|
Na
podlagi 18. člena
statuta občine Loški Potok
(Uradni list RS, št. 32/95)
je Občinski svet občine Loški Potok na seji dne 16. 6. 1995 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Občinskega sveta občine
Loški Potok |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji
ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma
materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet
dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Svet
ima redne seje praviloma enkrat na mesec. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet
predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega
telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet
ima svoj žig, ki je določen s statutom občine. V notranjem krogu žiga je
naziv občinski svet. |
|
|
Žig
sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na
drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta. |
|
|
Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in
nadzorni odbor. |
|
|
Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajništvo občine . |
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta
najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik
nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Do
izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik. |
|
|
Na
prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine
svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki
pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni
in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana. |
|
|
10. člen |
|
|
Svet
na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in
verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate
svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov. |
|
|
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa
o vsakem spornem mandatu. |
|
|
Svet
odloči posebej o potrditvi mandata župana. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
|
|
12. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
uresničevati sprejete odločitve sveta. |
|
|
13. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih telesih
sveta, katerih člani so. |
|
|
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih
razpravljajo, če tako sklene delovno telo. |
|
|
14. člen |
|
|
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter
zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave,
delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo
in odločanje v svetu. |
|
|
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje
svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to
posebej zahteva se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati
informacijo tudi v pisni obliki. |
|
|
2. Vprašanja in pobude svetnikov |
|
|
15. člen |
|
|
Na
vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
16. člen |
|
|
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako,
da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta
svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
|
|
17. člen |
|
|
Pri
obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno
prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude svetnikov. |
|
|
18. člen |
|
|
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu ali
tajniku občine. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na seji
sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati
tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku občine) na
katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni
obliki na prvi naslednji seji. |
|
|
Če
je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje se mora
podati pisni odgovor najkasneje v l5. dneh po tem, ko je bilo vprašanje
postavljeno, razen če svet v posameznih primerih ne določi krajšega
roka. |
|
|
19. člen |
|
|
Na
ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori
ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. |
|
|
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila
podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval
pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko
tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor. |
|
|
Če
tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno obrazloži, da na
postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj
odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo. |
|
|
Na
dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno
vprašanje. |
|
|
20. člen |
|
|
Če
svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če
svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v
občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve
naslednje seje. |
|
|
21. člen |
|
|
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu
telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov. |
|
|
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno
dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
22. člen |
|
|
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali
delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila
pobuda dana. |
|
|
Če
se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora predsednik občinskega
sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve
naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen,
lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O
tem odloči svet z glasovanjem. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
|
23. člen |
|
|
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
|
|
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega
član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika
sveta oz. predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more obvestiti o svoji
odsotnosti predsednika sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko
je to mogoče. |
|
|
24. člen |
|
|
Če
predsednik sveta oceni, da je to potrebno lahko na seji sveta posebej
poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno. |
|
|
Če
svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik
sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično
stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat
ne udeleži sej sveta. |
|
|
O
razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi
obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
|
|
26. člen |
|
|
V
okviru svojih pristojnosti občinski svet: |
|
|
–
sprejema statut občine, |
|
|
–
sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
|
–
sprejema poslovnik za svoje delo, |
|
|
–
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
–
potrjuje začasne nujne ukrepe, |
|
|
–
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
–
ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane, |
|
|
–
imenjuje člane nadzornega odbora, |
|
|
–
imenjuje volilno komisijo za občinske volitve, |
|
|
–
imenjuje in razrešuje podžupana na predlog župana, |
|
|
–
nadzoruje delo odborov, župana in podžupana in občinske uprave glede
izvrševanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
–
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan, organizacijo
in delo na področju občinske uprave pa določi občinski svet na predlog
župana, |
|
|
–
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, v kolikor o
tem v skladu s statutom ne odloča župan, |
|
|
–
odloča o najemu občinskega posojila na predlog župana, |
|
|
–
razpisuje referendum, |
|
|
–
daje pobudo za sklice zborov občanov, |
|
|
–
določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov
občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora, |
|
|
–
ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe, |
|
|
–
daje koncesije, |
|
|
–
določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev, |
|
|
–
daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
|
|
–
odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut, |
|
|
–
odloča o izločitvi župana po ZUP, |
|
|
–
določa odstotek izločanja sredstev za rezerve občine na predlog župana, |
|
|
–
odloča o uporabi sredstev iz rezerve občine, |
|
|
–
odloča o zadolžitvi občine, |
|
|
–
daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, |
|
|
–
imenjuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne
enote, |
|
|
–
sprejema in razrešuje pritožbe občanov. |
|
|
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz
državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug
občinski organ. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
27. člen |
|
|
Seje
sveta sklicuje predsednik sveta. |
|
|
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela
sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine. |
|
|
28. člen |
|
|
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po
posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki
delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela se upošteva
program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter
druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela
mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto. |
|
|
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta. |
|
|
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na
podlagi programa dela in po posvetu z županom. |
|
|
29. člen |
|
|
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo
župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo enečetrtine članov sveta.
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča. |
|
|
Če
predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja (župana,
nadzornega odbora ...) ne skliče seje sveta v roku deset dni od prejema
zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu
pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. |
|
|
30. člen |
|
|
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom
najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem
roku. |
|
|
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu
in tajniku občine. |
|
|
31. člen |
|
|
Na
seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda,
ki jih določi župan oziroma predsednik sveta. |
|
|
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je
zaradi nemotenega dela na seji potrebna. |
|
|
Po
odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge
osebe. |
|
|
32. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta, ki se pred
tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta
predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
|
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami
seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. |
|
|
33. člen |
|
|
Svet
ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano
oziroma izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj. |
|
|
34. člen |
|
|
Seji
sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan
predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko
vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na
seji navzoč. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti
predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši občinski svetnik. |
|
|
35. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
sodelovati pri delu in odločanju na sejah. |
|
|
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta
in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. |
|
|
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na
dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z
glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno
gradivo. |
|
|
36. člen |
|
|
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti
javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
37. člen |
|
|
Ko
predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga
obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti. |
|
|
Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
|
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
|
38. člen |
|
|
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
|
39. člen |
|
|
Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja
odlokov. |
|
|
Zadeve, za katere župan tako predlaga se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. |
|
|
O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
40. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
|
|
Med
sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda. |
|
|
41. člen |
|
|
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut. |
|
|
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno
obrazložitev. |
|
|
Po
podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu,
kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava
posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot deset minut. Svet
lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa. |
|
|
42. člen |
|
|
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. |
|
|
Če
se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsednik lahko vzame
besedo. |
|
|
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda
idr. veljajo oziroma se smisleno uporabljajo tudi za vse druge (župana,
podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta. |
|
|
43. člen |
|
|
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato
poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
Če
svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme
trajati več kot pet minut. |
|
|
44. člen |
|
|
Ko
predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki
dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru
prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
45. člen |
|
|
Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev
za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
|
46. člen |
|
|
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
47. člen |
|
|
Za
red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsednik ne da besede (varianta: govornik sme govoriti za
govorniškim odrom). |
|
|
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. |
|
|
48. člen |
|
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
–
opomin |
|
|
–
odvzem besede |
|
|
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
49. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši
red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora
takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
51. člen |
|
|
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem
je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če
je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
|
52. člen |
|
|
Če
predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo
sveta prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
53. člen |
|
|
Svet
veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov
sveta. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh
svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh svetnikov. |
|
|
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi
(dvorani). |
|
|
54. člen |
|
|
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred
glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
|
|
55. člen |
|
|
Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
Svet
sprejme odločitev (odloča) s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
|
56. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. |
|
|
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
|
57. člen |
|
|
Pri
javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen svetnik glasuje
“za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane
odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”. |
|
|
58. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S
poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog
predsednika ali četrtine članov sveta. |
|
|
Če
se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu
svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”. |
|
|
59. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko
glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom
sveta. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “ZA” in
“PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo
“PROTI”. |
|
|
60. člen |
|
|
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli
svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno-tehnična opravila
opravlja tajnik občine. |
|
|
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na
prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti
označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. |
|
|
Ko
svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
61. člen |
|
|
Ko
je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid
glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
–
število razdeljenih glasovnic, |
|
|
–
število oddanih glasovnic, |
|
|
–
število neveljavnih glasovnic, |
|
|
–
število veljavnih glasovnic, |
|
|
–
število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o
kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
–
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
izvoljen. |
|
|
O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
|
62. člen |
|
|
Svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v
zakonu ali statutu občine drugače določeno. |
|
|
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov
izrekla “za” njen sprejem. |
|
|
63. člen |
|
|
Če
svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog
predsednika. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
64. člen |
|
|
O
delu na seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na
seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni
razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih
glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original
ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Po
vsaki obravnavani točki dnevnega reda predsednik formulira predlog
sklepa o katerem se glasuje. |
|
|
Za
pripravo skrajšanega zapisnika skrbi tajništvo občinske uprave. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in
zapisnikar. |
|
|
65. člen |
|
|
O
delu na seji sveta se lahko vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogram
seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. |
|
|
66. člen |
|
|
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je
obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske
uprave. |
|
|
O
arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
|
67. člen |
|
|
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je
bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi. |
|
|
V
primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi
določbami. |
|
|
6. Predsednik sveta |
|
|
68. člen |
|
|
Predsednik sveta predvsem: |
|
|
–
sklicuje in vodi seje sveta, |
|
|
–
skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje
na seji sveta ter za nemoteno delo sveta, |
|
|
–
podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet, |
|
|
–
skrbi za izvajanje poslovnika sveta, |
|
|
– po
predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi
telesi, |
|
|
–
skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo, |
|
|
–
opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih
določi svet. |
|
|
69. člen |
|
|
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v
odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja
posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
|
70. člen |
|
|
Če
nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati
svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi
podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge
predsednika najstarejši svetnik. |
|
|
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
71. člen |
|
|
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet zagotavlja župan
z zaposlenimi v občinski upravi. V ta namen določi delavca v občinski
upravi, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej ter opravlja
druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta. |
|
|
Za
pripravo zapisnika skrbi tajnik občine. |
|
|
Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in administrativno
tehnična opravila tudi za delovna telesa občinskega sveta. |
|
|
8. Delovna telesa sveta |
|
|
72. člen |
|
|
Svet
ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega
poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa. |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet
ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo
odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje
na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter
za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov
sveta. |
|
|
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet
delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in
opredeli njihovo delovno področje. |
|
|
74. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta so: |
|
|
1.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje tri
člane, opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
–
svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in
imenuje svet, |
|
|
–
občinskemu svetu in županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
–
obravnava in določa plače ter druge prejemke zaposlenih v občinski
upravi ter nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij, |
|
|
–
obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet. |
|
|
2.Volilna komisija je sestavljena v skladu z zakonom in izvaja naloge,
določene z zakonom. |
|
|
3.
Statutarno pravna komisija, opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
–
obravnava predloge sprememb statuta in poslovnika občinskega sveta, |
|
|
–
obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet glede njihove
skladnosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi pravnimi predpisi. |
|
|
75. člen |
|
|
Svet
ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
|
|
Stalni odbori sveta so: |
|
|
–
odbor za finančne zadeve in gospodarstvo, |
|
|
–
odbor za komunalne zadeve, |
|
|
–
odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
–
odbor za kulturo in športno dejavnost, |
|
|
–
odbor za kmetijstvo in gozdarstvo |
|
|
Odbor za finančne zadeve in gospodarstvo: |
|
|
–
obravnava proračun in zaključni račun občine, |
|
|
–
spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna, |
|
|
–
obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z
občinskim premoženjem, |
|
|
–
obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih
javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja, |
|
|
– na
zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva in
financ iz pristojnosti občine. |
|
|
Odbor za komunalne zadeve: |
|
|
–
obravnava prostorske planske akte, |
|
|
–
pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno
izvrševanje, |
|
|
–
daje soglasje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih aktov
v zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena, |
|
|
–
obravnava vprašanja ureditve krajevnega prometa, |
|
|
–
obravnava druga vprašanja s področja urbanizma. |
|
|
Odbor za družbene zadeve: |
|
|
–
obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem in
informacijsko-dokumentacijsko dejavnostjo, |
|
|
–
daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo
družbene javne službe lokalnega pomena, |
|
|
–
oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga svetu v sprejem, |
|
|
–
skrbi za smoterno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj v občini, |
|
|
–
opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale. |
|
|
Odbor za kulturo in športno dejavnost: |
|
|
–
obravnava vprašanja v zvezi s kulturno dejavnostjo, |
|
|
–
obravnava vprašanja iz športne dejavnosti, |
|
|
–
obravnava vprašanja iz rekreacijske dejavnosti, |
|
|
–
opravlja druge zadeve po nalogu občinskega sveta. |
|
|
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: |
|
|
–
obravnava vprašanja v zvezi z razvojem kmetijstva in gozdarstva, |
|
|
–
prizadeva si za stabilno pridelavo kakovostne hrane, |
|
|
–
prizadeva si za eko-socialni koncept kmetijske politike, |
|
|
–
skrbi za ohranjanje poseljenosti in kulture krajine, ohranjanje
kmetijske zemlje, varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženjem
in nesmoterno rabo, |
|
|
–
oblikuje celotne projekte razvoja alternativ (alternativnih produktov), |
|
|
–
podpira, oziroma daje pobude, ki lahko pripomorejo k povečanju dohodka
na področju kmetijstva in gozdarstva, |
|
|
–
daje pobude za agrotehnične ukrepe na področju občine, |
|
|
–
opravlja druge zadeve po nalogu občinskega sveta. |
|
|
Občinski odbori imajo po pet članov, med katerimi je vsaj en član sveta. |
|
|
76. člen |
|
|
Svet
in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
77. člen |
|
|
Seje
delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v
skladu s programom dela sveta in na zahtevo sveta ali župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z
večino glasov navzočih članov. |
|
|
Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
78. člen |
|
|
Svet
sprejema naslednje akte: |
|
|
–
statut občine, |
|
|
–
poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
–
proračun občine in zaključni račun, |
|
|
–
prostorske in druge plane razvoja občine, |
|
|
–
odloke, |
|
|
–
odredbe, |
|
|
–
pravilnike, |
|
|
–
navodila, |
|
|
–
sklepe. |
|
|
79. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa: temeljna načela za
organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih
organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja
občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega
pomena v občini, ki jih določa zakon. |
|
|
Svet
sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
80. člen |
|
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
81. člen |
|
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
82. člen |
|
|
S
prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom
določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na
posameznih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna. |
|
|
83. člen |
|
|
Z
odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
|
|
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
|
84. člen |
|
|
Z
odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja
način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
85. člen |
|
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njunega izvrševanja. |
|
|
86. člen |
|
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
87. člen |
|
|
S
sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno
področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij. |
|
|
S
sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča
do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo
v uradnem glasilu občine. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
88. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali 5 %
volivcev v občini. Odlok lahko predlaga tudi svet krajevne skupnosti ali
svet vaške skupnosti. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta. |
|
|
89. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
|
Uvod
obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar sam ni predlagatelj. |
|
|
91. člen |
|
|
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta
ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
92. člen |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
Ob
prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene: |
|
|
– da
se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih)
predloga odloka, |
|
|
– da
se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga
odloka, |
|
|
– da
se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka. |
|
|
Na
koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet: |
|
|
–
odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem
besedilu, |
|
|
–
sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri
pripravi za drugo obravnavo, |
|
|
–
odloči, da se odlok ne sprejme |
|
|
94. člen |
|
|
Če
svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za
začetek druge obravnave. |
|
|
Če
svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan. |
|
|
95. člen |
|
|
V
drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem
členu posebej in o naslovu odloka. |
|
|
Ko
svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani sveta o
njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu
odloka v celoti. |
|
|
96. člen |
|
|
V
drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Amandma mora biti predložen svetu najmanj tri dni pred dnem, določenim
za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Na
sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali
predlagatelj. |
|
|
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. |
|
|
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu
amandmaju. |
|
|
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta. |
|
|
97. člen |
|
|
Po
končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali
o skupini med seboj povezanih amandmajev. |
|
|
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o
amandmaju. |
|
|
Po
končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so
bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti. |
|
|
Svet
lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi
celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji.
Celovito besedilo pripravi statutarno pravna komisija ali drug organ, ki
ga določi svet. |
|
|
Če
statutarno pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna
neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za
uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji,
glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
|
|
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka |
|
|
98. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre
za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem
postopku. |
|
|
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj
odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. |
|
|
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. |
|
|
99. člen |
|
|
O
predlogu naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob
določanju dnevnega reda. |
|
|
Če
svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo
odloka. |
|
|
100. člen |
|
|
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
|
|
Na
seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
4. Sprejem drugih aktov sveta |
|
|
101. člen |
|
|
O
drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in
drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej
seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih
akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti. |
|
|
Svet
lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. |
|
|
Za
spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu
odloka. |
|
|
102. člen |
|
|
Po
postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in
dopolnitve statuta. |
|
|
5. Referendum |
|
|
103. člen |
|
|
Svet
lahko o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum. |
|
|
Svet
mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj 10 % volivcev v
občini. |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
Svet
je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more
sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma. |
|
|
Za
vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejaja zakonodajni referendum. |
|
|
104. člen |
|
|
Svet
lahko na svojo pobudo razpiše posvetovalni referendum o posameznih
vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Posvetovalni
referendum mora svet razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volivcev v
občini. |
|
|
Svet
razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem
vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma. |
|
|
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje, ali za del
območja občine. |
|
|
105. člen |
|
|
Svet
razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v uradnem listu RS. |
|
|
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano
na referendum in dan izvedbe referenduma. |
|
|
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na
referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način. |
|
|
106. člen |
|
|
Izid
referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma. |
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
107. člen |
|
|
Volitve in imenovanja funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli
oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
|
|
Svet
pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje. |
|
|
Če
svet odloči, da se glasuje tajno se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
108. člen |
|
|
Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
|
|
Če
se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov,
se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”. |
|
|
109. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so
glasovali, če s statutom ni določeno drugačne večine. |
|
|
110. člen |
|
|
Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici
navedejo po abecednem vrstnem redu. |
|
|
Na
glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
111. člen |
|
|
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek
in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
2. Imenovanje predsednika in podpredsednika sveta |
|
|
112. člen |
|
|
Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta predlaga komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidata lahko predlaga tudi
četrtina svetnikov. |
|
|
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov sveta. |
|
|
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
113. člen |
|
|
Delovna telesa sveta voli svet na podlagi liste kandidatov. |
|
|
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
volijo člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se
lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
4. Imenovanje podžupana |
|
|
114. člen |
|
|
Na
predlog župana imenuje svet podžupana . |
|
|
O
tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanje, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
|
|
Za
podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
5. Imenovanje tajnika |
|
|
115. člen |
|
|
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana z javnim glasovanjem,
kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov. |
|
|
6. Postopek za razrešitev |
|
|
116. člen |
|
|
Svet
razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku,
kot je določen za izvolitev ali imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s
statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za
določene funkcije, je pristojna tudi predlaganje njihovih razrešitev. |
|
|
Če
je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma
imenovanje je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo izvolitev ali imenovanje. |
|
|
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine |
|
|
117. člen |
|
|
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico
odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter
drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku
sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji
seji sveta. |
|
|
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim
preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu. |
|
|
Za
tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do
imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni
izjavi. |
|
|
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA |
|
|
118. člen |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
119. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
120. člen |
|
|
Svet
je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih
sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve. |
|
|
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na
dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje
stališče ali mnenje. |
|
|
121. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta . Na vsaki seji
sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v
občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih
teles sveta. |
|
|
124. člen |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
|
Če
meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakont, zadrži
župan objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem
splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta. |
|
|
Če
svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko
vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo
in zakonom. |
|
|
125. člen |
|
|
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da
sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje
proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne
ukrepe. |
|
|
Če
svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in
da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti
ustrezna sredstva za izvršitev naloge. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
126. člen |
|
|
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
127. člen |
|
|
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, kadar je zaradi
obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih
razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
|
128. člen |
|
|
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za
javna občila. |
|
|
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
|
129. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
130. člen |
|
|
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in
gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
|
|
131. člen |
|
|
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
132. člen |
|
|
Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta
in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino
glasov navzočih svetnikov. |
|
|
133. člen |
|
|
Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik
med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti,
prekine sejo in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
|
|
Vsak
svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno
pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
134. člen |
|
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št.
01-JN-013-2/95 |
Predsednik Občinskega sveta
občine Loški Potok |
|
|
Loški Potok, dne 19. junija 1995. |
Peter Rus, dr. med. l. r. |
|