti
elektrorazdelilna omara za: |
|
- napajanje in
zaščito črpalnega agregata z vgradnjo odklopnika, mehkega zagona ali
frekvenčnega regulatorja (če je ta predviden), |
|
- napajanje merilne
opreme, opreme za krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni center,
|
|
- napajanje
razsvetljave, prezračevanja in ogrevanja objekta ter za napajanje
servisnih vtičnic za vzdrževalna dela, |
|
- napajanje
elektromotornih pogonov armature in druge pomožne opreme, |
|
- priključek na
rezervni vir napajanja (mobilni dizel agregat) prek odklopnika,
|
|
- izenačitev vseh
kovinskih mas v objektu na ozemljitveni zbiralki, |
|
- izvedbo energetske
prenapetostne zaščite in ustrezne prenapetostne zaščite naprav in
inštrumentov. |
|
59. člen |
|
(krmiljenje in prenos
podatkov v nadzorni sistem) |
|
Predvidena morata
biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu in oprema
za telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za daljinsko
upravljanje naprav. |
|
Oprema za krmiljenje
in prenos podatkov mora ustrezati internim standardom JP Prlekija in že
vzpostavljenemu sistemu. Lokalni krmilnik je tipa Telcom, nadzorni
sistem je opremljen z nadzornim programom Intellution iFix 3.0. Kot
komunikacijski protokol se uporablja tip protokola: IEC60870-5-101 preko
mobilnega GSM omrežja. |
|
Tehnične zahteve
komunikacije preko mobilnega GSM omrežja: |
|
Modbus RTU, DF1.
TELCOM ima vgrajena dva serijska porta RS-232 in RS-485 za komunikacijo
z lokalnimi napravami (PLC, frekvenčni regulator itd.) |
|
- DETS (Data Excange
with Time Stamp). |
|
Protokol za izmenjavo
podatkov med TELCOM postajami in centralno TELCOM postajo ima naslednje
lastnosti: |
|
- delovanje preko GSM
podatkovnega klica (Data Call) |
|
- peer-to-peer
komunikacija. Vse postaje so v pripravljenosti (Slave mode). Po potrebi
se postaja spremeni v Master Mode |
|
- Event Driven
Protocol. Ob dogodku (npr. Vlom v objekt), postaja sama odda sporočilo
centralnemu TELCOMu in pošlje alarmni SMS |
|
- 18 komand za delo s
terena s pomočjo SMS sporočil (stanje, komande, parametri, alarmna
lista) |
|
- pošiljanje
pomnilnika podatkov, opremljenih s časovno značko (Time Stamp)
|
|
- IEC 60870-5-101.
Protokol za izmenjavo podatkov med centralno TELCOM postajo in nadzornim
programom z uporabo OPC gonilnika ima naslednje lastnosti: |
|
- Event Driven
Protocol |
|
- Time Stamp -
podatki so lahko označeni s časovno značko |
|
- periodično klicanje
- za vsako postajo lahko določimo periodo osveževanja tekočih podatkov
in periodo osveževanja shranjenih podatkov |
|
- klicanje na zahtevo
- operater lahko podatke osveži na zahtevo. |
|
SPREJEMANJE IN ODDAJA
SMS SPOROČIL |
|
TELCOM izkorišča GSM
storitev - sprejem in oddaja SMS sporočil. |
|
Pri pošiljanju SMS
sporočil v TELCOMu ločimo dva nivoja: |
|
- pošiljanje brez
prijave. V tem primeru iz TELCOMa le beremo in ne moremo vplivati na
njegovo delovanje. |
|
- pošiljanje s
prijavo. V tem primeru vpisujemo v TELCOMa in lahko vplivamo na njegovo
delovanje. Zato se moramo obvezno prijaviti, sicer TELCOM sporočilo
zavrne. |
|
Vrste SMS sporočil:
|
|
- poizvedovanje
stanja TELCOMa, oziroma priključenega PLC-ja |
|
- stanje napajalne
napetosti (posebej primerno, ko je TELCOM napajan preko akumulatorja)
|
|
- spisek stanja
ukazov |
|
- spisek stanja
parametrov |
|
- oddaja ukaza
|
|
- oddaja novega
stanja parametra |
|
- TELCOM avtomatsko
generira SMS v primeru alarmnega stanja (sprememba digitalnega vhoda ali
prehod meritve izven določenih mej). |
|
NADZORNI CENTER
|
|
Sistemska rešitev
bazira na naslednji strojni in programski opremi: |
|
- MASTER TELCOM. Nič
se ne razlikuje od običajnega TELCOMa, le po konfiguraciji. |
|
- OPC I/O driver za
podporo protokola IEC 60870-5-101. To je eden redkih protokolov, ki
podpirajo podatke, opremljene s časovno značko. |
|
- iFix Dynamics SCADA
2.6 ali več. |
|
- iHistorian. Podpira
shranjevanje podatkov, opremljenih s časovno značko. |
|
60. člen |
|
(varovanje objekta) |
|
Okolica objekta mora
biti ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam
onemogoča vstop. |
|
Izvedba tehničnega
varovanja in alarmiranja vstopa v objekt mora ustrezati internim
standardom JP Prlekija in zajeta v krmiljenje in prenos podatkov v
nadzorni sistem. |
|
61. člen |
|
(varovanje
podtalnice) |
|
Izvajalec rudarskih
del je dolžan izvršiti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice,
ki nastanejo pri izvajanju rudarskih del. |
|
Na območjih, kjer
posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec
dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje
in življenje ljudi in živali, pa tudi možni povzročitelji onesnaževanja
okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. |
|
Izvajalec rudarskih
del mora zagotavljati monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje, v
skladu s predpisi na področju varstva okolja. |
|
Zakon o rudarstvu
predpisuje, da mora fizična ali pravna oseba izvajati rudarska dela
tako, da ta dela med izvajanjem ne presegajo dopustne obremenitve okolja
in da pozneje po zaključenih rudarskih delih površino, ki je z
rudarskimi deli prizadeta, usposobi za ponovno uporabo. |
|
16. Vodovodni
priključki |
|
62. člen |
|
Priključek stavbe na
sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim
vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku
pitne vode. |
|
Načrtovanje, gradnjo
in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni
vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni
vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
|
Upravljavec javnega
vodovoda vodi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na
sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. |
|
Meja med priključkom
stavbe na sekundarni vodovod in priključkom stavbe na javni vodovod -
(interno vodovodno omrežje) je vodomer. |
|
Priključek stavbe na
sekundarni vodovod se šteje od mesta navezave ali dovoda vključno z
zasunom do obračunskega vodomera. |
|
Priključek stavbe na
javni vodovod se šteje kot celotno interno vodovodno omrežje vključno z
zasunom za obračunskim vodomerom. |
|
Upravljavec javnega
vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod,
lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje
cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu
s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni
vodovod. |
|
Za vsak vodovodni
priključek ali spremembo obstoječega priključka se izdela projektna
dokumentacija. |
|
Vodovodni priključek
lahko izvede le upravljavec na podlagi projektne dokumentacije ali
pooblaščenec z pisnim soglasjem upravljavca javnega vodovoda ob obvezni
kontroli predstavnika upravljavca, ki o pravilnosti izvedbe del izdela
zapisnik. |
|
Pred zasipom
vodovodnega priključka je obvezna izvedba tlačnega preizkusa, ki ga
izvede izvajalec del, in geodetskega posnetka, ki ga izdela pooblaščeno
podjetje in ga preda upravljavcu javnega vodovoda. |
|
63. člen |
|
(vodovodni priključki
po namenu) |
|
Vodovodni priključki
so po namenu lahko: |
|
- stalni priključki,
namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in
javne porabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje
cistern), |
|
- začasni priključki,
namenjeni za začasne potrebe, kot so: sejmi, različne krajevne
prireditve, gradbiščni priključki itd., in so po posebni pogodbi časovno
omejeni, |
|
- provizorični
priključki, namenjeni za dobavo vode stalnim odjemalcem v času
vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju. |
|
(vodovodni priključki
po odjemu) |
|
Vodovodni priključki
so po odjemu ločeni na: |
|
- gospodinjski odjem
- za katerega se šteje dimenzija vgrajenega vodomera do DN 20 mm (3/4«)
|
|
- industrijski odjem
in gospodarstvo - za katerega se šteje dimenzija vgrajenega vodomera nad
DN 20 mm (3/4«). |
|
Za večstanovanjske
objekte, ki imajo vgrajene skupne vodomere dimenzij večjih od DN 20 mm
se ne šteje kot industrijski odjem in se porabljena voda obračunava
skladno s tarifo za gospodinjski odjem. Količina vode se v tem primeru
obračuna za celotno stavbo upravniku večstanovanjskega objekta.
|
|
V primeru, da gre za
poslovno dejavnost znotraj individualne stanovanjske stavbe ali
večstanovanjskega objekta, je potrebno za to dejavnost vgraditi dodaten
vodomer, ki je obravnavan kot industrijski odjem in gospodarstvo.
|
|
Običajno se dodatni
vodomer uredi z montažo dvojnega zunanjega termo jaška, kjer se loči
poraba med gospodinjstvi in poslovno dejavnostjo. |
|
16.1. Sestavni deli
vodovodnega priključka |
|
64. člen |
|
Sestavni deli
vodovodnega priključka so: |
|
- priključni in
zaporni elementi na mestu priključka na javni vodovod s pripadajočimi
spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo, |
|
- priključna in
zaščitna cev z vsem pripadajočim materialom, |
|
- zaporna armatura
pred vodomerom, |
|
- UFR diferencialen
nepovratni ventil do DN 32 mm in nepovratni ventil kot vložek v vodomer
ali kot posebna armatura pri vodomerih od DN 40 dalje, UFR diferencialen
nepovratni ventil- vgradnja omenjenega nepovratnega ventila omogoča
merjenje pretokov vode, ki so v področju pod ali tik nad pragom merjenja
oziroma tistih pretokov, ki so popolnoma neizmerjeni oziroma delno
izmerjeni. Nepovratni ventil ne vpliva na dejansko količino vode, ki
steče skozi vodomer. |
|
Namesti se ga v
smeri, bodisi v nasprotni smeri vodomera. |
|
- vodomer z
daljinskim odčitavanjem brez dodatnih ožičenj za prenos stanja, vse
vgrajeno v ohišju vodomera. |
|
- zaporna armatura z
izpustom za vodomerom, kot sestavni del interne vodovodne inštalacije.
|
|
Oprema merilnega
mesta mora biti najmanj iz trajno nerjavečega materiala. |
|
16.2. Priključitev
nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
|
65. člen |
|
Na področju, kjer je
zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na
javni vodovod obvezna za vse objekte. |
|
Novi objekti se
morajo priključiti na javni vodovod pred vselitvijo oziroma pred izdajo
uporabnega dovoljenja, stari objekti pa v roku enega leta od takrat, ko
je priključek možno izvesti.Šteje se, da je priključek možno izvesti
takrat, kadar zgrajeno vodovodno omrežje, ki ni oddaljeno več kot 200
metrov od objekta, zagotavlja zadosten pretok in tlak objektu, ki se
priključuje in ne da bi nova priključitev povzročila poslabšanje
hidravličnih razmer obstoječih uporabnikov omrežja v tolikšni meri, da
bi bila motena njihova oskrba z vodo. Mnenje o hidravličnih razmerah
poda na zahtevo občinskega upravnega organa upravljavec omrežja.Izjemoma
se lahko lastnika oprosti izdelave priključka, če je priključitev
tehnično nerešljiva glede na obstoječe omrežje. O oprostitvi odloča
pristojni občinski upravni organ na podlagi vloge lastnika objekta in
mnenja upravljavca. |
|
Priključek objekta na
javni vodovod izvede na stroške lastnika upravljavec javnega vodovoda.
Priključek zajema odcep oziroma priklop na skupno vodovodno cev z
zapornim ventilom, priključno cev in vodomer z montažnimi elementi.
|
|
Druga delovna
organizacija sme le s soglasjem upravljavca vodovoda izvesti priključek
na vodovodno omrežje. V tem primeru vrši upravljavec nadzor nad
izvrševanjem teh del. |
|
Vodovodni priključek
do zapornega ventila za vodomerom je sestavni del javnega vodovodnega
omrežja. Zaporni ventil za vodomerom spada v hišno inštalacijo in je
enako kot vodomerni jašek ali niša last lastnika objekta. |
|
Pripravljalna,
gradbena in zaključna dela pri izgradnji priključka lahko po navodilih
upravljavca (Priloga št. 1: Navodilo za delo: »Tehnični pogoji za
izvajanje zemeljskih del«, ISO standard ND 09.03/1) izvede lastnik
objekta, ki se priključuje na javni vodovod. |
|
Po priključitvi na
vodovodno omrežje prevzame odjemalec obveznost, da bo hišna vodovodna
instalacijo ustrezala sanitarno tehničnim pogojem, da bo z vodo varčeval
in da bo upošteval določila tega pravilnika. |
|
Upravljavec ima
pravico nadzirati hišne vodovodne instalacije. |
|
66. člen |
|
Upravljavec vodovoda
uporabniku ne more odkloniti priključka na javno vodovodno omrežje, če
so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
- če so na razpolago
zadostne količine vode, |
|
- če je v ulici ob
gradbenem objektu cevovod ustreznega profila, |
|
- če je izdano
soglasje k lokacijski dokumentaciji in soglasje h gradbenemu dovoljenju,
|
|
- če je vodovodna
instalacija v zgradbi izvedena tako, da ne ogroža kvalitete vode v
omrežju drugih odjemalcev, |
|
- če višina in lega
gradbenega objekta omogoča vsaj 5 m odvečnega tlaka na najvišjem
izlivnem mestu (če zaradi višine objekta to ni mogoče, mora biti vgrajen
naprava za dvig tlaka), |
|
- če lastnik
gradbenega objekta (investitor) predloži dobavitelju
investicijsko-tehnično dokumentacijo, |
|
- če so poravnane vse
sprejete in predpisane obveznosti. |
|
Upravljavec vodovoda
lahko zavrne projekt, če ni v skladu s tem pravilnikom. |
|
67. člen |
|
(postopek za izdajo
soglasij za izvedbo priključka na javno vodovodno omrežje) |
|
Priključitev na javni
vodovod je dovoljena samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga
izda upravljavec v skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo Občini
Križevci (Uradni list RS, št. 18/10 z dne 8. 3. 2010) in po dokazilu o
plačanem komunalnem prispevku za navezavo na javno vodovodno omrežje. |
|
16.3. Tehnična
izvedba priključka |
|
68. člen |
|
Priključna cev mora
biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi
odzračevanja. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, ko je
zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov, vgrajenih na javnem vodovodu.
|
|
Sprememba nivelete
priključne cevi do vključno FI 80 mm se zaradi poteka drugih komunalnih
vodov lahko spremeni do + / - 1 m od osnovne linije brez vgradnje
zračnikov ali blatnikov. Za večje dimenzije priključnih cevi je v teh
primerih obvezna vgradnja armaturnih elementov. |
|
Sestavni del
vodovodnega priključka je vodomerni jašek, ki je lociran največ 1-2
metra na naročnikovo parcelo. |
|
Priključna cev naj
poteka pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. V tem primeru naj
bo odmik priključne cevi od objekta v mejah 1-2 m. Priključna oziroma
zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v teren, položena na
peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega peska ter obsipana
in zasipana s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi.
|
|
Trasa priključne cevi
naj poteka po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču
priključenega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi prek drugih
zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti
pismeno soglasje ali služnostno pravico lastnika tega zemljišča k
nameravanemu posegu. |
|
Na celotni trasi
priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi
obvezno vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom “POZOR
VODOVOD”. |
|
Priključna cev do
vključno DN 63 (FI 50 mm) mora biti obvezno vgrajena v zaščitni cevi na
naslednjih mestih: |
|
- od merilnega mesta
do najmanj 1,50 m iz objekta, |
|
- pod vsemi urejenimi
površinami, razen pod zelenicami, |
|
- pod voznimi
površinami, |
|
- pod zemljišči,
katera niso v lasti lastnika objekta, ki se priključuje, |
|
- ob objektih ali
napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev,
|
|
- v drugih primerih,
ko bo dostop zaradi drugih pogojev otežen ali onemogočen. |
|
Material zaščitne
cevi je PVC ali PE. |
|
Tlačna stopnja
zaščitne cevi je najmanj PN 6. |
|
Velikost zaščitne
cevi: |
|
- za priključno cev
do FI 32 mm (DN 40) je velikost zaščitne cevi najmanj DN 90,
|
|
- za priključno cev
do FI 40 mm (DN 50) je velikost zaščitne cevi najmanj DN 90,
|
|
- za priključno cev
do FI 50 mm (DN 63) je velikost zaščitne cevi najmanj DN 110.
|
|
Zaščitno cev je glede
na vrsto materiala priključne cevi možno vgrajevati tudi v največ treh
krivinah, katerih polmer je določen s pogojem proizvajalca cevi.
|
|
Prostor med notranjo
steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično
zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v merilno mesto. |
|
Prehodi zaščitne cevi
med stenami objekta in pri vstopu v merilno mesto morajo biti trajno
elastično zatesnjeni. |
|
Shematski prikaz
primera izvedbe priključka za enodružinsko hišo, je prikazan v Prilogi
št. 2. |
|
69. člen |
|
(dimenzioniranje
priključkov in vodomerov) |
|
Dimenzije
priključnega vodovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne
inštalacije na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih
(OV) v okviru standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega
pravilnika. |
|
Ne glede na izračun
je najmanjša velikost priključne cevi FI 25 mm (DN 32), najmanjša
velikost vodomera pa FI 20 mm. |
|
70. člen |
|
(izvedbeni pogoji) |
|
Število priključkov
in merilnih mest za posamezne objekte je odvisno od vrste porabe v
objektu, ki se priključuje. Meritev porabe vode za stanovanjski in
poslovni del mora biti opravljeno ločeno. Za stanovanjski del je možna
namestitev enega vodomera. Za vsak poslovni subjekt je treba namestiti
samostojen vodomer. |
|
Vodomeri na enem
priključnem vodovodu morajo biti vgrajeni v enem merilnem mestu, ki je
locirano v skupnih prostorih objekta ali v jašku na skupnem zemljišču
porabnikov (lastnikov objekta). |
|
V večstanovanjski
vrstni hiši ali dvojčku, ki ima gradbeno samostojne stanovanjske enote s
svojim uličnim vhodom, mora imeti vsaka stanovanjska enota samostojen
priključek z obračunskim vodomerom. Sicer pa se izvede le en priključek
na ulični vodovodni cevovod, odcepitev za vsako samostojno stanovanjsko
enoto pa se izvede pred hišo ali v njej, takoj po vstopu priključne cevi
v objekt (skupni prostor ali stopnišče), z ločenim zaklopnikom oziroma
ventilom ter s samostojnim obračunskim vodomerom. |
|
Podjetja in drugi
uporabniki, pri katerih zahteva način dela neprekinjeno dobavo vode,
imajo lahko tudi dva priključka ali več, toda le iz različnih ulic, pri
čemer mora biti vodovodna instalacija skupna. Pri vsakem vodomeru mora
biti vgrajen nepovratni ventil. |
|
Na že zgrajen
priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom priključiti še eno ali
več zgradb le s soglasjem upravljavca in lastnika vodovodnega
priključka. |
|
16.4. Naprava za
zvišanje tlaka, ki je del interne inštalacije |
|
71. člen |
|
Pred napravo mora
biti nameščen vmesni rezervoar kapacitete največ 1/100 povprečne dnevne
porabe sanitarne vode. |
|
Vmesni rezervoar
predpisane kapacitete mora imeti razmerje med višino in dolžino (merjeno
od mesta dotočne cevi do mesta odvzema cevi) največ 1:1 oziroma najmanj
1:0,75. |
|
V tlorisnem pogledu
je dotočno in odvzemno cev treba vgraditi tako, da sta locirani
diagonalno na nasprotnih straneh, padec dna rezervoarja pa poteka proti
odvzemni cevi z najmanj 20% naklonom. |
|
Odvzemna cev mora
biti izvedena tako, da ima še pred priključitvijo na napravo za
povišanje tlaka vgrajen odcepni kos z zasunom ali ventilom, ki služi za
izpraznjevanje in čiščenje rezervoarja. |
|
Nivo vode v vmesnem
rezervoarju se regulira z kotnim izlivnim ventilom, ki ima vgrajen
plavač in je meščen na dotočni cevi. Vmesni rezervoar mora imeti na
stropu vstopno odprtino, zaprto z vodotesnim in antikorozijsko
zaščitenim pokrovom ter odzračevalnik z zračnim filtrom. |
|
Druga možnost je, da
ima vgrajeno avtomatiko, ki zagotovo preprečuje aktiviranje naprave za
povišanje tlaka v primeru prekinitve dobave vode iz javnega vodovoda in
prav tako zagotovo preprečuje nasprotni pretok vode. |
|
Vodomer(i) je (so)
lahko vgrajen(i) za napravo za povišanje tlaka, pod pogojem, da naprava
ne povečuje tlaka na več kot 10 barov. |
|
16.5. Vodomeri |
|
72. člen |
|
Vodomer je sestavni
del priključka stavbe na sekundarni vodovod. Priključek stavbe na
sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim
vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku
pitne vode. Lokalna skupnost na podlagi 37. člena Pravilnika o oskrbi s
pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 z dne 4. 4. 2006), prenese
priključke obstoječih stavb v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda
in tako zagotovi vir financiranja. |
|
Zgrajen mora biti v
vodomernem jašku na suhem svetlem in čistem ter lahko dostopnem mestu,
in pozimi zavarovan pred zmrzaljo. |
|
Na območju, ki je v
upravljanju JP Prlekija, se lahko vgrajujejo vodomeri z naslednjimi
karakteristikami: |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
| Vodomer fi(mm)
| Pretok Qn | Vgradna dolžina | |
|
| | (m3/h) | (mm) | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|20 | 2,5 | 190 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|25 | 6,0 | 260 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|40 | 10,0 | 300 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|50 | 15,0 | 270 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|80 | 40,0 | 300 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|100 | 60,0 | 360 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|Kombiniran
50/20 | 15,0 | 270 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|Kombiniran
80/20 | 40,0 | 300 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
|Kombiniran
100/20 | 60,0 | 360 | |
|
+------------------------+----------------+--------------------+ |
|
Vsi vodomeri morajo
imeti veljavno oznako o overitvi. |
|
Vodomeri morajo
omogočati daljinski popis, s čimer se pridobi natančne podatke o porabi
vode pri uporabnikih (in s tem o stanju priključkov). |
|
Vodomeri morajo
vsebovati DIALOG 3G tehnološko dovršena AMR rešitev. Vodomer vsebuje
brezžični dvosmerni RF oddajnik, ki je vgrajen v samo ogrodje, brez
dodatnih ožičenj. RF enota mora biti trajno zaprta tako, da ni
izpostavljena vdoru vode in ne potrebuje dodatnih priklopov. DIALOG 3G
tako mora omogočati z miniaturnim brezžičnim oddajnikom natančno in
zanesljivo odčitavanje pretoka vode. |
|
Da se preprečijo
nedovoljene manipulacije (prestavitev ali demontiranje, poškodba
vodomera, poškodba mehanizma), upravljavec takoj po montaži vodomera
plombira holandec in ventil pred vodomerom, kakor tudi hidrante v
industrijskih conah (Priloga št. 3). |
|
16.6. Merilna mesta |
|
73. člen |
|
Merilna mesta so
namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Dimenzije
in lokacije merilnih mest so določene s projektom. Shematski prikaz
primerov merilnih mest prikazuje Priloga št. 4 - slika 1, 2, 3.
|
|
V merilnem mestu se
vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi
elementi v smeri dotoka vode: |
|
- zaporni element
(krogelna pipa ali zasun), |
|
- vmesni del pred
vodomerom, po potrebi, |
|
- UFR diferencialen
nepovratni ventil do DN 32 mm ali nepovratni ventil kot vložek v
vodomeru ali kot samostojni element (pri večjih vodomerih), |
|
- daljinski vodomer,
|
|
- zaporni element
(krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom, |
|
- čistilni kosi se
vgrajujejo med prvim zapornim elementom in vodomerom pri vseh
priključkih, kjer so vgrajeni vodomeri, večji ali enaki FI 50 mm.
|
|
Vsa merilna mesta
morajo imeti na dnu izvedeno poglobitev, ki omogoča zbiranje in
odvajanje kondenčne vode ali vode, iztekle zaradi popravil v merilnem
mestu in na interni vodovodni inštalaciji. Pri zunanjih jaških mora biti
ta poglobitev pod vstopno odprtino. |
|
Vodomeri so vedno
nameščeni (pritrjeni) na konzole. Temperatura v merilnem mestu ne sme
biti nižja od + 3 °C in ne višja od + 30 °C. |
|
Glede na lokacijo
merilnega mesta imamo več možnosti za vgradnjo vodomera: |
|
- zidna niša v
objektu - (samo za obstoječe objekte z zatečenim stanjem), |
|
- talni jašek v
objektu - (samo za obstoječe objekte z zatečenim stanjem), |
|
- posebni prostor v
objektu (hidro postaje, strojnice ipd.), |
|
- zunanji jaški. |
|
74. člen |
|
(zidna niša) |
|
Zidna niša v objektu
se praviloma uporablja v primerih obstoječih objektov z zatečenim
stanjem, ko je objekt podkleten za več kot 1,5 m pod koto terena na
mestu priključka. Zidna niša se načeloma izvede v tisti zunanji steni
objekta, ki je najbliže javnemu vodovodu - izjemoma je lahko tudi v
notranji steni, ki ni odmaknjena več kot 5 m od zunanje stene objekta,
kjer je vstop priključne cevi. V teh primerih se od zidne niše do vstopa
priključne cevi v objekt obvezno premočrtno v naklonu najmanj 0,50%
vgradi predpisana zaščitna cev. |
|
Zidna niša se lahko
uporabi tudi, če objekt ni podkleten, vendar mora biti v tem primeru
zaščitna cev ustreznih dimenzij in iz ustreznega materiala vodotesno
pritrjena na spodnji del (dno) zidne niše. |
|
Od dna zidne niše do
najbližje hišne kanalizacije se izvede sifonski odtočni priključek
premera najmanj 40 mm. |
|
Prostor, v katerem je
vgrajena zidna niša mora biti visok najmanj 1,70 m; pred zidno nišo mora
biti prostor, katerega dolžina ni manjša od 1,3 m dolžine zidne niše,
širina pa je najmanj 1 m. |
|
Zidna niša ima lahko
najmanj dvo- in največ tridelna antikorozijsko zaščitena vrata na
tečajih. |
|
Notranje dimenzije
zidnih niš so tipske in odvisne od velikosti in števila vgrajenih
vodomerov, kot je navedeno (dolžina, višina, globina): |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
| Vodomer fi(mm)
| Za en vodomer (cm) | Povečanje višine za | |
|
| | |vsak naslednji vodomer| |
|
| | | (cm) | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|20 | 90 x 40 x 25 | 20 | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|25 | 90 x 40 x 25 | 20 | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|40 | 140 x 80 x 40 | 20 | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|50 | 240 x 80 x 60 | ni možno | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|80 | 270 x 80 x 60 | ni možno | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|100 | 300 x 80 x 60 | ni možno | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|Kombiniran
50/20 | 240 x 80 x 60 | ni možno | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|Kombiniran
80/20 | 270 x 80 x 60 | ni možno | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
|Kombiniran
100/20 | 300 x 80 x 60 | ni možno | |
|
+------------------+--------------------+----------------------+ |
|
75. člen |
|
(talni vodomerni
jašek) |
|
Talni jašek v objektu
se uporablja v primerih obstoječih objektov z zatečenim stanjem, če je
priključeni objekt podkleten za manj kot 1,50 m oziroma ni podkleten.
|
|
Lociran mora biti v
prostoru, ki je najbliže javnemu vodovodu. Izjemoma je lahko lociran
tudi v drugem prostoru, ki je odmaknjen od zunanje strani objekta,
najbližjega javnemu vodovodu, za: |
|
- največ 10 m za
priključne cevi do velikosti vključno FI 50 mm (DN 63), |
|
- največ 5 m za
priključne cevi od velikosti vključno FI 80 mm (DN 90). |
|
V vseh tovrstnih
primerih je obvezna uporaba zaščitne cevi, ki mora potekati premočrtno v
območju objekta. |
|
Prostor talnega jaška
mora biti zavarovan proti možnostim zalitja z odplakami ali z drugimi
zdravstveno oporečnimi tekočinami. |
|
V vseh primerih mora
biti od vodomernega jaška do zunanje strani stene objekta obvezno
vgrajena zaščitna cev v nagibu najmanj 1% proti zunanji strani objekta.
|
|
Prostor, v katerem je
vgrajen talni jašek mora imeti višino najmanj 1,70 m, merjeno od pokrova
jaška, dolžina pa ne sme biti manjša od dolžine jaška, povečana za 1 m,
širina pa ne manjša od širine jaška, povečana za 1 m. |
|
Vodomerni jašek mora
imeti trajno nerjaveč pohoden kovinski pokrov, ki je glede na dolžino
jaška: |
|
- 90 cm - enodelen,
|
|
- 160-240 cm -
dvodelen, |
|
- 270-300 cm -
tridelen. |
|
Notranje dimenzije
talnih jaškov so tipske in odvisne od velikosti ter števila vgrajenih
vodomerov, kot je navedeno (dolžina, širina, globina): |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
| Vodomer fi(mm)
| Za en vodomer (cm) | Za dva vodomera | |
|
| | | (cm) | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|20 | 90 x 40 x 40 | 90 x 60 x 40 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|25 | 90 x 40 x 40 | 90 x 60 x 40 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|40 | 140 x 80 x 60 | 160 x 100 x 60 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|50 | 240 x 110 x 90 | 250 x 140 x 90 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|80 | 270 x 110 x 90 | 280 x 150 x 90 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|100 | 300 x 110 x 100 | 310 x 150 x 100 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|Kombiniran
50/20 | 240 x 110 x 90 | 250 x 140 x 90 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|Kombiniran
80/20 | 270 x 110 x 90 | 280 x 150 x 90 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
|Kombiniran
100/20 | 300 x 110 x 100 | 310 x 150 x 100 | |
|
+---------------------+--------------------+-------------------+ |
|
76. člen |
|
(posebni prostor v
objektu) |
|
Posebni prostor v
objektu (hidro postaje, strojnice ipd.) tudi lahko služi za vgraditev
vodomera, če so doseženi naslednji pogoji: |
|
- prostor ne sme biti
več kot 10 m odmaknjen od zunanje stene objekta, kjer vstopi priključna
cev; v vseh primerih je obvezna uporaba zaščitne cevi; |
|
- velikost prostora
(manipulativni prostor ob vodomeru ali nad njim) ne sme biti manjši, kot
je to smiselno določeno v prejšnjih poglavjih; |
|
- v prostoru ne sme
biti škodljivih, agresivnih tekočin, hlapov ali substanc, ki bi vplivale
na priključno cev, ne vodomerne armature ali ne vodomer; |
|
- vodovodna oprema
mora biti vgrajena tako, da ob morebitnem izlitju škodljivih tekočin ne
pride do onesnaženja vodovodne opreme oziroma vode; |
|
- prostor mora imeti
možnost dostopa skozi vrata ali skozi stropno vhodno odprtino dimenzij
1000 x 1000 mm. |
|
77. člen |
|
(zunanji vodomerni
jaški) |
|
Zunanji vodomerni
jaški se uporabljajo v vseh primerih izvedbe novega priključka na objekt
in sicer z vgradnjo največ 2 metra na investitorjevo parcelo.
|
|
Zunanji vodomerni
jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene motornemu
prometu. |
|
Zunanji vodomerni
jašek v vodoprepustnem terenu mora imeti iztok z drenažo, v neprepustnem
terenu pa poglobitev za izčrpavanje vode. Priključevanje iztoka iz jaška
na kanalizacijo ni dopustno. Na vodopropustnih terenih se lahko izdelajo
tudi zunanji vodomerni jaški brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom
ali s prodcem granulacije 0-3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z
betonskim dnom. Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni.
Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem talne vode. |
|
Pokrov oziroma
dodatna montažna toplotna izolacija mora biti izdelana tako, da
temperatura v jašku ni nižja od +3 °C. |
|
Prehod vodovoda skozi
steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično, tako da dopušča
potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno
jaška. |
|
Jašek mora imeti
vgrajene nerjaveče vstopne kline ali lestev, poleg tega pa je pri
izvedbi obvezno upoštevanje pogojev iz prejšnjih poglavij tega
pravilnika. |
|
Zunanji vodomerni
jaški morajo imeti vgrajen ustrezen vodotesni pokrov (pohoden ali
povozen), ki onemogoča vtok meteorne vode v jašek. Dimenzije pokrova so:
|
|
- za vodomere do FI
100 mm: 60 x 60 cm, |
|
- za vodomere nad FI
100 mm: 80 x 80 cm. |
|
V zunanjih vodomernih
jaških mora biti odmik osi vgrajene vodovodne opreme: |
|
- za velikosti
vodomera FI 20 mm in FI 25 mm: 10 cm od stene jaška in izven tlorisne
projekcije vstopne odprtine, |
|
- za velikosti
vodomera FI 40 mm: 15 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije
vstopne odprtine, |
|
- za velikosti
vodomera FI 50 mm, FI 80 mm in FI 100 mm: 30 cm od stene jaška in izven
tlorisne projekcije vstopne odprtine, |
|
- za velikosti
vodomera FI 150 mm: 40 cm od stene jaška in izven tlorisne projekcije
vstopne odprtine. |
|
Zunanji vodomerni
jaški do velikosti FI 32 mm, se vgrajujejo v tipske termojaške (Priloga
št. 5 - slika 1, 2, 3). |
|
Notranje dimenzije
zunanjih vodomernih jaškov so tipske in odvisne od velikosti ter števila
vgrajenih vodomerov (dolžina, širina, globina) kot je navedeno: |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|Vodomer | Za
en vodomer| Za dva | Okrogli | Okrogli | |
|
| fi(mm) |
dolžina x | vodomera | jašek za | jašek za | |
|
| |
širina x | dolžina x |en vodomer| dva | |
|
| |
višina (cm) | širina x | premer x | vodomera | |
|
|
| | višina (cm) | višina | premer x | |
|
|
| | | (cm) | višina | |
|
|
| | | | (cm) | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|20
|100x100x170* |100x100x170* |100 x 170 |100 x 170 | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|25
|100x100x170* |100x100x170* |100 x 170 |100 x 170 | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|40
|140x100x170* |140x120x170* |100 x 170 |Ni možno | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|50
|240x110x170* |250x150x170* |Ni možno |Ni možno | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|80
|270x110x170* |280x150x170* |Ni možno |Ni možno | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|100
|300x110x170* |310x150x170* |Ni možno |Ni možno | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|Komb.
|240x110x170* |250x150x170* |Ni možno |Ni možno | |
|
|50/20
| | | | | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|Komb.
|270x110x170* |280x150x170* |Ni možno |Ni možno | |
|
|80/20
| | | | | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
|Komb.
|300x110x170* |310x150x170* |Ni možno |Ni možno | |
|
|100/20
| | | | | |
|
+---------+--------------+--------------+----------+-----------+ |
|
* svetla
višina |
|
16.7. Ukinitev
vodovodnega priključka |
|
78. člen |
|
Ukinitev vodovodnega
priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne
cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku. |
|
Priključek se ukine
na osnovi pisnega naročila lastnika priključka, ali zaradi nespoštovanja
lokalnega odloka o oskrbi s pitno vodo. Stroške ukinitve poravna
naročnik. |
|
16.8. Vgradnja
vodovodnih armatur |
|
79. člen |
|
Za vodovodno armaturo
se štejejo vsi sestavni deli vodovodnega omrežja, razen cevi in
spojnikov. |
|
V vodovodni sistem se
lahko vgrajujejo samo armature, ki so izdelane in preizkušene po
ustreznih standardih in imajo za to ustrezno dokazilo. |
|
V primerih, ko zaradi
terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se ta
element lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske
oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in
inkrustraciji ter mikrobiološko neoporečnost. |
|
Vodovodna armatura
naj se v prvi vrsti vgrajuje na lahko dostopnih mestih, kar omogoča
stalno hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po potrebi zamenjavo.
|
|
Spojniki (loki,
odcepni kosi itd.) morajo biti obbetonirani. Velikost betonskega bloka
je odvisna od aksialne (osne) sile in je določena v projektu. Pri
uporabi sidrnih spojev betonske opore niso potrebne. |
|
V stene jaškov se
smejo vgrajevati samo spojniki, izdelani iz nodularne litine z natezno
trdnostjo najmanj 400 N/mm2. |
|
Na mestih vodovoda,
kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike.
Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju vodovoda in pri
sesanju ter pri praznjenju vodovoda. Glede na funkcijo, ki naj jo
opravlja zračnik, se vgrajujejo: odzračevalni, sesalni in
sesalno-odzračevalni zračniki, kar je določeno s projektom. |
|
Zračniki se
vgrajujejo v jaške in z vkopavanjem, kar je odvisno od konstrukcijske
izvedbe zračnika. |
|
Na najnižjih mestih
vodovoda, kjer se lahko nabirajo usedline, mora biti vodovod opremljen z
izpustom oziroma blatnikom. |
|
Blatniki se praviloma
vgrajujejo v ustrezne jaške, ki morajo imeti omogočen izpust vode v
drenažo ali možnost izčrpavanja iz jaška. Odprtina na koncu izpusta mora
biti opremljena z žabjim pokrovom. |
|
Blatniki morajo imeti
najmanj tolikšen premer, da se v vodovodu doseže hitrost izpiranja nad
1,5 m/s. Veliki vodovodi nad DN 500 se čistijo z visokotlačnimi šobami,
zato morajo biti odseki med zasuni opremljeni s FF kosi, ki se med
čiščenjem demontirajo. |
|
Pri vodovodih,
manjših od DN 200, funkcijo blatnika lahko prevzamejo hidranti.
|
|
Ograje, vrata,
stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v
vodovodni sistem in niso izdelani iz nerjavečega jekla, morajo biti
proti koroziji zaščiteni z vročim cinkanjem ali z dvokomponentnim
premazom. |
|
Za zaporne armature
do velikosti DN 200 se uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (zaporni
element je prevlečen z elastomerom), za zaporne armature, večje od DN
200, pa prirobnične in medprirobnične lopute z ekscentričnim zapiranjem.
|
|
Uporaba zapornih ali
regulacijskih armatur je lahko ročna ali motorna, v primeru motorne
regulacije mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije.
|
|
Elektromotorni pogoni
za armature, ki so nameščene v jaških z elektronapeljavo, so lahko
opremljeni z eno- ali trifaznim elektromotorjem, odvisno od vrste
napeljave. |
|
Elektromotorni pogoni
za armature, ki so nameščene v jaških brez elektronapeljave, morajo biti
opremljeni z enofaznim elektromotorjem z možnostjo priključka na
prenosni (mobilni) elektroagregat. |
|
80. člen |
|
(način vgradnje
armatur) |
|
Vse armature nad
vključno DN 200 se obvezno vgrajujejo v jaške. Armature manjših dimenzij
se vgrajujejo v jaške v skladu s tehničnimi zahtevami (otežen dostop,
bližina komunalnih vodov, zahtevnost vozlišča ipd.). Regulacija teh
armatur se opravlja s pomočjo vgradne garniture, ki se zaključuje s
cestno kapo. |
|
V primeru, ko je na
enem mestu vgrajenih več armatur, morajo biti vse vgrajene v jašek, ne
glede na to, po kakšnem zemljišču poteka vodovod in ne glede na
dimenzijo vodovoda. |
|
Izjemoma se lahko
vgradijo zaporne armature, večje od DN 200, z zasutjem le v terenu z
visoko talno vodo ali na nenosilnem terenu. |
|
Zaporne armature
morajo biti obvezno vgrajene: |
|
- na odcepu vodovoda,
|
|
- na priključku za
hidrant, |
|
- na priključku za
zračnik, |
|
- na priključku
blatnika, |
|
- pred čistilnim
kosom in za njim (po potrebi), |
|
- pred vstopom in za
izstopom vodovoda v zaščitno cev ali kolektor, |
|
- za odcepom za
vodovodni priključek, kadar priključek ni izveden z navrtnim zasunom,
|
|
- neposredno na
vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih manjših delov omrežja pri
rednem oziroma intervencijskem vzdrževanju omrežja, |
|
- neposredno na
vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih vodovodov ali posameznih
delov vodovodnega sistema. |
|
Cestne kape morajo
biti podložene z betonskimi podložnimi ploščami. |
|
17. Hidranti |
|
81. člen |
|
Hidranti so nadzemni,
industrijski ali interni pa so lahko nadzemni ali podzemni. Velikost in
število hidrantov sta določena glede na požarno obremenitev, na podlagi
veljavnega pravilnika o protipožarni zaščiti, vendar je najmanjša
velikost hidranta, ne glede na požarno obremenitev, FI 80 mm.
|
|
Omrežje, ki služi
samo za napajanje hidrantov, je lahko javno ali interno. Javno hidrantno
omrežje poteka po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje ga upravljavec
vodovoda. Interno hidrantno omrežje velja za interno inštalacijo
uporabnika in je ločeno od javnega omrežja z merilnim mestom
(vodomerom). Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. |
|
V hidrantnih omrežjih
mora biti zagotovljeno potrebno kroženje vode. |
|
Hidranti se morajo
vgrajevati (zasipavati) tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz
telesa hidranta (varovanje proti zamrznitvi). |
|
18. Preizkušanje
vodovodov |
|
82. člen |
|
Tlačni preizkus se
opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu po določilih
tega pravilnika. Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni) cevovod in
priključke se izvedeta ločeno. |
|
Po opravljenem
tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ
upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca
gradnje vodovoda. |
|
Zapisnik o uspešno
opravljenih tlačnih preizkusih je sestavni del investicijsko-tehnične
dokumentacije. |
|
83. člen |
|
(tlačni preizkus
vodovodov) |
|
Pri izvedbi tlačnega
preskusa velja: |
|
A) MDP = sistemski
obratovalni tlak lahko opredelimo kot največji možni obratovalni tlak v
sistemu. |
|
STP = sistemski
preizkusni tlak za vse cevovode se določi takole: |
|
“kadar je vodni udar
izračunan, znaša preizkusni tlak: |
|
STP = MDPC + 100 kPa, |
|
“kadar vodni udar ni
izračunan, znaša preizkusni tlak: |
|
STP = MDPa x 1,5 ali
STP = MDPa + 500 kPa. |
|
Vsakokrat velja nižja
vrednost. |
|
MDPC = obratovalni
sistemski tlak + izračunana vrednost tlaka pri vodnem udaru.
|
|
MDPa = obratovalni
sistemski tlak + določena vrednost tlaka pri vodnem udaru, ki pa ne sme
biti manjša od 200 kPa. |
|
B) MDP za centralni
vodovodni sistem znaša 7,00 bar, za druge vodovodne sisteme MDP določi
projektant. |
|
C) STP za centralni
vodovodni sistem znaša 14,00 bar, za druge vodovodne sisteme STP določi
projektant. |
|
D) Do izvajanja
predpreizkusa mora biti cevovod napolnjen z vodo in pod tlakom MDP = 7
bar, neprekinjeno 24 ur. |
|
E) Predpreizkus se
izvaja tako, da se tlak dvigne na STP in se pri ceveh DN 400 v
30-minutnih razmakih merita padec tlaka in količina dodane vode za
ponovno vzpostavitev STP. Pri ceveh DN400 znaša interval meritev 60
minut. |
|
Postopek se ponavlja,
dokler zveznica med dvema točkama v diagramu Q = f(p) ne seka abscise v
točki STP. |
|
F) Čas glavnega
preizkušanja naj bo 1 ura. Preizkus je uspešen, če v tem času tlak STP
ne pade za več kot 0,2 bar. |
|
G) Zapisnik o tlačnem
preizkusu naj bo napisan na obrazec, prirejen po DIN 4279, del 9 ali
SIST EN 805 A.27. |
|
84. člen |
|
(tlačni preizkus
vodovodnih priključkov) |
|
Predpreizkus se
izvede tako, da se v vodovodu za dve uri vzpostavi tlak STP. Pred
glavnim preizkusom se tlak ponovno dvigne na STP. Glavni preizkus traja
1 uro in je uspešen, če v tem času tlak v cevovodu ne pade za več kot
0,2 bar. |
|
19. Dezinfekcija |
|
85. člen |
|
Po zaključku gradnje
je treba vodovode in priključke dezinficirati. Dezinfekcijo izvaja
pooblaščena organizacija. V primeru, ko se že s spiranjem s pitno vodo
dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo
ni potrebna. Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za
mikrobiološko preskušanje. Rezultati poročila o mikrobiološkem
preskušanju odvzetih vzorcev, so merilo o uspešno opravljeni
dezinfekciji. Na podlagi teh poročil se vodovod sme vključiti v
obratovanje. |
|
20. Revizija
projektov |
|
86. člen |
|
Vsi predvideni posegi
v prostor, ki vplivajo na obstoječe ali predvideno vodovodno omrežje,
morajo biti projektno obdelani. Upravljavec vodovodnega sistema v ta
namen izda po 50. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list
RS, št. 110/02 ter s spremembami in dopolnitvami ZGO-1B, Uradni list RS,
št. 126/07), projektne pogoje in končno soglasje na projektne rešitve,
če so postavljeni projektni pogoji izpolnjeni. |
|
21. Nadzor nad
gradnjo vodovoda |
|
87. člen |
|
Vse vodovodne
naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po
dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo
gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe. |
|
88. člen |
|
Nadzor iz prejšnjega
člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij
in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega
materiala. |
|
III. del: PREVZEM
VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
|
89. člen |
|
Lokalni (vaški)
vodovodi se prenesejo v upravljanje izvajalcu javne službe JP Prlekija
le ob izpolnjevanju pogojev iz tega pravilnika oziroma s pogodbo
določenim načinom sanacije in viri financiranja. Rok za sanacijo
lokalnega ali vaškega vodovoda, ne sme biti daljši od enega leta, od
prevzema. Finančna sredstva zagotovi lastnik javnega vodovodnega
omrežja. |
|
90. člen |
|
Prenos upravljanja
vodovoda, ki ga je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški
vodovodni odbor, skratka upravljavec, ki ni bil organiziran po veljavni
zakonodaji v smislu ustrezne lokalne javne službe za oskrbo z vodo mora
ob predaji izvajalcu izročiti sledečo dokumentacijo: |
|
1. Izdelan grafični
prikaz vodovoda v digitalni in pisni obliki v merilu najmanj 1:5000.
|
|
2. Izdelano
hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi
morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih
vlaganj (sanacijski program). |
|
3. Izdelano strokovno
mnenje o splošnem stanju vodovoda v smislu zadovoljevanja zahtev
pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda ter ostalih
veljavnih normativov in standardov za javne vodovode. |
|
4. Izdelano strokovno
mnenje o vključevanju vodovoda v dolgoročni koncept vodooskrbe v občini
z idejnimi rešitvami tega vključevanja. |
|
5. Seznam uporabnikov
predmetnega vodovoda. |
|
6. Ustrezno dokazilo,
da je vodovod prost vseh bremen. |
|
Če katera od
navedenih dokumentacij o prenosu ni predana, to uredi novi upravljavec
na stroške lastnika. |
|
91. člen |
|
(Prenos in prevzem
vodovodnih objektov, omrežja in naprav v upravljanje, ki predstavljajo
rekonstrukcije, obnove ali širitve omrežja javnega vodovoda
(investicija) in se je izgradnja le teh izvajala po tujem izvajalcu) |
|
Za prenos vodovodnih
objektov, omrežja in naprav, ki predstavljajo rekonstrukcije, obnove ali
širitve omrežja javnega vodovoda (investicija) v upravljanje izvajalcu
javne službe, mora lastnik javnega vodovoda ali izvajalec del ob prenosu
predložiti naslednjo dokumentacijo: |
|
1. geodetski posnetek
v digitalni in pisni obliki |
|
2. projekt izvedenih
del (PID) |
|
3. projekt za
obratovanje in vzdrževanje (POV) |
|
4. uporabno
dovoljenje za objekt, ki se prenaša |
|
5. seznam uporabnikov
predmetnega objekta, če so le ti v fazi izvajanja investicije,
priključeni na javno omrežje. |
|
IV. del: KATASTER
KOMUNALNIH NAPRAV |
|
92. člen |
|
Izvajalec javne
službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih
naprav. |
|
93. člen |
|
Ne glede na določbe
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa
izvajalec javne službe za operativne potrebe vodovodne oskrbe vodi
kataster v obsegu: |
|
1. Pisni del
|
|
Pisni del vsebuje
popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev)
|
|
2. Grafični del v
državnem koordinatnem sistemu |
|
Grafični del vsebuje:
|
|
a) Podloge:
|
|
1. digitalni
katasterski načrt |
|
2. digitalni ortofoto
načrt |
|
3. topografski načrt
različnih meril (1:1.000, 1:5.000, 1:25.000 ...) |
|
4. druge podloge
|
|
b) Segmente katastra
komunalnih naprav: |
|
1. točkovni
(hidranti, zasuni, zračniki ...) |
|
2. linijski (cevovodi
...) |
|
3. ploskovni (jaški,
vodovarstvena območja ...) |
|
3. Skanogrami
|
|
Skanogrami so
digitalna oblika elaborata: |
|
a) skanogrami
fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov ...)
|
|
b) skanogrami
topografij, skic, shem in shematskih prikazov |
|
c) skanogrami, druga
dokumentacija |
|
4. Elaborati
|
|
Elaborati:
|
|
Elaborat je zbirka
vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil
nastavljen pisni in grafični del katastra, zlasti terenskih skic, ki
vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v evidenčni načrt, še
naslednje: |
|
1. topografije
zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu |
|
2. oznake detaljnih
listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev
|
|
3. montažne načrte
cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna
mesta, križanja) |
|
4. dimenzije,
materiale, leto izgradnje |
|
5. druge podatke.
|
|
Podatki morajo biti
predani ob vsakem pisnem delu elaborata še v digitalni obliki, katera
ima naslednjo obliko: |
|
+-------------+------------+----------------+-----------+-----------+ |
|
|Koordinata X
|Koordinata Y|Kota terena |Kota cevi |Opis točke | |
|
+-------------+------------+----------------+-----------+-----------+ |
|
|Npr.
|Npr. |Npr.176.81n.m.v.|Npr.175.81 |c - | |
|
|592319.30
|153314.15 | |n.m.v. |cevovod | |
|
+-------------+------------+----------------+-----------+-----------+ |
|
|Npr.
|Npr. |Npr.176.85n.m.v.|Npr.175.89 |h - | |
|
|592419.30
|153414.15 | |n.m.v. |hidrant | |
|
+-------------+------------+----------------+-----------+-----------+ |
|
|Npr.
|Npr. |Npr.176.89n.m.v.|Npr.175.89 |Z - zasun | |
|
|592519.30
|153414.15 | |n.m.v. | | |
|
+-------------+------------+----------------+-----------+-----------+ |
|
94. člen |
|
Vzdrževanje katastra
komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih.
Prijava o spremembi komunalnega voda je pismeno obvestilo, ki vsebuje
podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. |
|
95. člen |
|
Po prejemu prijave o
spremembi komunalnega voda mora izvajalec javne službe takoj poskrbeti
za eventuelno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v kataster. |
|
V. del: VZDRŽEVANJE |
|
96. člen |
|
Vzdrževalna dela na
objektih in napravah za pripravo in distribucijo pitne vode ter
vzdrževalna dela na omrežju, se izvajajo v skladu z interno
dokumentacijo JP Prlekija. |
|
Sanitarno-tehnična
urejenost objektov, naprav in omrežja se izvaja v skladu z notranjim
nadzorom po načelih HACCP sistema, ki ga predpisuje že omenjeni
Pravilnik o pitni vodi. |
|
HACCP sistem omogoča
prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko
predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje
potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih
(kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja
lahko pojavijo. |
|
1. Vzdrževanje
vodovodnih objektov |
|
97. člen |
|
Vzdrževanje
vodovodnih objektov obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga delimo na
planirano in interventno vzdrževanje objektov, obsega redne vizualne
preglede ter opravljanje dejavnosti, ki ohranjajo objekte v dobrem
sanitarno-tehničnem stanju. |
|
98. člen |
|
Planirano vzdrževanje
obsega naslednje aktivnosti: |
|
- preventivne
preglede objektov in naprav, s katerimi ugotavljamo možnost nastanka
napake na posameznem sklopu omrežja; |
|
- kontrolne preglede
objektov za spremljanje pravilnega delovanja posamezne naprave in za
vodenje predpisanih ter statističnih evidenc; |
|
- izvajanje dnevnih,
tedenskih, mesečnih ali letnih opravil na posameznem objektu in napravi
vodovodnega omrežja. |
|
99. člen |
|
Interventno
vzdrževanje je namenjeno odpravljanju okvar na objektih. |
|
2. Vzdrževanje
omrežja |
|
100. člen |
|
Vzdrževanje
vodovodnega omrežja obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga delimo na
planirano in interventno vzdrževanje samega vodovodnega omrežja.
|
|
Vodovodno omrežje z
vsemi napravami, hišne priključke, vodomer in zaporne ventile pri
vodomeru sme vzdrževati in popravljati le upravljavec. |
|
101. člen |
|
Planirano vzdrževanje
obsega naslednje aktivnosti: |
|
- preventivne
preglede omrežja, s katerimi ugotavljamo možnost nastanka napake na
posameznem sklopu omrežja; |
|
- kontrolne preglede
omrežja za spremljanje pravilnega delovanja; |
|
- izvajanje dnevnih,
tedenskih, mesečnih ali letnih opravil. |
|
Potrebna opravila pri
planiranem vzdrževanju na omrežju so: |
|
- menjava cevovoda
oziroma dele le tega na osnovi podatkov o pogostosti okvar in stroškov
vzdrževanja; |
|
- kontrola,
vzdrževanje in zamenjava armatur vgrajenih v cevovode; |
|
- periodična
kontrola, vzdrževanje ter obnova manjših objektov na cevovodih - jaški,
iztoki, označbe; |
|
- vzdrževanje okolice
manjših objektov omrežja - košnja, nanos materiala, čiščenje odtokov;
|
|
- periodično
izpiranje posameznih odsekov cevovodov, posebej po opravljenih določenih
posegih v omrežje; |
|
- periodični pregledi
in urejevanje izpustov na omrežju; |
|
- periodični pregledi
in urejevanje hidrantne mreže (hidrantov in pripadajočih zasunov) v
skladu z zakonskimi določili o tovrstnih pregledih; |
|
- periodična
kontrola, vzdrževanje ter obnova vodovodnih priključkov in vodomerov;
|
|
- vodenje evidenc o
opravljenih vzdrževalnih delih in popravilih na cevovodih. |
|
102. člen |
|
Interventno
vzdrževanje je namenjeno odpravljanju okvar na omrežju. |
|
103. člen |
|
Če gre za večje
okvare, ki povzročajo izpad dobave vode za dalj časa, mora upravljavec o
takih okvarah takoj obvestiti porabnike o tem, kje je prišlo do okvare
in koliko časa bo predvidoma prekinitev trajala, na javno običajen
način. |
|
Pri vsaki prekinitvi
dobave vode je potrebno ravnati kot da je instalacija pod pritiskom in
morajo biti iztočne pipe zaprte, električni bojlerji pa izključeni. |
|
104. člen |
|
Če se pojavijo okvare
hkrati na več mestih, mora dobavitelj odpraviti napake po naslednjem
vrstnem prioritetnem redu: |
|
1. Po vrsti
uporabnikov: |
|
a) industrija, pri
kateri lahko nastane zaradi izpada dobave vode večja materialna škoda,
|
|
b) industrija, pri
kateri nastane zaradi izpada dobave vode le manjši zastoj dela, ali če
rabi vodo le za sanitarne zahteve, |
|
c) poslovne in
trgovske zgradbe, |
|
d) stanovanjski
bloki, |
|
e) individualne
stanovanjske hiše. |
|
2. Po vrsti cene
mreže in priključkov: |
|
a) magistralni
cevovod, |
|
b) primarni cevovod,
|
|
c) sekundarni
cevovodi glede na število uporabnikov |
|
d) priključki po
prioritetnem redu pod pozicijami 1. a-e. |
|
105. člen |
|
Postopki pri
odpravljanju okvare na omrežju so definirani in se izvajajo v skladu z
HACCP dokumentacijo: |
|
- sprejem
informacije, |
|
- identifikacija
nastale okvare, |
|
- izdelava načrta
odprave okvare, |
|
- izvedba sanacije
okvare, |
|
- postopek sanacije
okvare, |
|
- zaključek del na
odpravi okvare. |
|
106. člen |
|
Identifikacijo
nastale okvare opravi po sprejemu informacije delovodja, ki ugotovi ali
gre za okvaro vitalnega ali lokalnega značaja za vodooskrbo in izdela
načrt ukrepanja. |
|
Identifikacijo
nastale okvare izven delovnega časa opravi dežurni vodovodar, ki je
dolžan na licu mesta izločiti defektno mesto iz porabe, če gre za večji
iztok vode ali če iztok vode povzroči škodo na objektih in predmetih ter
ukrene vse potrebno za zavarovanje ljudi, predmetov in cestnega prometa. |
|
107. člen |
|
Izven delovnega časa
se pristopi k izvedbi sanacije nujnih primerov na podlagi ustno
dogovorjenega postopka s predpostavljenim ali na podlagi odločitve in
navodil dežurnega vodovodarja. |
|
Smatra se, da primer
okvare ni nujen, če s tem ni povzročena večja materialna škoda (iztok
vode do 10 m3/dan), če zaradi defekta vodooskrba ni motena pri nobenem
porabniku, če iztekajoča voda ne povzroča škode na objektih in predmetih
ter, če z nastankom okvare ne preti nevarnost v cestnem prometu, ljudem
in živalim ipd.. Vsi ostali primeri so nujni. |
|
3. Vodovarstvena
območja |
|
108. člen |
|
Za vodovarstvena
območja (v nadaljevanju VVO) se uporablja terminologija in označevanje
po veljavni zakonodaji, Pravilniku o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Uradni list RS, št.
88/04 z dne 19. 7. 2004) in spremembah pravilnika (Uradni list RS, št
71/09, z dne 24. 8. 2009). |
|
Kontrola in
vzdrževanje na VVO sta zasnovana na naslednjih načelih: |
|
- območje zajetij, ki
ga predstavlja ograjeni del VVO neposredno ob zajetju, je pod
neposrednim nadzorom JP Prlekija, na katerem se izvaja vzdrževanje v
skladu z navodili za vzdrževanje objektov in postopki čiščenja v skladi
z notranjim nadzorom po načelih HACCP sistema; |
|
- na najožjem
vodovarstvenem območju (VVO I) opravlja JP Prlekija preventivni nadzor
enkrat letno v skladu s sistemskim navodilom HACCP dokumentacije;
|
|
- preventivni pregled
na ožjem (VVO II) in širšem (VVO III) vodovarstvenem območju opravijo
zaposleni JP Prlekija ob zunanjem opozorilu na dogajanja na tem območju,
ki lahko ogrozijo varnost vodnega vira. |
|
109. člen |
|
V primeru ogrožanja
vodnih virov in potreb po sanaciji na VVO, upravljavec obvesti strokovne
inšpekcijske službe ministrstva, pristojnega za okolje in prostor ter
ministrstva, pristojnega za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. |
|
110. člen |
|
Vnos snovi na območju
vodovarstvenih pasov pri gnojenju, zlasti pa mejne vrednosti letnega
vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ali na tla, stopnje
zmanjšanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom, ureja Uredba o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96 z
dne 29. 11. 1996 in 35/01 z dne 11. 5. 2001) in Uredba o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
(Uradni list RS, št. 29/04 z dne 18. 3. 2004). Uredba kmetijskemu
gospodarstvu nalaga operativni program v zvezi z izvajanjem ukrepov
zaradi varstva voda pred onesnaženjem z nitrati. |
|
4. Vzdrževanje
priključkov in vodomerov |
|
111. člen |
|
Redno kontrolo in
vzdrževanje vodomerov opravlja po prevzemu hišnega priključka izvajalec
javne službe - upravljavec. |
|
112. člen |
|
Postopki ugotavljanja
skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja, se
izvaja v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni
list RS, št. 26/02 z dne 26. 3. 2002 in Uradni list RS, št. 42/06 z dne
21. 3. 2006). Rok za redne overitve je 5 let. |
|
113. člen |
|
Upravljavec lahko po
potrebi na lastne stroške zamenja vodomer. |
|
Popravilo in
zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri porabniku
ali okvare vsled povratnega učinka tople vode, nepravilnega odtajevanja
zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe
vodomera, bremeni uporabnika. |
|
114. člen |
|
Uporabnik mora
obvestiti upravljavca o potrebnih vzdrževalnih delih in o poškodbah na
priključku in vodomeru, čeprav okvara ne povzroča prekinitve dobave
vode, v 24 urah potem, ko je ugotovil napako (okvaro). |
|
115. člen |
|
Vodovodno omrežje z
vsemi napravami, hišne priključke, vodomer in zaporne ventile pri
vodomeru sme vzdrževati in popravljati le upravljavec. |
|
116. člen |
|
(izredna kontrola
meril) |
|
Upravljavec je dolžan
opraviti izredno kontrolo vodomera v primeru, da vodomer stoji ali
izkazuje manjšo povprečno porabo vode. |
|
117. člen |
|
Uporabnik vode lahko
zahteva pregled vodomera, če meni, da vodomer napačno registrira porabo
vode. |
|
118. člen |
|
Izredna kontrola
vodomera se opravi tako, da ob prisotnosti uporabnika ustrezna služba
vodovoda izvajalca javne službe, zamenja predmetni vodomer z drugim
overjenim vodomerom. Demontirani vodomer se ob prisotnosti uporabnika in
prisotnosti predstavnika vodovoda dostavi organu za ugotavljanje
skladnosti. |
|
119. člen |
|
Stroški izredne
kontrole vodomera bremenijo upravljavca v primeru iz 116. člena tega
pravilnika in v primeru, da se ugotovi večje odstopanje kot je določeno
z veljavno zakonodajo iz 112. člena tega pravilnika. |
|
V primeru, da se pri
izredni kontroli vodomera na zahtevo uporabnika ugotovi odstopanje v
dopustnih tolerancah, je uporabnik dolžan kriti vse stroške, ki so
nastali z izredno kontrolo. |
|
120. člen |
|
V primeru, ko je ob
izredni kontroli vodomera ugotovljeno večje odstopanje od dopustnega, je
uporabnik dolžan plačati povprečno porabo vode ugotovljeno v tromesečnem
obdobju pred nastopom okvare. |
|
5. Hidranti |
|
121. člen |
|
Upravljavec je dolžan
skrbeti za reden tehnični nadzor nad hidrantnim omrežjem kot to določa
Pravilnik o preskušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95 z
dne 22. 4. 1995). |
|
Do uveljavitve
predpisa v skladu z 38. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 35/06), ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora izvajalec javne
službe vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja,
priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara
in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov
skupne rabe na območju občine, kjer izvaja javno službo, pri čemer se
krijejo stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode iz občinskega
proračuna, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.
|
|
To pomeni izvajanje
»inšpekcijskega« pregleda na osnovi katerega se ugotavlja funkcionalnost
hidranta in naknadno, na osnovi ugotovitev iz inšpekcijskega pregleda,
tudi vzdrževalna dela, kot so popravila povezana z izkopi, zamenjavi
hidrantov, popravili cestnih kap itd. |
|
Nadzor se opravlja
najmanj enkrat letno. |
|
122. člen |
|
Brezhibnost hidrantov
preverjajo pooblaščeni izvajalci preskušanj hidrantnih omrežij ob
prisotnosti predstavnika upravljavca ter predstavnika gasilcev. |
|
6. Nadzor nad
kvaliteto in zdravstveno ustreznostjo pitne vode |
|
123. člen |
|
Nadzor nad kvaliteto
in zdravstveno ustreznostjo pitne vode se vrši v skladu z določili
veljavne zakonodaje - Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04
z dne 1. 3. 2004 in 35/04 z dne 9. 4. 2004 ter spremembah in dopolnitvah
26/06, 92/06, 25/09), ki upravljavcu nalaga izvajanje notranjega nadzora
po načelih HACCP sistema. |
|
VI. del: KONČNE
DOLOČBE |
|
124. člen |
|
(prenehanje
veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve
tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi
objektov in naprav, javnega vodovodnega omrežja, s katerimi upravlja
Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, maj 2005. |
|
125. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta pravilnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
032-02-28/2010-198 |
|
Križevci, dne 1.
septembra 2010 |
|
Župan |
|
Občine Križevci
|
|
mag. Branko Belec
l.r. |
|
Priloga št. 1: Navodila za delo: Tehnični pogoji za izvajanje zemeljskih
del |
|
Priloga št. 2: Shematski prikaz izvedbe priključka za enodružinsko hišo |
|
Priloga št. 3: Shematski prikaz izvedbe plombiranja vodovodnega
priključka |
|
Priloga št. 4: Shematski prikaz sestave in zaporedja obveznih elementov
merilnega mesta priključkov |
|
Priloga št. 5: Shematski prikaz talnih termo jaškov |