|
Na podlagi 10. in 39. člena odloka o
oskrbi s pitno vodo v Občini Kobarid je Občinski svet občine Kobarid na
39. redni seji dne 29. 5. 2002 sprejel |
|
|
|
P R A V I L N I K |
|
|
|
o načinih preskrbe s
pitno vodo |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
S tem pravilnikom se ureja tehnična
izvedba in uporaba vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravlja ali
jih bo prevzelo v upravljanje Komunala Tolmin Javno podjetje d.d. (v
nadaljnjem besedilu: upravljavec) v skladu z odlokom o oskrbi s pitno
vodo v Občini Kobarid. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Določbe tega pravilnika obvezujejo vse
udeležence pri planiranju, projektiranju, izdelavi tehnične
dokumentacije, izdaje soglasij v upravnem postopku, gradnji, nadzoru,
vzdrževanju in uporabi vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravlja
ali prevzema v upravljanje upravljavec. Upoštevati je potrebno še vse
ostale veljavne tehnične in druge predpise ter normative, ki urejajo to
področje. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Javni vodovodni sistem je sklop
objektov, naprav in omrežja, ki so namenjeni pridobivanju, tehnološki
obdelavi, transportu in razdelitvi vode porabnikom. Vodovodno omrežje,
naprave in objekti (v nadaljnjem besedilu: vodovod) so sestavljeni iz: |
|
|
|
a) Magistralnega omrežja in naprav: |
|
|
|
– tranzitni cevovodi od črpališča ali
zajetij do primarnega omrežja, |
|
|
|
– objekti za črpanje, zajem in
hranjenje, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije. |
|
|
|
b) Primarnega omrežja in naprav: |
|
|
|
– vodohrani, vodnjaki, črpališča,
prečrpališča in zajetja za oskrbovanje stanovanjskih ali drugih območij
v ureditvenem območju naselja ter manjšimi naselji, |
|
|
|
– cevovodi med posameznimi
stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja ter
manjšimi naselji, |
|
|
|
– cevovodi od črpališč ali zajetij do
sekundarnega vodovodnega omrežja. |
|
|
|
c) Sekundarnega omrežja in naprav: |
|
|
|
– omrežje za neposredno priključevanje
porabnikov na posameznem območju, |
|
|
|
– omrežje in naprave za preprečevanje
požara (hidrantna mreža), |
|
|
|
– črpališča in naprave za dvigovanje
ali reduciranje tlaka na sekundarnem omrežju. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Vodovod mora imeti urejeno
investicijsko in tehnično dokumentacijo v skladu z zakonom o graditvi
objektov. |
|
|
|
Za zgrajen vodovod mora biti izdelan
kataster vodovodnih objektov in naprav. |
|
|
|
II. TEHNIČNI NORMATIVI |
|
|
|
Kakovost in količine vode ter pretočne
hitrosti |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Voda iz javnega vodovoda mora na
uporabnikovem priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo, ki je
določena z veljavnimi predpisi in pravilniki. |
|
|
|
Kolikor uporabnik zahteva večjo
kakovost vode kot določajo veljavni predpisi, si jo mora zagotoviti sam
z uporabo lastnih pripomočkov in naprav |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Predvidena poraba je pričakovana poraba
na oskrbovanem območju za obdobje 50 let. |
|
|
|
Za planiranje in projektiranje se
uporabljajo naslednji normativi: |
|
|
|
–
gospodinjstvo 250 l/preb./dan |
|
|
|
–
turizem 200 l/postelja/dan |
|
|
|
–
gostinstvo 15 l/gosta/dan |
|
|
|
– javni
uradi 15 l/zaposlenega/dan |
|
|
|
– vojašnice
100 l/vojaka/dan |
|
|
|
–
šole 10/l/dijaka/dan |
|
|
|
–
pekarne 150 l/zaposlenega/dan |
|
|
|
– frizerski
salon 100 l/zaposlenega/dan |
|
|
|
– avto
pralnice 200 l/avto |
|
|
|
–
mlekarne 4 l/liter pred. mleka |
|
|
|
–
klavnice 300 l/glavo zakl. živine |
|
|
|
– velika
živina 60 l/glavo/dan |
|
|
|
– mala
živina 20 l/glavo/dan |
|
|
|
Srednja poraba se za vse vrste
porabnikov določa na podlagi navedenih normativov za obdobje enega leta
in deli s 365. |
|
|
|
Največja dnevna poraba se določi na
podlagi srednje dnevne porabe, pomnožene z 1,5. |
|
|
|
Srednja in največja urna poraba glede
na število prebivalcev se določi po naslednji tabeli: |
|
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Število
prebivalcev Največja urna Srednja urna |
|
|
|
v
območju poraba v % poraba v % |
|
|
|
dejanske dejanske |
|
|
|
dnevne porabe dnevne porabe |
|
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
|
do
500 17 8 |
|
|
|
nad 500 do
1.500 13 8 |
|
|
|
nad 1.500 do
5.000 11 8 |
|
|
|
nad 5.000 do 20.000
8 5 |
|
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Vodovodi morajo biti projektirani in
izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri srednji porabi med 0,8 in 1,4
m/s, še primerno je območje med 0,5 in 2,0 m/s. Izjemoma (primer požara)
je dopustna najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja 0,1 m/s. |
|
|
|
1. Križanja |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Pri gradnji vodovoda je potrebno, pri
vsakem križanju z obstoječimi komunalnimi in drugimi vodi, upoštevati
soglasja upravljavca obstoječega komunalnega in drugega voda. |
|
|
|
Pri gradnji ostalih komunalnih in
drugih vodov, ki križajo obstoječi cevovod vodovoda, morata investitor
in izvajalec upoštevati pogoje določene v soglasju, ki ga izda
upravljavec vodovoda v skladu z odlokom o javnih vodovodih v Občini
Kobarid in tem pravilnikom. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Minimalni vertikalni odmik pri križanju
cevovoda vodovoda s komunalnimi in drugimi vodi je 0,5 m, ne glede na to
ali poteka vodovod izpod ali iznad drugega voda. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Pri križanju z železnico, magistralno
in regionalno cesto mora cevovod do N 200 mm v dolžini do 8 m potekati v
ustrezni zaščitni cevi, nad to dolžino pa v armirano betonski kineti.
Nad N 200 mm mora cevovod potekati v prehodnem propustu. |
|
|
|
Pri križanju vodovoda s kanalizacijo,
mora cevovod potekati v ustrezni zaščitni cevi, v dolžini 2,5 m’ na
vsako stran od mesta križanja. |
|
|
|
Pri križanju z občinsko cesto ali
ulico, kjer ni možna ustrezna globina, mora cevovod potekati v ustrezni
zaščitni cevi. |
|
|
|
Pri križanju z železnico mora biti
cevovod jeklen, pocinkan ali litoželezen in katodno zaščiten. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Križanja cevovoda vodovoda s
komunalnimi in drugimi vodi, morajo potekati čimbolj pravokotno. Kot
križanja ne sme biti manjši od 45°. Križanje je potrebno utrditi, da se
prepreči posedanje terena. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Prepovedana je zaščita ostalih
komunalnih in drugih vodov s položitvijo v standardne vodovodne cevi. |
|
|
|
2. Odmiki |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Minimalni odmiki objektov od trase
cevovoda vodovoda: |
|
|
|
– tranzitni cevovod 6 m, |
|
|
|
– primarni cevovod 3 m, |
|
|
|
– sekundarni cevovod 2 m. |
|
|
|
Kolikor situacija na terenu ne omogoča
take oddaljenosti, upravljavec v vsakem primeru posebej določi pogoje in
način izvedbe. |
|
|
|
Odmik cevovoda vodovoda od greznic,
gnojišč in drugih deponij s škodljivimi snovmi je najmanj 5 m, s tem da
vodovod ne sme služiti kot drenaža. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Ostali komunalni vodi morajo biti ne
glede na globino in način izvedbe, oddaljeni od vodovoda minimalno 1 m.
Kolikor situacija na terenu ne omogoča take oddaljenosti, je potrebno v
vsakem primeru posebej določiti pogoje in način izvedbe. |
|
|
|
3. Globine in polaganje |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Minimalna globina vkopa cevovoda
vodovoda znaša 1,1 m, na izpostavljenih legah, kjer obstaja možnost
zamrzovanja, pa 1,3 m do temena cevi. |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Vkopani cevovodi morajo biti, ne glede
na material cevovoda, obsuti s sejancem 4-8 mm v višini 10 cm nad in pod
cevovodom. |
|
|
|
V višini min. 20 cm nad temenom
cevovoda mora biti položen tipski opozorilno signalni trak z napisom
VODOVOD in vgrajeno inox žico. |
|
|
|
Zasip cevovoda v cestah mora biti
izveden v skladu z zahtevami upravljavca ceste |
|
|
|
4. Dimenzije in materiali cevovodov |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Nazivne mere vseh elementov vodovodov
(cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim premerom, in sicer z
oznako DN, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer (jeklo,
azbest cement, lito železo, nodularna litina, pocinkane cevi), ali d kar
pomeni nazivni premer glede na notranji premer (PE-HD, PVC). Standardni
nazivni premer cevi, ki se uporabljajo v vodovodnem sistemu so: |
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
jeklene cevi: N
80, 100, 150, 200, 250, 300, 400 mm |
|
|
litoželezne cevi: N
80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 400 mm |
|
|
nodularna litina: N
80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 400 mm (natezna trdnost> 400N/mm2) |
|
|
pocinkane cevi: N 1
1/4, 1 1/2, 2, 3, 4” |
|
|
poliestrske cevi: N
200, 250, 300, 400, 500 mm |
|
|
PE-HD cevi: N
63, 75, 90, 110, 125 mm (trdnost minimalno 10MPa) |
|
|
PVC cevi: N
110, 140, 160, 225, 280, 315 mm (trdnost minimalno 10Mpa) |
|
|
b) za priključke |
|
|
jeklene cevi: N
80, 100, 150 mm |
|
|
nodularna litina: N
80, 100, 125, 150 mm (natezna trdnost> 400N/mm2) |
|
|
pocinkane cevi: N
3/4, 1, 1 1/4, 1 1/2, 2, 3, 4” |
|
|
PE-HD cevi: N
32, 40, 50 63, 75, 90, 110 mm (trdnost minimalno 10MPa) |
|
|
-------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Prepovedana je vgradnja novih
azbest-cementnih in poliestrskih cevi. Za vodovodne priključke do
vodomernega jaška je dovoljena vgradnja pocinkanih in jeklenih cevi ali
cevi iz nodularne litine. |
|
|
|
5. Zaščita vodovoda |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
V primerih, ko poteka vodovod pod
kanalizacijo, je potrebno izdelati projekt križanja. Pri križanju morajo
biti spoji na kanalizaciji in vodovodu maksimalno oddaljeni. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Sidranje vodovodne cevi z
obbetoniranjem in ustreznimi spoji na cevovodu, se uporablja le-tam,
kjer je potrebno prestreči hidrodinamične sile. Spoji ne smejo biti
obbetonirani. |
|
|
|
Zaščito cevi s kinetami, se uporablja
na mestih, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren
ne dopušča možnost pogrezanja cevi. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
Jekleni in litoželezni cevovodi morajo
biti pri polaganju v bližini železniških prog katodno zaščiteni |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
V primeru, da odjemalec uporablja tudi
lasten vodni vir, mora biti ta vodovodna napeljava fizično ločena od
napeljave (ne samo z zasunom), ki je priključena na vodovodni sistem. |
|
|
|
6. Vgradnja armatur |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na
vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega omrežja, tako, da je možno
kontrolirati posamezne dele omrežja. Zasuni se vgrajujejo v betonske
jaške. Pri križnih odcepih je obvezna vgradnja montažno-demontažnega
kosa |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
Priključki se lahko izvedejo z
navrtalnim oklepom ali T kosom. |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
Čistilne kose se mora obvezno vgraditi
pred vodomeri večjimi od N 40 mm (6/4”). |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
Za vodomerom se vgrajuje nepovratni
ventil z namenom, da se prepreči povratek tople vode, oziroma
onesnaženje vodovodnega sistema iz uporabnikove naprave. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
Na vseh mestih, kjer se v vodovodih
lahko nabira zrak, morajo biti vgrajeni zračniki. |
|
|
|
Na najnižjih točkah vodovoda, morajo
biti vgrajeni blatniki (izpusti). Izpust iz blatnika mora biti opremljen
z žabjim pokrovom. |
|
|
|
7. Dobavna višina |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
Dobavna višina je višina tlaka v
vodovodu na odjemnem mestu. Odvisna je od hidravličnega stanja vodovoda
in porabe na omrežju. Dobavni tlak se mora gibati od 2 do 6 barov,
največ pa do 8 barov. |
|
|
|
8. Naprava za zviševanje in zniževanje
tlaka |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
Naprave za zviševanje tlaka so
hidroforji in druge naprave. So del uporabnikove vodovodne napeljave.
Priključujejo se preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda
preko vodomera in plovnega ventila. Direktna priključitev ni dovoljena. |
|
|
|
Pritok vode v rezervoar pred hidroforno
postajo mora biti nad nivojem vode, tako da ne more priti do povratnega
sesanja, če se izprazni vodovod. |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
Na vodovodu se za znižanje tlaka
uporabljajo raztežilniki. |
|
|
|
Pri posamezni priključitvi na vodovodni
sistem, v katerem je tlak nad 6 barov, je potrebno tlak zmanjšati z
reducirnim ventilom, ki je del uporabnikove vodovodne napeljave. |
|
|
|
9. Požarna zaščita |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
Voda iz vodovoda se uporablja tudi za
gašenje požarov. V ta namen so vgrajeni hidranti, hidrantno omrežje in
požarni rezervoarji. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
Hidrante se vgrajuje v skladu z
zakonodajo. |
|
|
|
Vsi hidranti morajo biti označeni s
tipsko tablico. |
|
|
|
Hidranti so lahko nadtalni ali
podtalni. Vsak hidrant mora imeti odvod vode iz ohišja. Glava podtalnega
hidranta mora biti najmanj 10 cm in največ 30 cm pod niveleto cestne
kape. Telo hidranta mora biti obsuto s peskom, ki se pri zmrzovanju ne
sprejema z ohišjem. |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
Dostopnost do hidrantov morajo
zagotoviti uporabniki oziroma upravljavci površin, kjer se hidrant
nahaja. Hidrante vzdržuje upravljavec. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
Interno hidrantno omrežje in požarni
rezervoarji, so del uporabnikove vodovodne napeljave. V obeh objektih
mora biti zagotovljeno kroženje vode. |
|
|
|
10. Jaški |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
Na vodovodu se dimenzije in lokacije
vodovodnih jaškov določi s projektom. Jaški morajo biti odvodnjavani.
Kolikor so jaški na terenu s talno vodo morajo biti vodotesni. |
|
|
|
Minimalna dimenzija vodovodnega jaška
mora biti 1x1x1,5 m, cevi in aramatire v jašku morajo biti minimalno 30
cm nad dnom jaška. |
|
|
|
Vstopna odprtina mora imeti dimenzije
najmanj 60 x 60 cm, s pokrovom ustrezne izvedbe glede na prometno
obremenitev in napisom VODOVOD. Pokrovi morajo biti takšni, da
onemogočajo dostop meteorne vode v jašek. Odprtine morajo biti takih
dimenzij, da je možna demontaža armature. |
|
|
|
Vodovodne cevi morajo iz jaška potekati
tako, da se zaradi vpliva terena ne poškodujejo. |
|
|
|
11. Vodohrani |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
Pri rekonstrukcijah ali novogradnjah
vodohranov morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
|
|
|
– funkcija, oblika, prostornina in
način gradnje mora zagotavljati 100% tesnenje celic, premazi celic
morajo izpolnjevati sanitarno-higienske pogoje, |
|
|
|
– omogočen mora biti dostop za
vzdrževanje, |
|
|
|
– vodohran mora imeti dve ločeni
celici, |
|
|
|
– z izolacijo in ustreznim zračenjem
mora biti omogočeno prezračevanje in onemogočen nastanek kondenza na
stenah celic, |
|
|
|
– zračniki morajo biti izdelani iz
nerjavečega materiala tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v
vodne celice, priključeni morajo biti na drenažno cev, |
|
|
|
– povezovalni elementi cevovodov
(fazoni) morajo biti tipski, |
|
|
|
– vrata morajo biti iz aluminija s
termo členom, |
|
|
|
– vse odprtine (razen vrat) morajo biti
zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla maksimalno 1mm, |
|
|
|
– iztočni vodovod mora biti opremljen s
pipo za jemanje vzorcev in oddušnikom za polnjenje in praznjenje
cevovoda, |
|
|
|
– kolikor je dotok v vodohram
gravitacijski, mora biti na dotočni cevi vgrajena pipa za potrebe
čiščenja vodohrana, |
|
|
|
– armature v objektu morajo biti
odporne koroziji, |
|
|
|
– predvideno mora biti mesto
priključitve naprave za dezinfekcijo, |
|
|
|
– v vodohran mora biti vgrajena vsa
oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu, |
|
|
|
– nasutje nad vodohranom mora biti
minimalno 60 cm. |
|
|
|
12. Črpališča |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
Zmogljivosti črpalk morajo biti
določene na podlagi srednje urne porabe, maksimalne urne porabe ter
požara. Vedno mora biti predvidena rezervna črpalka. |
|
|
|
Obvezna mora biti zaporna armatura na
dotoku in iztoku, varovalna oprema za preprečevanje hidravličnih udarov,
oprema za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in oprema za merjenje
parametrov. Povezovalni elementi cevovodov (fazoni) morajo biti tipski. |
|
|
|
Predvideno mora biti mesto priključitve
naprave za dezinfekcijo. |
|
|
|
Ob objektu mora biti predviden plato
ustrezne nosilnosti za postavitev dizelskega agregata. |
|
|
|
Za potrebe sanitarne službe mora biti
predvideno ustrezno mesto za odvzem vzorcev vode. |
|
|
|
13. Popravila okvar |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
Kdor povzroči škodo na vodovodnem
sistemu, je dolžan povrniti stroške popravila, iztečene vode in
eventualne škode nastale zaradi prekinitve dobave vode. |
|
|
|
Stroški popravila zajemajo porabljeni
material, prevoz in porabljeni čas povečan za 100% zaradi prekinitve
dela in organizacije novega. V intervencijskih popravilih v popoldanskem
času in dela prostih dnevih se ta čas poveča še za 50%. |
|
|
|
III. IZDAJANJE SOGLASIJ IN KONTROLA
TEHNIČNE DOKUMENTACIJE |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
Upravljavec vodovodov izdaja soglasja
k: |
|
|
|
– prostorskim in izvedbenim aktom, |
|
|
|
– lokaciji, |
|
|
|
– gradnji, rekonstrukciji ali
adaptaciji, |
|
|
|
– uporabnemu dovoljenju, |
|
|
|
– v drugih primerih na zahtevo stranke
ali upravnih in drugih organov (priključki na parcelah, ne priključeni
obstoječi objekti). |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
Postopek za izdajo soglasja k lokaciji,
se začne na pismeno zahtevo stranke, kateri mora biti priloženo: |
|
|
|
– situacija z vrisanim objektom v
merilu 1:1000 in 1:5000, |
|
|
|
– osnovni podatki o namembnosti objekta
in predvideni porabi vode (lokacijska dokumentacija). |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
Postopek za izdajo soglasja k gradnji,
rekonstrukciji ali adaptaciji, se začne na pismeno zahtevo stranke
kateri mora biti predloženo: |
|
|
|
– lokacijsko dovoljenje, |
|
|
|
– projekt zunanje ureditve, |
|
|
|
– projekt interne vodovodne
instalacije. |
|
|
|
Soglasje k gradnji, dopolnjuje soglasje
k lokaciji glede na ugotovitev dejanskih razmer na terenu in izpolnitev
prejšnjih pogojev. Vsebuje še pripombe in pogoje za izgradnjo objekta,
možnost vodne oskrbe glede na morebitne spremembe pogojev, potrebne
vodovodne objekte in naprave in druge pogoje. |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
Soglasje k uporabnemu dovoljenju, je
potrdilo, da so upoštevani pogoji predhodnih soglasij in da s strani
upravljavca vodovoda ni zadržkov za uporabo, oziroma obratovanje
objekta. Potrdilo je lahko dano na zapisnik o tehničnem pregledu
objekta. |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
Vloga za soglasje za priključek na
vodovod na zahtevo strank ali upravnih in drugih organov mora vsebovati: |
|
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v
merilu 1:1000 in 1:5000, |
|
|
|
– mapno kopijo, |
|
|
|
– potrdilo o lastništvu, |
|
|
|
– osnovne podatke o namembnosti objekta
in predvideni porabi vode. |
|
|
|
IV. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNI SISTEM |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
Dobava vode iz vodovoda se odvija preko
priključka, ki ga sestavljajo |
|
|
|
– priključni vklop na sekundarno
omrežje, |
|
|
|
– dovodna cev do vodomernega jaška, |
|
|
|
– ventil pred vodomerom, |
|
|
|
– čistilni kos (pri vodomerih nad 40 mm
ali 6/4'’), |
|
|
|
– vodomer, |
|
|
|
– nepovratni ventil, |
|
|
|
– ventil z izpustom za vodomerom. |
|
|
|
Vodovodni priključek je last
uporabnika, upravlja ga upravljavec. Stroški upravljanja vodovodnih
priključkov se pokrivajo s priključnino. |
|
|
|
Meja med vodovodnim priključkom in
uporabnikovo napeljavo je spoj med vodomerom in nepovratnim ventilom. |
|
|
|
V primeru, da je pred vodomerom
vgrajena katerokoli oprema, ki ni zajeta v opisu sestavnih delov
vodovodnega priključka, je za mejo določen zaporni element na dovodni
strani pred vgrajeno opremo. |
|
|
|
V primeru ko vodomer še ni vgrajen, je
meja zaporni ventil izven objekta. Če tega ventila ni, je meja zunanji
zid objekta. |
|
|
|
Stroški popravila okvar in škoda, ki
nastane zaradi izliva vode pred to mejo, to je na priključku oziroma
vodovodnem sistemu bremenijo upravljavca vodovoda. Stroški popravila
okvar in škode, ki nastane zaradi izliva vode za to mejo, to je na
odjemalčevi vodovodni napeljavi, bremenijo uporabnika. |
|
|
|
Vodomerni jašek v katerem je en sam
vodomer je v upravljanju uporabnika. Vodomerni jašek v katerem je več
vodomerov je v upravljanju upravljavca vodovodov. |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
Vodovodni priključek je po namenu
lahko: |
|
|
|
– stalni priključek, ki je namenjen
stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne porabe, |
|
|
|
– začasen priključek namenjen za
začasne potrebe kot so: gradbiščni priključki, sejmi, krajevne
prireditve, |
|
|
|
– provizoričen priključek, namenjen za
dobavo vode stalnim odjemalcem v času vzdrževalnih del na javnem
vodovodnem omrežju. |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
Pravico do pridobitve priključka
pridobi uporabnik s pozitivnim soglasjem o možnosti dobave vode, ki ga
izda upravljavec na zahtevo odjemalca, ter z gradbenim dovoljenjem
oziroma odločbo o priglasitvi del. |
|
|
|
Stalni priključek se izvede na podlagi
zahteve stranke, kateri mora biti priloženo: |
|
|
|
– gradbeno dovoljenje oziroma odločba o
priglasitvi del. |
|
|
|
Začasni priključek se izvede na podlagi
zahteve stranke, kateri mora biti priloženo: |
|
|
|
– čas trajanja priključka, |
|
|
|
– predvidena poraba vode, |
|
|
|
– soglasje lastnikov parcel preko
katerih bo priključek potekal. |
|
|
|
46. člen |
|
|
|
Na podlagi zahteve stranke se opravi
ogled na terenu, kjer se določi lokacija priključka in po potrebi
merilnega mesta in izdela predračun za izvedbo. |
|
|
|
Priključek mora biti izdelan v skladu s
soglasjem in z zahtevami tega pravilnika. Vodomerni jašek mora biti
izdelan v skladu s k temu pravilniku priloženimi načrti. |
|
|
|
Vsa montažna dela do vodomernega jaška,
vključno z vgradnjo vodomera, izvede upravljavec ali od njega
pooblaščena organizacija oziroma oseba. Zemeljska dela pri izdelavi
priključka lahko izvede lastnik sam, pri čemer je s strani izvajalca
obvezen nadzor zasipanja priključka. |
|
|
|
V. REKONSTRUKCIJA VODOVODNIH SISTEMOV |
|
|
|
47. člen |
|
|
|
Hkrati z rekonstrukcijo sekundarnega
vodovodnega omrežja se izvaja tudi rekonstrukcija vodovodnih
priključkov. |
|
|
|
Priključek mora biti rekonstruiran v
skladu z zahtevami tega pravilnika. Vodomerni jašek mora biti izdelan v
skladu s k temu pravilniku priloženimi načrti. Posamezen vodomerni jašek
lahko zgradi uporabnik, ali upravljavec na stroške uporabnika. Skupni
vodomerni jašek zgradi upravljavec, ali od njega pooblaščena
organizacija ali oseba na stroške uporabnikov. |
|
|
|
Kjer so merilna mesta (vodomerni jaški)
že postavljena se na stroške upravljavca vodovoda izvede rekonstrukcija
priključka do vodomera. |
|
|
|
Kjer merilnih mest ni, se na stroške
upravljavca izvede rekonstrukcija celotnega priključka. Uporabnik je
dolžan financirati stroške vgradnje in dobave vodomera, vodomernega
jaška in stroške montažnih del od vodomernega jaška do objekta. |
|
|
|
VI. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM
V UPRAVLJANJE |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
Upravljavec prevzame v upravljanje
vodovodni objekt ali napravo drugega upravljavca le v primeru, da je
pridobljeno uporabno dovoljenje. |
|
|
|
V primerih, ko uporabno dovoljenje ni
potrebno (gradnja na podlagi priglasitve del), je pri prevzemu obvezno
dostaviti zapisnik o dezinfekciji in tlačnemu preizkusu, kataster
vodovoda in projekt izvedenih del. |
|
|
|
VII. MERITVE PORABE VODE |
|
|
|
1. Merilno mesto |
|
|
|
49. člen |
|
|
|
Glede na lokacijo in način izvedbe
delimo merilna mesta na: |
|
|
|
– jašek za vodomer izven objekta, |
|
|
|
– jašek za vodomer v objektu. |
|
|
|
50. člen |
|
|
|
Največja oddaljenost merilnega mesta od
sekundarnega omrežja je 6 m, kjer to ni mogoče izjemoma 10 m. |
|
|
|
Pri rekonstrukcijah se, kjer je le
mogoče v en vodomerni jašek postavi več vodovodnih priključkov. |
|
|
|
51. člen |
|
|
|
Vodomerni jaški so praviloma izven
objekta, le kjer jaška ni mogoče postaviti izven objekta se dopušča
vgradnja jaškov v objektu. Jašek mora biti postavljen na stalno
dostopnem mestu, kjer ni mogoča nevarnost zlitja jaška s fekalijami in
odplakami. |
|
|
|
Kolikor je vodomerni jašek v objektu in
se pri rekonstrukciji ugotovi, da je možna lokacija jaška tudi izven
objekta, je potrebno na stroške upravljavca zgraditi vodomerni jašek
izven objekta in premestiti vodomer. |
|
|
|
52. člen |
|
|
|
V merilnem mestu se vgradi v smeri toka
vode: |
|
|
|
– na priključku s fitingi: dvovijačnik,
plombiran ventil, vodomer, nepovratni ventil, ventil z izpustom, |
|
|
|
– na priključku s fazoni: plombiran
zasun, čistilni kos, vodomer, zasun. |
|
|
|
Cev mora biti vsaj 15 cm od dna na
nosilcih. |
|
|
|
2. Vodomeri |
|
|
|
53. člen |
|
|
|
Poraba vode se meri z vodomeri |
|
|
|
Glede na način vgradnje ločimo glavne,
odštevalne in pomožne vodomere. |
|
|
|
Vodomeri morajo ustrezati predpisanim
standardom in morajo biti žigosani s strani pooblaščene organizacije. |
|
|
|
Upravljavec skrbi za predpisano
zamenjavo, kontrolo, umerjanje in žigosanje vodomerov. |
|
|
|
Na vodovodnih sistemih v upravljanju
upravljavca vodovoda se lahko vgrajujejo: |
|
|
|
– pri profilih N 13 mm(1/2”), 20
mm(3/4”), 25 mm(1”), 30 mm(5/4”) in 40 mm(6/4”) vodomeri proizvajalca
ABB, |
|
|
|
– pri profilih N 50 mm, 80 mm, 100 mm
in 150 mm vodomeri proizvajalca ABB. |
|
|
|
54. člen |
|
|
|
Če uporabnik dvomi v pravilno delovanje
glavnega ali odštevalnega vodomera, lahko pismeno zahteva kontrolo
točnosti. Vodomer preizkusi za to pooblaščena organizacija. Izid
preizkusa je obvezen za upravljavca in uporabnika, ter je podlaga za
morebitno korekturo obračuna za zadnje obračunsko obdobje. |
|
|
|
Stroški kontrole točnosti vodomera
bremenijo upravljavca, če je vodomer registriral porabo nad predpisano
dopustno mejo v škodo uporabnika in uporabnika, če je vodomer
registriral porabo vode v dopustnih mejah ali v škodo upravljavca nad
dopustno mejo. |
|
|
|
55. člen |
|
|
|
Vodomeri za posamezno stanovanje, v več
stanovanjski hiši vgrajeni za glavnim vodomerom, so pomožni vodomeri. |
|
|
|
Pomožnih vodomerov upravljavec ne
prevzame v upravljanje. Vzdrževanje, popravljanje, umerjanje in
zamenjavo teh vodomerov opravlja upravljavec le po naročilu in na
stroške uporabnika. |
|
|
|
3. Obračunavanje in plačevanje
porabljene vode |
|
|
|
56. člen |
|
|
|
Porabljena voda se obračunava v skladu
z veljavnim občinskim odlokom. |
|
|
|
57. člen |
|
|
|
V večstanovanjski hiši, kjer so
vgrajeni pomožni vodomeri, upravljavec odčita porabo vode po pomožnih
vodomerih in izda ločene račune. |
|
|
|
V več stanovanjski hiši, kjer ni
vgrajenih pomožnih vodomerov, ali so pomožni vodomeri delno vgrajeni, se
poraba izračuna tako, da se gospodinjstvom z vgrajenimi vodomeri
zaračuna dejanska poraba, ostalim gospodinjstvom pa razlika porabe
proporcionalno razdeljena na osebe. |
|
|
|
Razlika med seštevkom porabljene vode
po pomožnih vodomerih in glavnem vodomeru se razdeli na enake dele vsem
uporabnikom v stanovanjski hiši. |
|
|
|
Kolikor upravljavec ugotovi, da je
pomožni vodomer v okvari in ga lastnik na njegovo zahtevo ne popravi, se
mu zaračuna povprečna poraba kot v drugem odstavku tega člena. |
|
|
|
58. člen |
|
|
|
V primeru okvare vodomera, ko ni mogoče
ugotoviti dejanske porabe vode, upravljavec upošteva pri obračunu
povprečno količino porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju. |
|
|
|
59. člen |
|
|
|
Uporabnik, ki v stanovanjski hiši
uporablja vodo tudi za gospodarsko ali drugo dejavnost za katero rabi
vodo, mora imeti za to uporabo ločen priključek oziroma vodomer. |
|
|
|
4. Obračunavanje in plačevanje
priključnine |
|
|
|
60. člen |
|
|
|
Priključnina se zaračunava mesečno v
odvisnosti od profila priključne cevi, ne glede na porabo vode. |
|
|
|
V primeru večstanovanjske hiše se
priključnina izračunana glede na dimenzijo priključne cevi
proporcionalno razdeli glede na število internih priključkov ne glede na
njihove dimenzije. |
|
|
|
VIII. PREKINITEV DOBAVE VODE IN
ODSTRANITEV PRIKLJUČKA |
|
|
|
61. člen |
|
|
|
Uporabniku, ki ravna v nasprotju z
določili 27. člena odloka o javnih vodovodih upravljavec lahko prekine
dobavo vode. |
|
|
|
62. člen |
|
|
|
Prekinitev dobave vode se izvede tako,
da se odjemalcu odstrani vodomer in ventil pred vodomerom. Uporabnik je
dolžan plačati stroške demontaže in ponovne montaže. |
|
|
|
63. člen |
|
|
|
Uporabnik je dolžan naročiti
odstranitev priključka v primeru rušenja objekta, v primeru, da objekt
ni primeren za bivanje in v primeru izgradnje novega priključka do
objekta. Odstranitev se izvede tako, da se odstrani dovodna cev do
sekundarnega omrežja. Stroške odstranitve priključka plača lastnik
priključka. |
|
|
|
IX. KONČNA DOLOČBA |
|
|
|
64. člen |
|
|
|
Ta pravilnik začne veljati z dnem
sprejema. |
|
|
|
|
|
|
|
Kobarid, dne 29. maja 2002. |
|
|
|
Župan
Občine
Kobarid
Pavel
Gregorčič, inž. l. r. |
|
|
|
|