|
Na podlagi 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi – UPB2 (Ur.l. RS, št. 94/2007), 15. člena
Statuta občine Miklavž na Dravskem polju – UPB (MUV št. 14/03) in
96. člena
Poslovnika občinskega sveta občine Miklavž na Dravskem polju (MUV
št. 19/2003), je Občinski svet občine Miklavž na Dravskem polju na svoji
13. redni seji, dne 27. marca 2008, sprejel uradno prečiščeno besedilo
Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Miklavž na
Dravskem polju, ki obsega: |
|
|
1. Odlok o nadomestilu
za uporabo stavbnega zemljišča v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV
št. 31/2003), |
|
|
2. Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v
občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 2/2006), |
|
|
3. Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v
občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 1/2008). |
|
|
O D L O K |
|
|
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v občini Miklavž na Dravskem polju |
|
|
(uradno prečiščeno
besedilo) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) Na območju občine
Miklavž na Dravskem polju se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu:
nadomestilo) |
|
|
2. člen |
|
|
(1) Nadomestilo se
plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, ki jih določa
ta odlok. |
|
|
(2) Za zazidana
stavbna zemljišča se štejejo: |
|
|
- zemljišča, na
katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi
inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, |
|
|
- zemljišča, na
katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z
gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
(3) Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne
površine, ki jih določa zakon. |
|
|
(4) Če določena stavba
gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano
stavbno šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine
takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
|
|
(5) Za nezazidana
stavbna zemljišča, za katera je s prostorskim izvedbenim aktom določeno,
da je na njih dopustna: |
|
|
- gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe:
zdravstva, socialnega in otroškega varstva šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in |
|
|
- gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in da niso namenjeni za potrebe iz prejšnje alinee tega člena. |
|
|
(6) Zemljiška parcela,
ki se jo šteje kot nezazidano stavbno zemljišče, mora biti najmanj v
velikosti 400 m 2 oziroma kot jo določa prostorsko izvedbeni akt. |
|
|
(6) Zemljiška parcela, ki se jo šteje kot nezazidano stavbno zemljišče,
je parcela, njen del, ali več parcel, na katerih je po veljavnih
prostorskih planih in izvedbenih aktih občine dovoljena gradnja. |
|
|
3. člen |
|
|
(1) Zavezanci za
plačilo nadomestila so neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe
ali dela stavbe od katerih se plačuje nadomestilo (v nadaljnjem
besedilu: zavezanci). |
|
|
II. DOLOČITEV
OBMOČIJ |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Nadomestilo se
plačuje na celotnem območju občine. |
|
|
(2) Nadomestilo za
nezazidana stavbna zemljišča se ne plačuje, če stavbno zemljišče ni
opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem, odvajanjem odplak
in odstranjevanjem odpadkov ter dostopom na javno cesto. Zemljišče se
šteje za opremljeno z vodovodnim električnim omrežjem in odvajanjem
odplak, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m
in obstaja tudi dejanska možnost priključitve. |
|
|
(2) Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča se ne plačuje, če
stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim
omrežjem, odvajanjem odplak in odstranjevanjem odpadkov ter dostopom na
javno cesto. Zemljišče se šteje za opremljeno z vodovodnim in
električnim omrežjem ter odvajanjem odplak, če zavezanec lahko priključi
svoj objekt na navedena omrežja oz. mu je omogočena uporaba določene
vrste komunalne opreme (šteje se da je zemljišče opremljeno z odvajanjem
odplak tudi v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje in je po prostorskih aktih dovoljena gradnja greznic oz. malih
čistilnih naprav. |
|
|
(3) Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča se ne plačuje za stavbno
zemljišče, ki je funkcionalno zemljišče registriranih kmetij. |
|
|
(3) (4) Obveznost
plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha
v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, UPB-1, Ur.l. RS
št. 102/2004) in njegovimi kasnejšimi spremembami. |
|
|
III. MERILA ZA
PLAČEVANJE NADOMESTILA |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Za določitev
višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
|
|
- opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in
možnosti priključitve na te objekte in naprave, |
|
|
- lega stavbnega
zemljišča, |
|
|
- vrsta dejavnosti oz.
namen uporabe stavbnega zemljišča, |
|
|
- izjemne ugodnosti v
zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. |
|
|
6. člen |
|
|
(1) Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
individualne in skupne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave
se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
|
1. cesta v protiprašni
oz. asfaltni izvedbi 15 točk |
|
|
2. javna kanalizacija
15 točk |
|
|
3. javni vodovod 15
točk |
|
|
4. elektrika 15 točk |
|
|
5. telefonsko omrežje
15 točk |
|
|
6. javna razsvetljava
15 točk |
|
|
7. KATV omrežje 15
točk |
|
|
8. javni primestni
promet 15 točk |
|
|
(2) Šteje se, da ima
stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, javni
vodovod in električno omrežje in druge komunalne priključke, če je
sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od
meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost
priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. |
|
|
(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno
kanalizacijo, javni vodovod in električno omrežje in druge komunalne
priključke, če zavezanec lahko priključi svoj objekt na navedena omrežja
oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. |
|
|
(3) Možnost uporabe
javnega primestnega prometa se točkuje le pri stavbnih zemljiščih, ki
ležijo v zračni razdalji do 500 m od prvega avtobusnega postajališča. |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Glede na lego
stavbnih zemljišč, kjer se plačuje nadomestilo so v naslednjih mejah: |
|
|
- območje: območje
naselja Miklavž na Dravskem polju, |
|
|
- območje:Ostala
območja. |
|
|
8. člen |
|
|
(1) Glede vrsto
dejavnosti oziroma namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča
razvrščena v naslednje skupine: |
|
|
A. stavbna zemljišča
za stanovanjske in počitniške objekte, |
|
|
B. stavbna zemljišča
za poslovne namene in gospodarske dejavnosti (po standardni
klasifikaciji dejavnosti – SKD, Ur.l. RS, št. 2/2002) t.j. gospodarske
družbe po zakonu o gospodarskih družbah ter za namene obrti in obrti
podobnih dejavnosti po Obrtnem zakonu, razen dejavnosti iz alinee C in
E, |
|
|
C. stavbna zemljišča
za namene bančništva, poštnega prometa in baznih postaj mobilne
telefonije, bencinskih servisov, |
|
|
D. stavbna zemljišča
za namene javne uprave, javnih zavodov in vseh drugih organizacij s
področja negospodarstva, dejavnosti društev in neprofitnih organizacij |
|
|
E. stavbna zemljišča
za kmetijske gospodarske objekte (hlevi, kozolci ipd.) |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Glede na vrsto
dejavnosti oz. namena uporabe in lego zazidanega stavbnega zemljišča se
ovrednoti s točkami glede območja iz 7. člena po naslednji tabeli: |
|
|
|
|
|
10. člen |
|
|
(1) Glede na izjemne
ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v posameznih gospodarskih
dejavnostih se obračunavajo dodatne točke in sicer: |
|
|
|
|
|
11. člen |
|
|
(1) Kot poslovne
površine se določijo tudi naslednje površine, ki so namenjene za
izvajanje dejavnosti iz 8. člena, stolpca B in C in sicer: |
|
|
- nepokrita skladišča,
interna parkirišča in delavnice na prostem, kioski, |
|
|
- gostinski vrtovi, |
|
|
- druge površine
potrebne za obratovanje poslovne dejavnosti (manipulativne površine,
garaže za tovorna oz. poslovna vozila, odprte parkirne površine). |
|
|
- celotne površine
zemljišč na katerih so zgrajeni bencinski servisi, |
|
|
- površine, na katerih
so postavljeni daljnovodni stebri za prenos in distribucije električne
energije v velikosti 25 m2, |
|
|
- površine, na katerih
so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije v velikosti 25 m2. |
|
|
12. člen |
|
|
(1) Število točk za m2
nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrste dejavnosti oziroma
namena uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli: |
|
|
|
|
|
(2) Kadar je na
nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost
(stanovanjski in poslovni objekt) se upošteva kriterij, ki je za
zavezanca pa plačilo nadomestila ugodnejši. |
|
|
(3)Zavezanec za
plačilo nadomestila po tem členu je lastnik nezazidanega stavbnega
zemljišča oz. uporabnik, če zemljišča ne uporablja lastnik in občini
sporoči podatke o uporabniku. |
|
|
IV. OPROSTITEV
PLAČILA NADOMESTILA |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Razen oprostitev
plačila nadomestila določenih z 59. členom Zakonom o stavbnih zemljiščih
(Ur.l. SRS, št. 18/84), se lahko oprostijo plačila nadomestila tudi: |
|
|
- fizične osebe,
ki prejemajo stalno socialno pomoč ali varstveni dodatek k pokojnini.
Plačila ne morejo biti oproščene tiste fizične osebe, ki živijo skupaj z
enim ali več družinskimi člani oz. člani gospodinjstva in njihovi skupni
mesečni prejemki na člana presegajo zajamčeno plačo, kot minimalni
znesek, ki zagotavlja materialno varnost (mednje se ne štejejo dohodki,
ki so oproščeni plačila dohodnine oz. se le-ti odštejejo od osnovnih
prihodkov), |
|
|
- fizične osebe,
katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo
zajamčene plače, |
|
|
- za kmetijske objekte
kmetij, ki se nahajajo na najožjem vodovarstvenem območju in jih z MID-i
določa Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. |
|
|
(2) Oprostitev plačila
nadomestila je mogoča tudi v drugih primerih, ko fizična oseba zaide v
izjemno težak položaj (elementarne in druge nesreče) in če bi bila s tem
ogrožena njegova socialna varnost. |
|
|
13a. člen |
|
|
Fizični osebi, ki je lastnik oz. solastnik nezazidanega stavbnega
zemljišča, za katerega se v skladu z 2. členom tega odloka obračunava
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, se ob odmeri
nadomestila odšteje površina v velikosti 400 m2 od skupne površine vseh
nezazidanih stavbnih zemljišč, katerih lastnik oz. solastnik je. |
|
|
V
primeru, da so parcele ovrednotene z različnim številom točk, se
površina oprostitve odšteje od površine parcel, ki imajo najvišje
število točk, določenih na podlagi meril za plačevanje nadomestila. |
|
|
V
primeru, da je fizična oseba solastnik samo ene parcele nezazidanega
stavbnega zemljišča, za katerega se v skladu z 2. členom tega odloka
obračunava nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, se
ob odmeri nadomestila odšteje izračunan sorazmerni delež površine
oprostitve iz prejšnjega odstavka, glede na delež lastništva. |
|
|
|
|
|
14. člen |
|
|
(1) Oprostitev plačila
nadomestila, razen oprostitev iz 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih,
uveljavlja zavezanec z vlogo in dokazili, ki jo vloži na občinski upravi
najkasneje do 31. januarja tekočega leta. Prepozno vložene vloge za
oprostitev se zavržejo. Pri odločanju o oprostitvi plačila iz prejšnjega
člena, razen druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena, občinska
uprava upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in članov
njegovega gospodinjstva. |
|
|
V primeru, da je v
stanovanjski hiši več gospodinjstev – uporabnikov stanovanjske površine,
se vsako gospodinjstvo obravnava posebej, ob tem se mora razdeliti oz.
določiti površina, ki jo posamezno gospodinjstvo v stanovanjski hiši
uporablja. Pri odločanju o oprostitvah iz druge alineje prvega odstavka
prejšnjega člena, občinska uprava upošteva lokacijo kmetijskega objekta,
ki se nahaja na najožjem vodovarstvenem območju in gre hkrati za
kmetije, ki kmetujejo na najožjem vodovarstvenem bobmočju in jih z MID-i
določa Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. |
|
|
O oprostitvi odloči
občinska uprava z odločbo. |
|
|
(2) Oprostitev plačila
nadomestila iz prejšnjega odstavka je možna za največ eno leto in jo
lahko zavezanec pred iztekom tega roka ponovno zahteva. |
|
|
(3) Oprostitve iz 59.
člena Zakona o stavbnih zemljiščih, lahko uveljavlja zavezanec z vlogo
in dokazili vso leto. Pravica do oprostitve se zavezancu prizna s prvim
dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, obračunavati pa se prične s
1.1. naslednjega leta po oddani vlogi, vendar ne sme preseči pet letne
dobe oprostitve, določene v 59. členu Zakona o stavbnih zemljiščih. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Občanu, ki je
organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in
naprav (plačilo samoprispevka), se pri točkovanju za dobo 5 let
odštejejo točke za komunalne objekte in naprave, za katere je združeval
sredstva. Petletni rok začne teči od prvega v naslednjem mesecu, po
datumu dokončanja izgradnje. |
|
|
(2) O oprostitvi
odloča občinska uprava na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je
dolžan predložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev. |
|
|
V. DOLOČANJE VIŠINE
NADOMESTILA |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Vrednost točke
nadomestila določi občinski svet s sklepom, najkasneje do konca tekočega
leta za naslednje leto, na predlog župana. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Letna višina
nadomestila iz 5. do 12. člena tega odloka se določi: |
|
|
- za zazidano stavbno
zemljišče tako, da se skupno število točk (seštevek točk) pomnoži s
stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta in ta zmnožek
pomnoži z vrednostjo točke za izračun nadomestila krat 12, |
|
|
- za nezazidano
stavbno zemljišče tako, da se skupno število točk (seštevek točk)
pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in zmnožek z
vrednostjo točke za izračun nadomestila krat 12. |
|
|
VI. ODMERA IN
POBIRANJE NADOMESTILA |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Odmero, pobiranje
izterjavo in nadziranje plačevanja nadomestila opravlja pristojni davčni
urad, v skladu iz davčno zakonodajo. |
|
|
(2) Davčni urad določi
obveznost zavezancev za plačilo nadomestila na podlagi podatkov občinske
uprave zavezancev in z letno odločbo. |
|
|
(3)
Zavezanci za plačilo
nadomestila plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke, in
sicer: |
|
|
-
pravne osebe mesečno do 15. v mesecu za tekoči mesec, |
|
|
-
fizične osebe v skladu z določili Zakona o davčnem postopku. |
|
|
(4) Za neplačane ali
nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno
z zakonom o davkih občanov. |
|
|
VII. EVIDENCE |
|
|
19. člen |
|
|
(1) Podatke o
zavezancih in stavbnih zemljiščih oz. vse podatke, ki so potrebni po tem
odloku za plačilo nadomestila pridobiva in ažurira občinska uprava iz
uradnih evidenc ter na podlagi podatkov zavezancev, v skladu z določbami
Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, UPB-1, Ur.l. RS št. 102/2004) in
njegovimi kasnejšimi spremembami. |
|
|
(2) Zavezanci so
dolžni sporočati občinski upravi vse podatke oziroma spremembe podatkov
potrebne za odmero nadomestila, v 15 dneh po zahtevi teh organov oziroma
nastanku spremembe. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Če zavezanci ne
sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega
člena, občinska uprava določi površino za odmero stavbnega zemljišča na
podlagi uradnih evidenc tako da lahko nadomestilo odmeri od površine
zemljiške parcele na kateri stoji objekt pomnoženo s številom nadstropij
objekta. |
|
|
VIII. KAZENSKE
DOLOČBE |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, če ne sporoči
podatkov oz. spremembe podatkov za odmero nadomestila v roku iz 19.
člena. |
|
|
(2) Z globo 400 evrov
se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek
iz 1. odstavka tega člena. |
|
|
IX. NADZOR |
|
|
22.člen |
|
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava in pristojna inšpekcija. |
|
|
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št.
31/2003) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha na območju občine Miklavž na Dravskem polju veljati
odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV št. 4/92 in
7/99). |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Ta odlok začne
naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, uporabljati pa
se začne s 1.1.2004. Spremembe in dopolnitve Odloka o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v občini Miklavž na Dravskem polju (MUV št.
2/2006) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Spremembe in
dopolnitve odloka se objavijo v Medobčinskem uradnem vestniku ter
začnejo veljati 15. dan po objavi. Spremembe in dopolnitve Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Miklavž na Dravskem
polju (MUV št. 1/2008) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Spremembe in
dopolnitve odloka se objavijo v Medobčinskem uradnem vestniku ter
začnejo veljati 15. dan po objavi. Občinski svet Občine Miklavž na
Dravskem polju |
|
|
Številka:
46508-00002/2003 0001 01 Župan |
|
|
Datum: 28. marec
2008 Leo Kremžar, univ. dipl. nov.,
s. r. |
|