Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B
70/08, ZPNačrt-A 108/09, ZUPUDPP – 80/10, ZKZ-C 43/11, ZPNačrt-B 57/12,
ZUPUDPP-A 57/12 in ZPNačrt-C 109/12, Odločba US 76/14, ZUUJFO 14/15 in
61/17 – ZUreP-2) ter 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni
svet Mestne občine Kranj na 39. seji dne 20. 6. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za del območja Kokrica KO 20 |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) V skladu z
Odlokom o strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 74/14) in Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine
Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 95/14, 9/16, 63/16, 20/17) se sprejme
Občinski podrobni prostorski načrt za del območja Kokrica KO 20 (v
nadaljevanju OPPN). |
(2) Ta odlok določa
prostorske ureditve znotraj območja OPPN in druge ureditve izven
območja, ki so potrebne za gradnjo in obratovanje v območju urejanja. |
|
2. člen |
(namen OPPN) |
Namen OPPN je
določitev podrobnih pogojev za gradnjo objektov za poslovne in
gospodarske dejavnosti, zagotovitev dostopa in vseh pripadajočih
ureditev, ki služijo gradnji. |
|
3. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje OPPN
obsega večji kompleks nezazidanih stavbnih zemljišč vzhodno od naselja
Kokrica v Mestni občini Kranj. Prostorska enota ima oznako KO 20,
načrtovana namenska raba IG – gospodarska cona. |
(2) Z OPPN se
načrtuje zazidava dela prostorske enote KO 20 (del zemljišč 122/2 in
125/2 k.o. Rupa) v velikosti 1,4 ha. |
(3) Območje OPPN na
severu meji na kanjon pritoka Kokre, potoka Mlinščica, Kokrica oziroma
Rupovščica (v nadaljevanju Rupovščica), na vzhodu prehaja v strnjen pas
gozdnih površin, na jugu pa sega do avtoceste. Zahodno predmetno območje
meji na prostorsko enoto KO19 ki predstavlja izvedeno/zgrajeno; večinoma
že zaključeno; poslovno proizvodno cono. |
|
4. člen |
(vsebina in oblika OPPN) |
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del, ki se nanašajo na mejo območja, lego, potek,
zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev v in
izven območja urejanja. |
(2) OPPN vsebuje
tekstualni del v obliki odloka in grafični del, ki obsega naslednje
načrte: |
|
List 1 |
Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju –
PNRP |
M=1:5000 |
List 2 |
Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju –
GJI |
M=1:5000 |
List 3 |
Območje
podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
M=1:1000 |
List 4 |
Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M=1:5000 |
List 5 |
Zazidalna
oziroma ureditvena situacija |
M=1:1000 |
List 6 |
Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
M=1:1000 |
List 7 |
Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave |
M=1:1000 |
List 8 |
Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
M=1:1000 |
List 9 |
Načrt
parcelacije |
M=1:1000 |
List 10 |
Predstavitvena karta |
M=1:500 |
|
(3) Grafični
prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN), izdelanem
v merilu 1:500. |
(4) OPPN ima
naslednje obvezne priloge: |
1. Izvleček iz
hierarhično nadrejenih prostorskih aktov; |
2. Prikaz stanja
prostora; |
3. Strokovne
podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN; |
4. Smernice in
mnenja nosilcev urejanja prostora; |
5. Obrazložitev in
utemeljitev OPPN; |
6. Povzetek za
javnost; |
7. Odločba, iz
katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno. |
|
5. člen |
(uporabljeni izrazi in pojmi) |
V tem OPPN
uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja
prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ter izvedbenega
prostorskega načrta Mestne občine Kranj skupaj s spremembami in
dopolnitvami. |
|
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom |
|
6. člen |
(obstoječa ureditev v območju) |
Predmetno območje
je v naravi poraščeno z gozdom. Znotraj strnjenih gozdnih površin so
vzpostavljene gozdne steze, ki vodijo do kanjona Kokrica (Rupovščica).
Prometno se območje napaja preko dostopne ceste, ki poteka vzporedno z
avtocesto na južni strani. Površine komunalno še niso opremljene, je pa
vsa infrastruktura v neposredni bližini. |
|
7. člen |
(opis predvidene prostorske ureditve) |
(1) Načrtuje se
gradnja stavb za namen poslovnih in gospodarskih dejavnosti, zagotovitev
dostopa ter vseh pripadajočih ureditev, ki služijo gradnji. |
(2) Z OPPN se ob
upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko
arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova gradnja
se komunalno opremi tako, da se priključuje na obstoječo gospodarsko
infrastrukturo. Uredi se dostop in navezava na javno prometno omrežje
občine. |
(3) Gradnja in
druge ureditve se s tem OPPN načrtujejo tako, da se varuje okolje,
ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in
prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo. |
|
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
8. člen |
(povezave s sosednjimi območji) |
(1) Območje OPPN se
infrastrukturno in morfološko navezuje na sosednjo prostorsko enoto z
oznako KO19. |
(2) Posegi izven
območja urejanja so dovoljeni za ureditev prometne, okoljske, energetske
in komunikacijske infrastrukture, ki se gradi za potrebe priključevanja
načrtovanih objektov v območju urejanja. |
|
9. člen |
(predvidena programska ureditev v območju) |
Območje urejanja
sestavljajo trije programski sklopi: |
Ureditvena enota UE
I, |
Ureditvena enota UE
II, |
vmesni
infrastrukturni koridor. |
|
10. člen |
(dopustne vrste objektov in ureditev glede na namen) |
(1) V območju
urejanja so dopustne naslednje vrste objektov: |
– stavbe namenjene
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, servisnim, in
proizvodnim dejavnostim, energetski objekti, bencinski servisi |
– stavbe
spremljajočih dejavnosti: storitve, izobraževanje, okrepčevalnice in
bifeji, garažne stavbe, zaklonišča in parkirišča |
– priključki na
objekte GJI |
– mimobežna
infrastruktura. |
(2) V območju
urejanja so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– majhne stavbe, |
– majhne stavbe kot
dopolnitev obstoječe pozidave, |
– pomožni objekti v
javni rabi, |
– ograja do višine
2,00 m, |
– podporni zidovi, |
– rezervoaji, |
– parkirišča, |
– pomožni komunalni
objekti, |
– pomožni objekti
za obrambo, |
– objekti za
varstvo pred nesrečami in spremljanje stanja okolja. |
|
11. člen |
(dopustne vrste gradenj in ureditev) |
V območju urejanja
so dopustne naslednje vrste gradenj: |
priprava zemljišča
za raziskave in gradnjo objektov, |
gradnje, dozidave
in nadzidave objektov (tudi infrastrukture), |
rekonstrukcije in
vzdrževalna dela zakonito zgrajenih objektov, |
spremembe
namembnosti objektov, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z
dovoljeno namembnostjo. |
|
12. člen |
(lega, velikost in oblikovanje objektov) |
(1) Vsi objekti so
pozicionirani znotraj površine za razvoj stavb. Le-ta je začrtana z
gradbeno linijo, ki je objekti ne smejo preseči. Kote pritličij so
določene z višinskimi nivoji platojev in v toleranci ±0,50 m glede na
konfiguracijo terena. Maksimalna višina objekta je šteta od terena pri
glavnem vhodu do slemena oziroma fasadnega venca objekta (v kolikor je
streha ravna). |
(2) Potek osrednje
dostopne ulice je določen z osjo, ki je prikazana v grafičnem delu in
določena v Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu. |
(3) Na vse strešne
površine objektov (zgradb in nadstrešnic) se dovoli postaviti in
vgraditi fotovoltaične celice in sončne sprejemnike. |
(4) Pogoji lege,
velikosti in oblikovanja: |
Lega: |
znotraj
površine za razvoj stavb, ki je določena z gradbeno mejo.
Gradbena
meja je namišljena črta, ki je načrtovani objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje
odmaknjen v notranjost |
|
zemljišča,
prvi objekti ob infrastrukturnem koridorju so orientirani
vzporedno ali pravokotno na dostopno ulico in se gradbene meje
dotikajo.
Površina za
razvoj stavb je prikazana v grafičnem delu (karta 5). |
Tloris: |
tlorisni
gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in
tehnologiji za posamezne vrste stavb. |
Oblikovanje: |
arhitekturno oblikovanje stavb mora biti znotraj posamezne UE
poenoteno. |
Kota
pritličja: |
maksimalno
0,50 m nad terenom. |
Etažnost: |
(K)+P+1,
znotraj dopustne višine je dovoljeno tudi več etaž; maximalna
dopustna višina objekta je 12,00 m nad okoliškim terenom. |
Materiali: |
objekti so
lahko grajeni klasično ali montažno. |
Fasade: |
– svobodno
zasnovani,
– gladke
ali strukturirane (v vertikalni ali horizontalni smeri),
– barva
fasade ne sme biti kričeča,
– dovoljeni
so poudarki, izzidki in nadstreški ob servisnih in glavnih
vhodih. |
Strehe: |
ravne ali
simetrične dvokapnice manjšega naklona, praviloma zaključene s
fasadnim vencem, kritina prilagojena tehnološkim rešitvam, ne
svetleča. |
|
13. člen |
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo: |
skladno z
oblikovanjem in materiali osnovne stavbe, |
za istovrstni
objekt poenoteno, |
strehe pri
nadstreških, garažah in utah so lahko ravne ali v minimalnem naklonu. |
(2) Oblikovanje
ograj: |
|
Materiali: |
Dopustne so
žične, lesene in kovinske ograje. |
Višina: |
Ne sme
presegati 2,00 m. |
|
(3) Oblikovanje
podpornih zidov: Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena do
višine 1,00 m se ureja s travnimi brežinami, večje nivojske razlike pa
lahko tudi z opornimi zidovi. |
|
14. člen |
(stopnja izkoriščenosti) |
Stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo je določena s faktorjem zazidanosti
(FZ) in z deležem zelenih površin (ZP). Urbanističnim parametrom je
potrebno zadostiti znotraj posamezne UE (Parcele namenjene gradnji). |
|
|
FZ |
ZP |
UE I |
0,40 |
15 % |
UE II |
0,40 |
15 % |
Vmesni inf.
koridor |
/ |
/ |
|
15. člen |
(zunanja ureditev) |
(1) Izravnava
zemeljskih mas se na robnem območju izvede tako, da se brežine
oblikujejo v naravnih naklonih. Prostor unotraj UE I in UE II je
dopustno utrjevati in/ali nasipavati do kote platoja: |
|
|
Kota
platoja |
UE I |
410,00 |
UE II |
409,50 |
|
(2) Zasaditev:
dopustno je uporabiti domorodne rastlinske vrste. Površina med
infrastrukturnim koridorjem in UE I in UE II se zasadi z drevoredom. |
(3) Zagotovi se
parkiranje za tovorna in osebna vozila. |
|
16. člen |
(ureditve izven območja) |
Izven območja OPPN
segajo predvidene navezave na prometne, energetske in komunalne ureditve
potrebne za funkcioniranje objektov in ureditev v UE I in UE II ter
vmesnega infrastrukturnega koridorja. |
|
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
17. člen |
(komunalni vodi in naprave) |
(1) Za nemoteno
delovanje obstoječih in predvidenih objektov in ureditev v območju je
potrebno zagotoviti infrastrukturno opremljenost zemljišč in
priključitev le-te na obstoječe omrežje izven območja urejanja. |
(2) Načrtovana
gospodarska javna infrastruktura obsega: |
– prometno omrežje, |
– odpadno in
padavinsko kanalizacijsko omrežje, |
– vodovodno omrežje
za sanitarno in požarno vodo, |
– elektroenergetsko
omrežje (NN in cestna razsvetljava), |
– plinovodno
omrežje, |
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez, |
– odvoz odpadkov. |
(3) Vsi objekti
znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na predvideno gospodarsko
javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih
vodov. Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na
končno načrtovano kapaciteto območja OPPN. Komunalne, energetske in
telekomunikacijske vode, ki se morebiti nahajajo v območju urejanja, je
dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim
povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi
ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi
skladni z zahtevami upravljavcev. |
|
18. člen |
(varovalni pasovi) |
Za načrtovane in
druge ureditve v varovalnih pasovih je pri pripravi projektne
dokumentacije potrebno upoštevati smernice in mnenja upravljavcev
prostora, ki so bila podana v predmetnem postopku. |
|
19. člen |
(promet) |
(1) Infrastrukturni
koridor: |
Načrtovane prometne
ureditve se bodo navezovale na sistem obstoječih cest v KO 19. |
Infrastrukturni
koridor poteka po celotni dolžini UE I in UE II, tako da je omogočen
prehod tudi na preostalo območje OPPN z oznako EUP KO 20. Prečni profil
dostopne ceste obsega vsaj dvosmerno cesto min. širine 6,00 m, ločen
hodnik za pešce in bankino. Na podlagi ugotovitev strokovne podlage s
področja prometa, ki je sestavni del tega OPPN, posebne površine za
kolesarje niso potrebne. Komunalni vodi z jaški se v največji meri
načrtujejo izven vozišča. |
(2) Ureditvena
enota UE I in UE II: |
Interno cestno
omrežje se načrtuje tako, da je do vsakega objekta zagotovljen dovoz
tudi za intervencijska vozila. Iz utrjenih površin mora biti odvajanje
padavinskih voda izvedeno preko lovilcev olj in usedalnikov v
ponikovalnice znotraj posamezne UE. |
Postavljanje
objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v
varovalnem pasu cest ni dovoljeno. |
(3) Mirujoči
promet: |
Pri izračunu
parkirnih mest je potrebno glede na namembnost objekta oziroma dejavnost
upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju
PM): |
|
trgovina |
1PM/30 m²
koristne prodajne površine +1PM/2 zaposlena, najmanj pa 2 PM |
gostilne |
1PM/4
sedeže + 1PM/2 zaposlena |
obrtni in
industrijski objekti |
1PM/50 m²
neto površine ali 1PM/2 zaposlena |
skladišča |
1PM/100 m²
neto površine ali 1PM/2 zaposlena |
poslovni
prostori s strankami |
1PM/50 m²
neto površine |
poslovni
prostori brez strank |
1PM/2
zaposlena |
|
20. člen |
(odpadne, padavinske in zaledne vode) |
(1) V območju
urejanja morajo biti vsi objekti priključeni na omrežje javne fekalne
kanalizacije. Kjer gravitacijsko odvajanje ni možno, je potrebno
zgraditi tlačni vod in črpališče, ki se zaključi v CČN Kranj. |
(2) V primeru
nastajanja industrijske odpadne vode, v katerem od objektov na
predmetnem območju, mora lastnik objekta pred priključitvijo na javno
kanalizacijo pridobiti mnenje tangiranega upravljavca. |
(3) Padavinske vode
s strešin objektov in utrjenih površin se ponika razpršeno (ponikovalni
jarki ali podobno), na južnem delu območja izven naravne vrednote tako,
da ne bo vpliva na čelno brežino. Padavinsko vodo z utrjenih povoznih
površin, ki je onesnažena z usedljivimi snovmi, se odvaja preko lovilcev
olj. Pred izvedbo je potrebno ugotoviti prepustne lastnosti zemljine. |
(4) Odpadne vode je
potrebno v objektih voditi ločeno, ter jih pred odtokom v kanalizacijo
obdelati do stopnje, kot jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno
kanalizacijo. |
|
21. člen |
(vodovod in hidrantno omrežje) |
(1) Za oskrbo
objektov z vodo se zgradi ustrezno sekundarno omrežje. Mesto
priključevanja je v sosednji enoti urejanja prostora KO19. Vsak
posamezen objekt ali ureditvena enota mora imeti ločeno odjemno mesto
vode in samostojni vodovodni priključek. Individualni priključek vode z
vodomernim jaškom se predvidi na skrajnem robu parcele. |
(2) Za požarno
varnost se zagotavlja največ 10 l/s požarne vode. Javno hidrantno
omrežje se zagotovi ob infrastrukturnem koridorju. Mesto priključevanja
je v sosednji enoti urejanja prostora KO19. Znotraj UE I in UE II se
izvede interna hidrantna mreža v krožni povezavi, ki bo priključena na
sekundarno omrežje preko vodomerov. |
|
22. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Za potrebe
napajanja novih odjemalcev z elektrino energijo bo potrebno zgraditi
novo kabelsko transformatorsko postajo (TP). V obravnavanem območju je
potrebno zagotoviti ustrezno lokacijo za izgradnjo nove kabelske TP s
stalnim dostopom iz javnih površin in predvideti elektro-kabelsko
kanalizacijo za srednje-napetostno (SNO) ter nizko-napetostno omrežje.
Za potrebe vključevanja nove TP v SNO bo potrebno zgraditi nov kablovod
od obstoječe TP 1164 Kokrica L VL. Priključno merilne omarice morajo
biti dostopne z javnih površin, njihove lokacije bodo določene v
projektu elektrifikacije območja. |
(2) Javna
razsvetljava se uredi ob dostopni ulici infrastrukturnega koridorja v
skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob
upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
Zunanje površine ob stavbah (znotraj UE I in UE II) se osvetli z interno
razsvetljavo. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski
kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. |
|
23. člen |
(plinovodno omrežje) |
Predvidene objekte
je mogoče priključiti na plinovodno omrežje tlaka 1,0 bar. Investitor
mora za priključitev na distribucijsko omrežje pridobiti soglasje
pristojnega upravljavca (družba Domplan, d.d.). |
|
24. člen |
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez) |
Na območju urejanja
je predvideno priključevanje na TK in KKS omrežje. Vse kabelske povezave
bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije (optika, internet, intranet
…). Mesto priključevanja je v sosednji enoti urejanja prostora KO19. |
|
25. člen |
(odpadki) |
(1) Komunalne
odpadke se odvaža skladno s sprejetim področnim predpisom Mestne občine
Kranj. |
(2) Zbiranje
oziroma ravnanje z odpadki je potrebno zagotoviti znotraj pripadajoče
gradbene parcele oziroma UE I in UE II na skupnem zbirnem mestu, ki je
blizu dostopa smetarskim vozilom. |
(3) Nevarne in
ostale odpadke iz proizvodnih dejavnosti se zbira posebej in preda
pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem oziroma odstranjevalcem nevarnih
odpadkov skladno z veljavnimi predpisi. |
|
26. člen |
(ogrevanje in alternativni viri energije) |
(1) Za ogrevanje
objektov in tehnološke procese, ki se urejajo individualno, se kot
osnovni energent uporablja zemeljski plin. |
(2) Dopustna je
raba alternativnih virov energije kot so sončni kolektorji,
fotovoltaika, toplotne črpalke, peči na lesno biomaso in podobno. |
|
27. člen |
(druga merila in pogoji glede komunalnega urejanja) |
(1) Pri
načrtovanju, projektiranju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno
upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne
infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu
prostorskemu načrtu. |
(2) Vse sekundarno
razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski
podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom dostopne prometnice. |
(3) Natančen potek
komunalnih vodov, njihova križanja in prestavitve se določijo s
projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladijo s pristojnimi
upravljavci. |
(4) Vse posege v
varovalnih pasovih infrastrukturnega omrežja je mogoče izvajati le po
pridobljenem soglasju tangiranega upravljavca. |
|
28. člen |
(pogoji upravljavca avtoceste) |
(1) Pri načrtovanju
OPPN se upošteva bodoča širitev avtoceste (v nadaljevanju AC) za en
vozni pas, to je minimalno 7,00 m od roba cestnega sveta obojestransko.
V tem pasu ni dovoljena gradnja objektov, komunalne infrastrukture ali
cest. Na tem predelu se uredi zeleni pas. |
(2) Upravljavec AC
(DARS) zaradi predvidenih ureditev ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom za objekte in njegove funkcionalne površine, kot
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije in
podobno). |
|
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
29. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) V območju
urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve
in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni. |
(2) Ne glede na
prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. |
(3) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
|
30. člen |
(varstvo okolja) |
Pri načrtovanju,
gradnji objektov in naprav ter uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse
predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo vplive
na okolje, naravo, kulturno dediščino, naravne vire in zdravje ljudi. |
|
31. člen |
(varstvo tal) |
(1) Za zagotovitev
geološke stabilnosti tal na območju je treba upoštevati smernice iz
elaborata geološko geotehničnega poročila, ki ga je izdelala družba
GEOTRIAS pod štev. 205-TB/2017 z dne 20. 9. 2017. |
(2) Zgornjo slabo
nosilno plast zemljine se odstrani. V primeru, da mehka glina nastopa
tudi v nižjih plasteh, je potrebno izvesti sanacijo temeljnih tal z
njeno odstranitvijo in nadomestitvijo s plastjo uvaljanega tampona.
Nadzor nad sestavo tal in verificiranje njenih dejanskih geomehanskih in
hidrogeoloških lastnosti se izvede z izračuni (dodatne geomehanske
preiskave za konkretne objekte odvisno od vrste le-teh). |
(3) Mesto trajnega
deponiranja in odlaganja okolju neškodljivih ruševin in izkopanih
materialov določi pooblaščeni izvajalec. Odlaganje odpadnega gradbenega
in izkopanega materia na priobalno in vodno zemljišče, na brežine, v
pretočne profile vodotokov ter na nestabilna ali mesta, kjer bi lahko
prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. |
(4) Organizacija
gradbišča se omeji na območje prostorske enote z oznako KO 20. Za
potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije. |
|
32. člen |
(varstvo gozdov) |
(1) Pri urejanju
zelenih površin ni dopustno uporabljati gostiteljskih vrst za hrušev
ožig in invazivnih tujerodnih vrst. |
(2) Objekti ter
pripadajoče komunalne, energetske, prometne in zunanje ureditve v
predmetnem območju morajo biti zgrajeni, postavljeni oziroma urejeni
tako, da omogočajo gospodarjenje s sosednjim gozdom in prost dostop do
gozdnega zaledja. Prekinjene gozdne sprehajalne poti v območju urejanja
se naveže na načrtovani infrastrukturni koridor. |
(3) Pred posegom v
gozd oziroma gozdni prostor v predmetnem območju morajo investitorji
pridobiti soglasje tangiranega upravljavca skladno s področnimi
predpisi. |
(4) Z gozdom v
predmetnem območju se do izdaje gradbenega dovoljenja gospodari v skladu
z Zakonom o gozdovih. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji upravnega
(gradbenega) dovoljenja. |
(5) Investitorji
morajo v delu predmetnega območja, ki je oddaljen za manj kot višino
odraslega gozdnega drevja od sosednjega gozda, prevzeti odgovornost za
poškodbe na njihovih objektih, pripadajoči komunalni, prometni in
zunanji ureditvi ter nepremičninah, ki bi jih lahko povzročili: tvarine
sosednjega gozda ali normalno gospodarjenje z njimi ali koreninski
pletež gozdnega drevja ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem
prostoru ali ujmi, ter sanacija njihovih posledic. |
(6) Za pripravo
projektne dokumentacije za gradnjo objektov ter pripadajočo komunalno,
energetsko, prometno in zunanjo ureditev je potrebno upoštevati smernice
Zavoda za gozdove, ki so bile izdane k predmetnemu aktu. |
|
33. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Pri projektiranju,
gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci
in investitorji skladno z veljavnimi predpisi upoštevati določbe o
maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Obravnavano območje
spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
34. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na severni del
območja urejanja sega naravna vrednota ident. št. 5391 Kokrica. |
(2) Gradnje in
ureditve se umešča izven območja naravne vrednote. |
(3) Na severnem
robu UE I se 5,00 m od naravne vrednote namesti ograja, ki bo
preprečevala dostop in kakršnokoli deponiranje in odlaganje odpadkov na
območje naravne vrednote. V tem pasu se ohranja gozdno vegetacijo. |
(4) Posek dreves
znotraj območja urejanja je dovoljeno izvesti med 1. 8. in 1. 3., kar je
izven gnezditvenega obdobja večine zavarovanih vrst ptic. |
(5) V bližino
vodotoka se s predvidenimi ureditvami ne posega, količina vode v
vodotoku oziroma pretoku naj se ne spreminja, kakovost vode v vodotoku
pa ne slabša. |
(6) Na območju
urejanja se osvetljevanje zmanjša na minimum z uporabo popolnoma
zasenčenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, imajo
vgrajen samodejni sistem (vklop/izklop) sijalke, ne svetijo v UV
spektru. Parkirišča se lahko osvetlijo s svetili na senzor. |
(7) Pri izvajanju
zemeljskih del naj se preprečuje morebitno razširjanje invazivnih
tujerodnih rastlinskih vrst, tako da se zemljine ne dovaža od drugod
oziroma se jo odvzema na mestih, kjer ni prisotnih invazivnih tujerodnih
vrst. Pred prihodom mehanizacije na mesto posega se le-to ustrezno
očisti, da se prepreči razširjanje semen invazivnih vrst z drugih
območij. |
|
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
35. člen |
(ukrepi za obrambo) |
Območje se nahaja
znotraj ožjega okoliša območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri
ali antenskimi stolpi. Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina
nad terenom presega 18,00 m, je treba pridobiti projektne pogoje in
soglasje organa, pristojnega za obrambo. |
|
36. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Predmetno
območje urejanja se ne nahaja v območju naravnih omejitev kot so
poplavnost, visoka podtalnica in plazovitost terena. Zaradi erozivnosti
je bilo izdelano geološko geotehnično poročilo. |
(2) Javno cestno
omrežje in interne poti bodo služile tudi intervencijskim potem.
Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in
premoženja. Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost
konstrukcij za določen čas v primeru požara. |
(3) Pri
projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO)
potrebno upoštevati projektni pospešek tal (g) 0.2. |
|
37. člen |
(letalski promet) |
Preko območja
načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zato je pri
načrtovanju potrebno upoštevati določila predpisa s področja letalstva. |
|
38. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Pri načrtovanju
se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred
požarom, s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen
umik ljudi, živali in premoženja, |
– potrebni odmiki
od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, |
– neovirani in
varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, |
– viri za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Širjenja
požarov na sosednje objekte se prepreči s potrebno protipožarno
ločitvijo in/ali z odmiki objektov od meje parcel in med objekti.
Požarna varnost objektov se zagotovi s hidrantnim omrežjem in
zagotovljenim virom požarne vode. Prav tako se požarna varnost
zagotavlja z neoviranimi, varnimi in dovolj utrjenimi dostopi in
površinami za intervencijska vozila. |
(3) Izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte
se dokazuje v elaboratu zasnove požarne varnosti, za požarno zahtevne
objekte pa v elaboratu študije požarne varnosti. Požarno manj zahtevni
in zahtevni objekti so določeni v področnem predpisu. |
(4) Požarna varnost
obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne poslabša; zagotavljajo
se neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za
intervencijska vozila, ter viri vode za gašenje. |
|
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
39. člen |
(etapnost) |
(1) Etapnost
gradnje objektov in infrastrukture v posamezni ureditveni enoti je
dovoljena. |
(2) Gradnja
objektov: V predvideni UE I in UE II se gradnja objektov prične v smeri
od infrastrukturnega koridorja navzven (za UE I v smeri od juga proti
severu, za UE II pa v smeri od severa proti jugu). |
(3) Etapnost
gradnje komunalne infrastrukture: Vsaki gradnji je potrebno predhodno
zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj ureditvenega
območja vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki
se bo realizirala. |
|
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
40. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem
natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s
tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika. |
(2) Z odstopanji se
ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati
organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(3) Odstopanja pri
postavitvi in oblikovanju objektov so dovoljena znotraj določil tega
odloka (lokacijska postavitev objektov je dovoljena znotraj površine za
razvoj stavb, velikost objektov je pogojena s FZ in ZP, višina objektov
ne sme presegati 12,00 m). Predpisane kletne etaže se lahko tudi ne
izvedejo. |
(4) Odstopanja pri
namembnosti objektov so dovoljena le znotraj istega klasifikacijskega
območja (IG). |
(5) Odstopanja pri
komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le-te. |
(6) Odstopanja pri
zunanji ureditvi so dovoljena znotraj posamezne ureditvene enote. |
|
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta |
|
41. člen |
(monitoring) |
(1) V skladu s
predpisi se za posamezne ureditve, v kolikor je to zahtevano, izvaja
monitoring emisij snovi v zrak, odpadne vode in hrup. |
(2) Pred gradnjo se
vzpostavi mreža za monitoring geodetskih merskih točk, ki se nato med
gradnjo spremljajo. |
(3) Za preprečitev
zaraščanja s tujerodnimi vrstami se najmanj na vsaka 3 leta spremlja
stanje invazivnih tujerodniih rastlinskih vrst. |
(4) Lastnik
objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode, mora Komunali
Kranj sporočiti tudi zavezo za izvajanje obratovalnega monitoringa
industrijskih odpadnih vod, skladno z določili okoljevarstvenega
dovoljenja za predmetno dejavnost. |
|
42. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Odlok preneha
veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi. Po
prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s Odlokom o
izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj. |
|
III. KONČNE DOLOČBE |
|
43. člen |
(vpogled in nadzor) |
(1) OPPN s
prilogami je na vpogled na in Mestni občini Kranj. |
(2) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
|
44. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-23/2017-43-(48/17) |
Kranj, dne
26. junija 2018 |
|
|
Župan
Mestne
občine Kranj |
|
Boštjan Trilar |
|
|
Zanj
Boris Vehovec l.r. |
|
Podžupan |
|