Na podlagi 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Ur. L. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oz. posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št.27/85) ter na podlagi 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 7. redni seji, dne 4. novembra 1999, sprejel

ODLOK

o začasnih in pomožnih objektih ter o posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, na območju Občine Ruše

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se določa vrsta, namen, največja dovoljena velikost, način gradnje pomožnih in začasnih objektov, ostali posegi v prostor ter dela, za katerih izvedbo oz. gradnjo ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.

II. VRSTE IN POGOJI IZVEDBE POSEGOV V PROSTOR TER VRSTA, NAMEMBNOST, NAJVEČJA VELIKOST IN NAČIN GRADNJE POMOŽNIH IN ZAČASNIH OBJEKTOV TER NAPRAV

2. člen

Posegi v prostor in začasni ter pomožni objekti, katerih vrsto, namembnost, največjo velikost in način gradnje opredeljuje ta odlok, so, skupaj z navedbo vrste, namembnosti, največje velikosti, načina gradnje in ostalih pogojev, razdeljeni v naslednje sklope:

A: TEKOČA VZDRŽEVALNA DELA IN ADAPTACIJE

Med tekoča vzdrževalna dela, za izvedbo katerih ni potrebno lokacijsko dovoljenje, štejejo tista tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, napeljavi in opremi ter njihovih delih, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo njihova zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost in se z njimi ne posega v njihove konstrukcijske elemente. Dopustna je gradnja terciarnih komunalnih in infrastrukturnih objektov ter naprav za potrebe posameznih že obstoječih stanovanjskih ali gospodarskih objektov občanov, vse v skladu s pogoji upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter v skladu z omejitvami, navedenimi v tem odloku; med tekoča vzdrževalna dela sodijo tudi vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na javnih cestah, ki so v upravljanju Občine Ruše, ter vzdrževalna, obnovitvena in modernizacijska dela na nekategoriziranih cestah in poteh v skladu s pogoji, ki jih določi njih lastnik ali upravljalec; med tekoča vzdrževalna dela se šteje tudi vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov ob soglasju in skladno s pogoji upravljalca vodotoka, nasipavanje terena na površini do 1 ha in druga manjša zemeljska dela, skladno s soglasjem lastnika zemljišča ter drenaže na posameznih zemljiščih do 1 ha površine, namenjene individualni rabi lastnika zemljišča in nemoteče za sosednja zemljišča.

Med adaptacije objektov, naprav, napeljav in opreme ter njihovih delov se štejejo tiste adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov in naprav in sicer:

(1) da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta ter njegov izgled;

(2) da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta;

(3) da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takšnega povečanja zmogljivosti obstoječih priključkov, za katere bi bila potrebna soglasja pristojnih upravljalcev komunalnih in drugih vodov;

(4) da se z adaptacijo ne spreminja obstoječe oz. osnovne namembnosti objektov.

B: OSTALI POSEGI V PROSTOR

Med ostale posege v prostor se štejejo naslednji posegi in sicer le pod naslednjimi pogoji:

- posegi v zvezi z odpravljanjem arhitektonskih ovir za ljudi z omejeno možnostjo gibanja (gradnja samostojnih klančin);

- tlakovanje in ureditev dvorišč ter parkirišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti;

- postavitev verskih obeležij (križev, kapelic, znamenj) do skupne tlorisne površine 6 m² in višine 4,50 m, spominskih plošč, doprsnih kipov, umetniških del, spominskih obeležij in ostalih objektov naravne in kulturne dediščine, vse v soglasju in v skladu s pogoji lastnikov zemljišč ter pod pogojem, da posegi ne zahtevajo večjih ureditvenih del;

- postavitev mikrourbane opreme: klopi, igral, korit za rože in grmovnice, opreme parkov in otroških igrišč ter ureditev otroških igrišč do 40 m² površine zemljišča;

- zasajanje in redčenje posameznih dreves na javnih zelenicah in rekreacijskih površinah v okviru stavbnih zemljišč, po predhodnem mnenju strokovne gozdarske službe, v primeru da gre za naravne spomenike ali njihovo neposredno bližino je potrebno tudi predhodno mnenje pristojne spomeniško varstvene službe;

- poravnave in ureditve ter planiranja kmetijskih površin s soglasjem pristojne kmetijske službe in službe, pristojne za urejanje vodotokov na območju;

- gradnja in popravilo poljskih poti, ki niso v splošni rabi, s soglasjem pristojne kmetijske službe in službe, pristojne za urejanje vodotokov na območju.

C: ZAČASNI OBJEKTI IN NAPRAVE

Med začasne objekte in naprave se štejejo objekti, ki z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Med drugim štejejo za začasne tudi naslednji objekti in naprave, izvedene v skladu s pogoji, navedenimi v nadaljevanju:

- objekti in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno;

- plavajoči in fiksni objekti za privezovanje plovnih objektov na vodnih površinah, ki so sezonskega značaja;

- vizualno komunikacijski objekti oz. neprometni znaki, pritrjeni na obstoječe objekte, zidove, ograje ali na ostale obstoječe objekte oz. so samostojni objekti in sicer: velike panoje za reklamiranje (roto pano ali back light), back light panoje, balone, male panoje na kandelabrih, transparente, turistično informacijske table. Vizualno komunikacijske objekte je možno postaviti le na lokacijah, določenih v Načrtu postavitve vizualno komunikacijskih objektov (ZUM maj 1998). Pogoji za postavljanje vizualno komunikacijskih objektov so določeni v zgoraj citiranem načrtu ter v Odloku o plakatiranju in oglaševanju na območju občine Ruše in jih je treba dosledno upoštevati. Razen točnih lokacij in pogojev, opredeljenih v zgoraj navedenem načrtu oz. odloku, je potrebno k postavitvi objekta pridobiti pisno pozitivno soglasje lastnika oz. upravljalca zemljišča oz. objektov;

- začasna postavitev pokritih razstavnih prostorov in ureditev sezonskih gostinskih vrtov do 40 m² bruto gradbene površine;

- začasna postavitev objektov, namenjenih turistični in sezonski prodaji do 15 m2 bruto gradbene površine;

- postavitev odrov, nadstrešnic, šotorov in ostalih začasnih objektov za potrebe prireditev, sejmov, romarskih shodov…;

- postavitev ostalih začasnih objektov brez temeljenja, katere je možno nemudoma odstraniti in takoj vzpostaviti prejšnje stanje (npr. prodajni kontejnerji za plinske jeklenke…), maksimalne površine 2 x 3 m.

Objekte, navedene v točki C/3, je zunaj naselij možno postaviti le izven 15 m varovalnega pasu, razen če oglaševalec pred postavitvijo pridobi soglasje Direkcije RS za ceste, v katerem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

Objekte, navedene v točki C/3, je ob državnih cestah v naselju možno postaviti le zunaj območja vzdolž cestišča, določenega za postavitev prometne signalizacije. Soglasje za njihovo postavitev izda občina. V soglasju se določijo pogoji postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih. Občina predpiše tudi pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov.

D: pomožni objekti in naprave ter Vrsta, namembnost, največja dovoljena velikost oz. način gradnje le-teh:

Med pomožne objekte štejemo naslednje objekte, katerih postavitev oz. gradnja je izvedena pod naslednjimi pogoji:

1. čebelnjaki na točkovnih temeljih (leseni, nepodkleteni), z največ 20 panji, če v skupni tlorisni površini ne presegajo 20 m² in 3,20 m višine prednje kapne lege nad nivojem tal objekta; gradnja čebelnjakov je dopustna tudi na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij in ostalih ureditvenih območij, vendar le na stavbnih zemljiščih;

2. medposestne, vrtne, dvoriščne ograje in ograje za živino ter kmetijske nasade do višine 1,20 m pod pogojem, da niso grajene iz odpadnih materialov in da niso v nasprotju z interesom upravljalca ceste; v posebnih primerih se, po ustrezni presoji upravnega organa, dovoli tudi postavitev višjih ograj (zaščita pred divjadjo, obore, zaščita pred nezaželenimi vplivi na okolje..); odmiki ograj od javnih cest morajo biti v skladu s predpisi o javnih cestah;

3. pergole, nadstreški nad funkcionalnimi površinami objektov ter nadstreški za potrebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, motorjev, avtomobilskih prikolic, ob individualnih stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih ter kmetijsko gospodarskih objektih, če ne presegajo 40 m2 bruto gradbene površine in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; če je objekt namenjen parkiranju, je potrebno obvezno izvesti tlakovanje;

4. vetrolovi pri enodružinskih stanovanjskih objektih pod pogojem, da tlorisna površina ne presega 10 m2;

5. sončni kolektorji, sončne celice, satelitske antene, markize, senčniki, strešna okna brez frčad, vse pri obstoječih objektih in do 12 m2 površine;

6. zimski vrtovi na obstoječih betonskih ploščah, ki pripadajo obstoječim objektom, če ne presegajo 40 m2 bruto gradbene površine;

7. zasteklitve balkonov, teras pri obstoječih objektih; za večstanovanjske bloke in objekte je zahtevano enotno oblikovanje za celotno zgradbo;

8. rezervoarji za lahko kurilno olje do vsebine 2000 kg;

9. tipski mali rezervoarji za utekočinjen naftni plin, vključno s cevovodi za dovod plina do trošil z odgovarjajočimi armaturami in zaščitnimi zidovi, pod naslednjimi pogoji:

• maksimalna kapaciteta oz. prostornina rezervoarja je 5 m3 (2000 kg);

• maksimalna priključna moč od glavnega distribucijskega omrežja (srednjetlačnega plinovoda) do posameznega porabnika je 50 KW;

• rezervoarji so lahko postavljeni na funkcionalnem zemljišču objektov za potrebe občanov in njihovih družin;

• dopustna je notranja preureditev kotlovnic za priključno moč do 50 KW,

• da niso navezani na komunalne in druge priključke iz javnih komunalnih objektov in naprav;

• da so cevovodi do objektov iz prve vrstice, na katere so navezani, vkopani v teren;

• da so rezervoarji zakriti z zasaditvijo primernega avtohtonega grmičevja;

• da višina zaščitnih zidov ni večja od 2 m;

• da imajo atest;

• da investitor k priglasitvi, razen dokumentacije, navedene v 6. členu tega odloka, predloži tudi:

- tehnično dokumentacijo za gradnjo plinskih priključkov in za notranjo izvedbo plinske inštalacije s priključitvijo plinskih trošil oziroma za notranjo preureditev kotlovnice, ki jo izdela projektantska organizacija ali distributer plina, ki ima na območju Občine Ruše koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom;

- soglasje dimnikarske službe ali inšpektorata parnih kotlov ter požarnega inšpektorata.

Postavitev malih tipskih rezervoarjev za plin je možna tudi na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti pod pogoji, navedenimi v tem odloku in pod pogojem, da le-ta ni v nasprotju z rešitvami v veljavnih prostorskih izvedbenih načrtih;

10. prostori za smetnjake z nadstrešnicami;

11. stojala za kolesa, oboje z nadstrešnicami;

12. montažne nadstrešnice na že obstoječih avtobusnih postajališčih;

13. oporni zidovi terena do višine 1,50 m, z obveznim odmikom od javnih prometnih površin, v skladu s pogoji, ki jih določajo predpisi o javnih cestah;

14. lesene ali montažne pritlične drvarnice, lesene lope za vrtno orodje, leseni ali montažni objekti za spravilo premoga, lesene ali montažne vrtne ute, v brežino ali v teren vkopane kleti (lahko so zidane, vendar v tem primeru vsaj s treh strani v celoti zasute), garaže za osebna vozila; vsi navedeni objekti ne smejo presegati 25 m² bruto gradbene površine; objekti lahko temeljijo na točkovnih ali pasovnih temeljih, postavljeni morajo biti v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov;

15. tople grede do 50 m² tlorisne površine in do 2,5 m višine;

16. zaprti montažni rastlinjaki (lahko vkopani in zasuti s treh strani) pod naslednjimi pogoji:

- da njihova tlorisna površina ni večja od 50 m2:

- da so pravokotnega tlorisa;

- da so strešni deli rastlinjakov izvedeni kot simetrične dvokapnice z naklonom 35°-45°, z višino slemena do 3,60 m nad zgornjimi robovi temeljev in z njegovim potekom vzporedno z daljšo stranico rastlinjaka;

- da so stranski in strešni deli izvedeni iz brezbarvnega navadnega ali s kovinsko mrežo armiranega stekla;

- da niso navezani na komunalne in druge priključke iz javnih komunalnih objektov ali naprav;

- da njihovo končno število glede na parcele ni večje od enega rastlinjaka na eno parcelo, katere površina ni manjša od 350 m²;

- da so, v kolikor so postavljeni najbližje obstoječim objektom, naštetim v prejšnji vrstici, ki so pokriti s poševnimi strehami, postavljeni tako, da slemena rastlinjakov potekajo vzporedno oz. v isti smeri kot glavna slemena prej naštetih objektov;

- da njihova oddaljenost od parcelnih meja drugih lastnikov ni manjša od 2 m. V kolikor so podana pisna soglasja lastnikov parcel, ob katerih bi stali objekti, je njihova oddaljenost od takšnih parcelnih meja lahko tudi manjša od 2 m.

17. rezervoarji za vodo kot podzemni objekti do 5 m3 prostornine za kmetijsko in ljubiteljsko dejavnost;

18. prefabricirani zunanji bazeni za individualno uporabo v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov z vkopom v teren do 1,50 m in do 30 m² bruto gradbene površine in z obvezno obodno ograjo v višini 1 m; ribniki oz. bazeni za vodne biotope v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov do 20 m² bruto gradbene površine, če voda ni odvzeta iz vodotoka; zbiralniki za pitno vodo kapnico;

19. stolpni silosi oz. montažni stolpi za shranjevanje krme, pšenice in ostale krme, maksimalne višine 8 m nad terenom, in koritasti silosi. Za obe obliki velja maksimalna prostornina 100 m³ in postavitev v sklopu obstoječega kmečkega gospodarstva;

20. leseni ali montažni pritlični objekti za rejo malih živali, svinjaki, kokošnjaki, golobnjaki, zajčniki, hlevi za drobnico, zbiralnice za mleko, pesjaki, če ne presegajo 30 m² bruto gradbene površine in temeljijo na točkovnih ali pasovnih temeljih ter imajo do 4 m višine slemena in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov;

21. enojni kozolci in enojni kozolci z nadstrešnico do 6 m dolžine in 1 m širine, s streho dvokapnico naklona od 35-40o ter opečno ali leseno kritino;

22. krmišča za divjad in lovska zavetišča do 30 m² površine; leseni skednji, kašče, sušilnice in lope za hrambo sena, krme, stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za živino (vse brez bivalnih prostorov in pasovnih temeljev) do 40 m² bruto gradbene površine, samo v primeru, da so namenjeni kmetijstvu. V kolikor so namenjeni kmetijstvu in postavljeni v sklopu funkcionalnega zemljišča kmetije, jih je na območjih razloženih naselij oz. samotnih kmetij (avtohtona razpršena poselitev) možno postaviti tudi izven ureditvenih območij naselij ter ostalih ureditvenih območij.

III. SPLOŠNI POGOJI IN OMEJITVE ZA POSEGE V PROSTOR IN GRADNJO OBJEKTOV

3. člen

Nekatere omejitve pri gradnji objektov in pri posegih v prostor so navedene v 2. členu tega odloka.

Pri gradnji pomožnih objektov in naprav ter pri posegih v prostor je razen v 2. členu navedenih pogojev in omejitev potrebno upoštevati tudi naslednje splošne pogoje in omejitve:

- objekti oz. posegi v prostor iz 2. člena tega odloka morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč, določeno v prostorskih planskih in v prostorskih izvedbenih aktih občine, razen če s tem odlokom ni določeno drugače;

- objekti oz. posegi v prostor iz 2. člena tega odloka morajo biti usklajeni z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice oz. zakoniti interesi drugih oseb;

- objekti oz. posegi v prostor morajo biti usklajeni s predpisi o varstvu okolja, s sanitarnimi, požarno varstvenimi, vodnogospodarskimi predpisi, s predpisi obrambe in zaščite ter z zahtevami varstva naravne in kulturne dediščine ter z drugimi splošnimi akti občine;

- zaradi postavitve objektov ne smejo biti poslabšani pogoji rabe tal na prizadetih zemljiščih, sosednjih objektih in napravah;

- s postavitvijo objektov ne smejo biti zahtevani novi trajni komunalni in drugi priključki na javne komunalne objekte in naprave;

- posegi v prostor, objekti in naprave zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega in drugega gradbeno tehničnega preverjanja, razen če ni za gradnjo posameznih objektov in izvajanje posegov v prostor v odloku opredeljeno drugače;

- z odstranitvijo objektov in naprav mora biti na prizadetem območju možna vzpostavitev prejšnjega stanja.

IV. ARHITEKTURNI, OBLIKOVNI IN DRUGI POGOJI TER OMEJITVE

4. člen

Razen pogojev in omejitev, navedenih v 2. členu tega odloka, je potrebno pri gradnji pomožnih objektov upoštevati naslednje arhitekturne, oblikovne ter druge pogoje:

- objekti, katerih gradnja je dovoljena po tem odloku, so lahko samo pritlični, maksimalna višina etaže je 3 m, maksimalna višina slemena objektov je 4 m, v kolikor ni za posamezne objekte v tem odloku opredeljeno drugače;

- objekti se lahko postavijo samostojno;

- oblikovno morajo biti objekti prilagojeni že obstoječim objektom in zasnovani tako, da so čimbolj skladni z okoljem.

- izbor gradbenega materiala in njegov videz morata biti usklajena s krajinsko-arhitekturno tipiko in oblikovnimi značilnostmi območja; zunanje, fasadne stene objektov ne smejo biti iz salonita, iverice, pločevine, plastike ali iz lepenke;

- razmerje stranic pri pomožnih objektih mora biti 1: 1,5, pri čemer mora daljša stranica potekati v smeri slemena, kar velja za vse objekte razen za tiste objekte in predvsem naprave, za katere so v tem odloku opredeljeni drugačni pogoji;

- strehe objektov morajo biti dvokapnice (razen strehe čebelnjakov, ki so lahko asimetrične enokapnice primernih naklonov), naklona 35-40°, smeri slemen objektov morajo potekati v isti smeri kot slemena obstoječih objektov, skladna mora biti tudi vrsta in barva kritine;

- pomožne objekte (samostojne objekte ali prizidke) je potrebo glede na njihovo funkcijo locirati tako, da so odmaknjeni pogledu s cestne strani, to je v notranjo stran parcele oziroma zemljišča. Izjemoma, kadar je to utemeljeno z boljšo funkcionalnostjo objekta, so lahko, v skladu z namenom, postavljeni na ulično oz. cestno stran, vendar za glavno gradbeno linijo objektov, katerim pripadajo ter z ustrezno zasaditvijo oz. markacijo;

- vrste, materiali in višina ograj naj bodo v naseljih čim bolj enotni in iz naravnih materialov;

- objekti ne smejo biti locirani tako, da ovirajo preglednost križišč in cest;

- objekti (razen začasnih objektov) ne smejo biti locirani na javnih komunalnih in energetskih vodih;

- odmiki od posestnih meja morajo biti vsaj 2 m, če ni drugače določeno s prostorskim izvedbenim aktom, s katerim se ureja območje. Manjši odmiki so dopustni, v kolikor je zadoščeno požarnovarstvenim predpisom; predpisani odmiki ne veljajo za rastlinjake, ki morajo biti od posestne meje odmaknjeni vsaj 1,5 m, ne veljajo za postavitev medposestnih, vrtnih, dvoriščnih ograj in ograj za živino ter ograj za kmetijske nasade, ki so lahko postavljene do meje sosednje parcele; v primeru, da parcela meji na kategorizirano javno cesto, je potrebno skladno s predpisi o javnih cestah v varstvenem pasu ceste pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, za postavitev ograje ob nekategoriziranih cestah pa v primeru odmika, manjšega od 1 m, soglasje lastnika zemljišča; kot nekategorizirane ceste so mišljene vse prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne ceste in na katerih se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti (14. člen ZJC, Ur.l. RS, št.29/97);

- predpisani odmiki ne veljajo za postavitve majhnih tipskih rezervoarjev za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti od parcelnih meja oddaljeni najmanj 1,5;

- začasni objekti, predvsem razstavni prostori, letni vrtovi….morajo biti minimalno 0,5 m odmaknjeni od posestnih meja. Manjši odmiki so dopustni v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča.

V. POSEBNE OMEJITVE

5. člen

Za postavitve pomožnih objektov veljajo naslednje posebne omejitve:

- skupna brutto gradbena površina pomožnih objektov (2 ali več pomožnih objektov), ki so kakorkoli povezani v celoto, ne sme presegati površine 50 m²;

- vsi objekti za rejo malih živali so lahko postavljeni le izven strnjenih stanovanjskih naselij;

- za posege v prostor, ki bodo izvedeni v območjih in na objektih, ki so z občinskim odlokom ali v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine opredeljeni kot objekti naravne in kulturne dediščine, je potrebno pridobiti ustrezno kulturnovarstveno mnenje pristojne strokovne službe;

- na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti, mora investitor pridobiti mnenje Občine Ruše o ustreznosti predvidenega posega oziroma o njegovi usklajenosti z vsebinami prostorskih izvedbenih načrtov; v nasprotnem primeru upravni organ, pristojen za izdajo odločbe o dovoljeni priglasitvi del, le-te ne more izdati; posegi, za izvedbo katerih je določena pridobitev soglasja Občine Ruše, ne smejo biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim načrtom, s katerim se ureja območje;

- pomožnih objektov ni možno dograjevati na podlagi tega odloka oz. brez lokacijskega dovoljenja.

VI. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

6. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vršijo, v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pristojne inšpekcijske službe.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

7. člen

Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati Odlok o pomožnih objektih občanov v Občini Ruše (MUV 15/86) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pomožnih objektih občanov v Občini Ruše (MUV 11/94).

Postopki, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega odloka, tečejo po določbah odlokov, navedenih v prejšnjem členu.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu.

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s.r.

Številka: 015-03-015/99

Datum: 4. novembra 1999