Na podlagi določil Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08,  8/11 in 30/11 odl. US, 90/12 in 111/13) in 17. člena Statuta občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06, 34/07, 15/10, 12/13, 12/13) je Občinski svet Občine Prevalje na 6. redni seji dne 28.5.2015 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE PREVALJE

1. člen

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Prevalje se spreminja in dopolnjuje Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/14).

2. člen

V 5. členu se:

· v odstavku a) 1. točke črtajo parcelne številke: 152/11, 253/1 k.o. Dobja vas ter 231/2, 238/3  k.o. Zagrad. Dodata se parceli številka *29 in 238/13 k.o. Zagrad;

·       v odstavku a) 5. točke črta parcelna številka 2252/4 k.o. Dobja vas in se nadomesti s parcelno številko 252/4 k.o. Dobja vas.

3. člen

V 6. členu se:

· v odstavku a) 3. točke črta parcelna številka 578 k.o. Jamnica in se nadomesti s parcelno številko 578/2, k.o. Jamnica;

· v prvem stavku odstavka a) 10. točke pred navedbo parcelne številke 371/1 izbriše beseda »zahodni del«.

4. člen

V 7. členu se:

· v odstavku d) 3. točke črtata parcelni številki 222/14, 57/2 k.o. Poljana in doda parcelna številka 61/1 k.o. Poljana;

· spremeni besedilo 11. točke tako da se na novo glasi:

»11. Šentanel – Šumnikova kapelica, EŠD 30115

a)  parc. št. 134/2 k.o. Šentanel

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)  Poznobaročna kapelica kvadratnega tlorisa, grajena iz laporja, stoji na poti iz Šentanela proti Suhemu vrhu. Prekriva jo strma, štirikapna, tipična koroška streha s »skodlasto« kritino. Kapelica odprtega tipa s polkrožnim potlačenim obokom sloni na dveh okroglih stebrih. Stranske fasade členijo naknadno preoblikovane odprtine. Notranjščina je bila v preteklosti poslikana, prav tako je bil na podstrešnem vencu nekdaj prisoten napis v bohoričici. Ob obnovi kapele so poslikave in napis prekrili z beležem. Kapelica iz prehoda 18. v 19. stoletje, kot izraz tradicionalnega stavbarstva s še ohranjenimi baročnimi elementi, je pomemben sestavni del krajine.

c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

· varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

· podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

· prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

· strokovno vzdrževanje in objavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, fasade in poslikav v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti;

· prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite spomenika, razen vzdrževalnih posegov;

· omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;

· na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

· zaradi varovanja pojavnosti spomenika je potrebno ohranjati njegovo neposredno bližino neporaščeno (redna košnja trave);

· pri kakršnih koli posegih ob njegovi zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.«

· spremeni besedilo 12. točke tako da se na novo glasi:

»12. Šentanel – Močnikovo znamenje, EŠD 7680

a)         osrednji del parc. št. 93 k.o. Šentanel

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Baročno slopno znamenje stoji ob stari gozdni cesti, v bližini domačije Močnik. Prekriva ga strma, štirikapna, tipična koroška streha s »skodlasto« kritino. Fasade členijo polkrožne, domnevno nekoč poslikane niše, profiliran mejni in venčni zidec. Znamenje s konca 18. stoletja je pomemben sestavni del krajine.

c)         Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

· varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

· podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

· prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

· strokovno vzdrževanje in objavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, fasade in poslikav v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti;

· prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tloris, gabarite spomenika, razen vzdrževalnih posegov;

· omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;

· na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

· zaradi varovanja pojavnosti spomenika je potrebno ohranjati njegovo neposredno bližino neporaščeno (redna košnja trave);

· pri kakršnih koli posegih ob njegovi zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.«

· dosedanji 12. in 13.  točka postaneta 13. in 14. točka.

5. člen

V 8. členu se spremeni prvi stavek odstavka a) 5. točke tako da se na novo glasi:

»Zid poteka preko zahodnega dela parcele številka 148/5, zahodnega dela parcele številka 148/6, parcele številka 545/1 in severnega dela parcele številka 566/1 k.o. Farna vas. »

6. člen

Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene.

7. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Št. 6222-0002/2012-19

Prevalje, dne 28.5.2015