Na podlagi
149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS,
št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US,
33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A,
48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in
84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,
30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o
prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo,
21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US
in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona
o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 30. in
31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 –
popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1;
Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju
prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine
Rogaška Slatina na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina
(Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet
Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena
Statuta Občine Šmarje pri
Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021,
Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena
Statuta Občine
Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na
seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2.
2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine
Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021 in Občinski
svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine
Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno
besedilo – UPB1) na seji dne 19. 2. 2021 sprejeli |
|
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška
Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob
Sotli |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Ta odlok določa
pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri
Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju:
občine) in vsebuje: |
I. splošne določbe |
II. organizacijsko
in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe |
III. kanalizacijsko
omrežje, objekte in naprave |
IV. obvezne
storitve in naloge javne službe |
V. izvajanje javne
službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo |
VI. izvajanje javne
službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo |
VII. izvajanje
posebnih storitev |
VIII. pogoje za
zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda |
IX. projektiranje
in gradnjo javne kanalizacije |
X. pravice in
obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov |
XI. vire
financiranja javne službe in javne kanalizacije |
XII. meritve in
obračun |
XIII. omejitve in
prekinitve odvajanja odpadne vode |
XIV. evidence
uporabnikov |
XV. nadzor nad
izvajanjem javne službe in kazenske določbe |
XVI. prehodne in
končne določbe. |
(2) Podrobnejša
vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje
javne službe je opredeljena v tehničnem pravilniku o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin (v
nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca
sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka in ga
objavi na spletni strani izvajalca. |
(3) Za vprašanja v
zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom,
se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi, slovenski
(SIST, SIST EN, SIST ISO), evropski (EN) in mednarodni (ISO) standardi,
predvsem slovenski standardi SIST EN 752 in SIST EN 1610. |
(4) Če so po
uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe
tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje
sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov. |
|
2. člen |
|
(namen) |
|
Namen odloka je: |
– opredelitev
vsebine in standardov javne službe |
– zagotavljanje
varnega in učinkovitega izvajanja javne službe |
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja
javne službe in varovanje okolja |
– določiti
obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe |
– določiti pravice
in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe |
– ureditev
financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja javne službe |
– določiti vrsto in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in |
– zagotavljanje
nadzora nad izvajanjem javne službe. |
|
3. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. aglomeracija je
območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali
druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne
vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno
čistilno napravo ali na končno mesto izpusta; |
2. blato je
preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav
in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz
stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka in ni
kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
3. čistilni val je
mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev in
padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske
odpadne vode odteka po javni kanalizaciji; |
4. hišno črpališče
je objekt za prečrpavanje odpadne vode iz objektov s pomočjo črpalk in
je del interne kanalizacije; |
5. industrijska
odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni, obrti
podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna
komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi: |
– odpadna voda, ki
nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, |
– mešanica
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če gre za komunalno ali padavinsko vodo, ki nastaja na območju
iste naprave in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v
javno kanalizacijo ali vode, |
– odpadna voda, ki
se zbira in odteka s površin objektov ali naprav za predhodno
skladiščenje, predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, razen
njihovih streh ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in
napravah, če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko
prišlo do onesnaženja površin, |
– hladilna odpadna
voda in |
– biološko
razgradljiva industrijska odpadna voda, kot je določeno v predpisih o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo; |
6. interna
kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču
uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne
vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, pretočno
greznico, obstoječo pretočno greznico, obstoječo nepretočno greznico,
MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in poteka do revizijskega jaška.
Vzdrževanje interne kanalizacije (tudi v primeru, da je lokacija
revizijskega jaška na javnem dobro) je obveznost in strošek uporabnika; |
7. javna
kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po
katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od
nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali
z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin
objektov. Sestavni del javne kanalizacije so tudi čistilne naprave, ki
zaključujejo to kanalizacijo. Javna kanalizacija je namenjena izvajanju
javne službe.Javna kanalizacija je lokalna gospodarska javna
infrastruktura in je v lasti občin; |
8. javni
kanalizacijski sistem ali omrežje je hidravlično samostojen sistem
primarnega in sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen
izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok
iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz
javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno
napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne
vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna
čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava
padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se
šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem; |
9. javna površina
je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena,
katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
10. kanalizacijski
priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju
odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo
in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do
zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko
omrežje. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba,
kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. Kanalizacijski
priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali
industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v
javno kanalizacijsko omrežje in je del interne kanalizacije; |
11. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
12. komunalna
čistilna naprava ali KČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode
ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali
padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaženost; |
13. komunalna
odpadna voda je: |
– odpadna voda, ki
nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih
prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih; |
– odpadna voda, ki
nastaja v objektih v javni rabi ali pri kakršnih kolih dejavnostih, če
je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih; |
– odpadna voda, ki
nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji, storitveni ali
drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po
uporabi v gospodinjstvu, njeni povprečni dnevni pretok ne presega 15
m³/dan, njena letna količine ne presega 4.000 m³, obremenjevanje okolja
zaradi odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal
letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal,
določenih skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
14. mala komunalna
čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava za obdelavo komunalne
odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri
poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN (s prezračevanjem v
lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških
reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo
rastlin). Za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE se šteje tudi naprava, ki je
izdelana skladno s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in
mednarodno priznanim standardom in je zanjo izdana izjava o lastnostih v
skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, ter se očiščene
odpadne vode odvajajo neposredno v površinsko vodo preko filtrirne
naprave ali posredno v podzemne vode preko sistema za infiltracijo v
tla; |
15. merilno mesto
je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin
in kakovosti odpadnih voda; |
16. nepretočna
greznica je neprepusten zbiralnik brez prekatov, namenjen zbiranju
komunalne odpadne vode; |
17. obdelava blata
je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim
odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave
le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija
in podobno, s katerimi se doseže: |
– učinek
stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko
razgradljivih odpadkov in |
– ustrezne učinke
za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja
obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz
komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ali predpisi, ki urejajo
ravnanje z odpadki; |
18. območje
izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela za
katero morata biti s predpisi občine in v skladu z uredbo, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določena način in obseg
izvajanja javne službe; |
19. obstoječa
nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja, da je: |
– bila zgrajena
pred uveljavitvijo uredbe iz drugega odstavka tega člena v skladu s
predpisi, ki so veljali v času gradnje in obratuje na dan uveljavitve
navedene uredbe, |
– bilo pred dnem
uveljavitve uredbe iz drugega odstavka tega člena pridobljeno
pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje, |
– bilo pred dnem
uveljavitve uredbe iz drugega odstavka tega člena pridobljeno soglasje
izvajalca za priključitev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo
vode, če za obratovanje MKČN ni treba pridobiti okoljevarstvenega
dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja; |
20. obstoječa
pretočna greznica je pretočna greznica, ki je bila zgrajena pred
uveljavitvijo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) v skladu s
predpisi, ki so veljali v času gradnje in obratuje na dan uveljavitve
navedene Uredbe; |
21. obstoječi
objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo uredbe iz drugega
odstavka tega člena ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem
pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje; |
22. padavinska
odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica padavin odteka iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen iz površin, določenih v tretji
alineji 5. točke prvega odstavka tega člena; |
23. populacijski
ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode,
izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljevanju: BPK5). 1 PE je
enak 60 g BPK5 na dan; |
24. posebne
storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, vendar jih
izvajalec izvaja z uporabo javne kanalizacije; |
25. pretočna
greznica je gradbeni objekt za anaerobno čiščenje komunalne odpadne
vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz
tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo; |
26. primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno
omrežje) je sistem kanalov in jaškov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalnik čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne
vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno
omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo.
Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov; |
27. prvi naliv
padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem
sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v javno kanalizacijo.
Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva
čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih
površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje; |
28. revizijski
jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo; |
29. sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno
omrežje) je sistem kanalov in jaškov ter z njimi povezanih objektov in
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilnik olj, črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala,
razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem
delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na
območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezo na primarno
omrežje; |
30. uporabnik
storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka oseba, ki
uporablja storitve javne službe; |
31. upravljavec
javne kanalizacije OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAŠKA
SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju:
upravljavec ali izvajalec) je izvajalec javne službe na celotnem območju
občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in
Bistrica ob Sotli in je tudi upravljavec javne kanalizacije; |
32. usedalnik blata
je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno
cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz neprepustnega
betona ali drugega neprepustnega materiala. Lahko je izveden kot
usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v
nadaljevanju: usedalnik blata); |
33. ustrezno
čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli
postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne
vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje
površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje
kakovosti kopalnih voda; |
34. vodovarstveno
območje je območje skladno s predpisom, ki ureja varstvo vode namenjeno
oskrbi s pitno vodo; |
35. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je temeljna evidenca o omrežjih in
objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava
Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko
načrtovanje. |
(2) Vsi ostali
izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je
določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih. Na dan sprejema tega
odloka javno službo ureja Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode (Uradni list RS, št. 95/15, 76/17 in 81/19; v nadaljevanju:
Uredba). |
(3) V odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
4. člen |
|
(uporaba storitev javne službe) |
|
(1) Naloge javne
službe, ki so obvezne storitve, so: |
1. odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter
dodatna obdelava komunalne odpadne vode, skladno z Uredbo, |
2. redno
vzdrževanje javne kanalizacije, |
3. prevzem
komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, obstoječih
greznic in MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, |
4. čiščenje in
obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na
komunalni ali skupni čistilni napravi, |
5. pregledovanje
MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, |
6. prevzem blata iz
MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne
kanalizacije in so v lasti in v upravljanju lastnika ali lastnikov
nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, na
območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, |
7. obdelava blata
iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi, |
8. odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z
javnih površin in streh, če za odpadno vodo s streh ni mogoče zagotoviti
ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, |
9. obveščanje
uporabnikov, |
10. izdelava
programa izvajanja javne službe (v nadaljevanju: program), |
11. vodenje
evidence o izvajanju javne službe, |
12. poročanje o
izvajanju javne službe in |
13. priključevanje
novih uporabnikov javne službe. |
(2) Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz
površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na
to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in se čisti v
komunalni ali na skupni čistilni napravi. |
(3) Odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode iz cestnega telesa, ko se padavinska
voda ne odvaja v javno kanalizacijo, se ne šteje za storitev javne
službe in ni predmet tega odloka. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
5. člen |
|
(izvajalec javne službe) |
|
(1) Občine so
lastnice objektov in naprav za izvajanje javne službe in zagotavljajo
izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju
občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in ostalimi
veljavnimi predpisi. |
(2) Izvajalec javne
službe ter upravljavec javne kanalizacije na celotnem območju občin
Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in
Bistrica ob Sotli je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška
Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina. Upravljanje in
najem javne kanalizacije ter način obračuna in plačila najemnine se
uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu. |
(3) Izvajalec mora
biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje
javne službe. Upoštevati mora vse zakonske in podzakonske predpise. |
|
6. člen |
|
(območje zagotavljanja javne službe) |
|
(1) Občine
zagotavljajo izvajanje javne službe na vseh poselitvenih območjih v
skladu z Uredbo, izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na
poselitvenih območjih občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah,
Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli in programom, ki ga
izdela skladno z Uredbo in ga pošlje pristojnemu ministrstvu ter objavi
na svoji spletni strani. |
(2) Mejo območja
posameznega izvajalca javne službe določi občina na digitalnem
podatkovnem sloju za raven merila 1:5.000. |
|
7. člen |
|
(subsidiarno ukrepanje) |
|
Občina zagotavlja: |
– izvajanje vseh
storitev, določenih v veljavnih predpisih |
– financiranje
javne službe in javne kanalizacije, da je možno trajnostno zagotavljati
ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje
objektov, naprav in opreme izvajalca in javne kanalizacije tako, da se
ohranja njihova vrednost |
– sankcioniranje
uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne
službe |
– sankcioniranje
morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne
službe na področju občine in |
– pisno obveščanje
izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
8. člen |
|
(namenska poraba sredstev) |
|
(1) Najemnina za
uporabo javne kanalizacije je namenski prihodek občine in se namensko
uporablja za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javni
kanalizaciji. |
(2) V primeru, da
znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicijska
vzdrževalna dela ali investicije na javni kanalizaciji, se razlika lahko
uporabi za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na drugi
gospodarski javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(3) Okoljska
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je
namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije ali
investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji. |
|
9. člen |
|
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode) |
|
Čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja: |
– na KČN na območju
posameznih občin za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo
odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz območij, ki so na to
omrežje priključena; |
– na rastlinskih
čistilnih napravah na območju posameznih občin za komunalne odpadne
vode, ki se vanjo odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz
območij, ki so na to omrežje priključena; |
– na MKČN za
komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju:
objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja
zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. |
|
10. člen |
|
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata iz MKČN) |
|
Prevzem in ravnanje
z blatom (muljem) iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne
vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na KČN Rogaška
Slatina in v manjši meri na KČN Šmarje pri Jelšah. |
|
III. KANALIZACIJSKO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE |
|
11. člen |
|
(objekti in naprave javne kanalizacije) |
|
(1) Javna
kanalizacija je grajeno javno dobro lokalnega pomena, ki jo zagotavlja
občina in predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo. |
(2) Javna
kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po
katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov, ter ločeno od
nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali
iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin
objektov. Sestavni del javne kanalizacije so tudi čistilne naprave, ki
zaključujejo to kanalizacijo. Javna kanalizacija je namenjena izvajanju
javne službe. Uporaba javne kanalizacije kot grajenega javnega dobra je
v skladu s predpisi dopustna pod enakimi pogoji vsem uporabnikom, pri
čemer se uporaba zagotavlja prek javnega podjetja. Uporaba javne
kanalizacije iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih,
kjer je javna kanalizacija zgrajena. |
(3) Javna
kanalizacija je izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti
lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. |
(4) Objekti in
naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje, ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so: |
– kanalizacijska
omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode |
– črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode |
– revizijski jaški
za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču
lastnika objekta |
– objekti in
naprave vakuumske kanalizacije |
– MKČN v velikosti
najmanj 50 PE |
– razbremenilniki
visokih vod |
– zadrževalni in
pretočni bazeni |
– drugi objekti in
naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski
jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca). |
(5) Z objekti in
napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec. |
(6) Izvajalec ima
ves čas pravico dostopa do javne kanalizacije v lasti občine z namenom
zagotavljanja rednega, izrednega in investicijskega vzdrževanja in
kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so
objekti in naprave kanalizacije. |
(7) Izvajalec je
dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu
vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedbi del. V
primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v
stanje, ki je primerno za ta čas; zaključna dela pa se opravi takoj ko
dopuščajo vremenski pogoji. |
(8) Šteje se, da je
javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti (mesto
priključitve na javno kanalizacijo od objekta oziroma parcelne meje
lastnika objekta), če dolžina priključka ne presega 100 m, če je gradnja
kanalizacijskega priključka tehnično izvedljiva ali gradnja
kanalizacijskega priključka ne bi povzročala nesorazmerne stroške glede
na koristi za okolje. |
|
12. člen |
|
(interna kanalizacija) |
|
(1) Interna
kanalizacija so: |
1. kanalizacijski
priključek |
2. objekti in
naprave za prečiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj |
3. objekti in
naprave v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih |
4. nepretočne
greznice, obstoječe greznice in MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
(2) Interna
kanalizacija ni javna kanalizacija, je sestavni del objekta in je v
lasti lastnika objekta, ki jo mora sam zgraditi, redno, izredno in
investicijsko vzdrževati ter upravljati in čistiti na svoje stroške.
Lastnik mora poskrbeti tudi za preverjanje tehnične brezhibnosti interne
kanalizacije. |
(3) Kanalizacijski
priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi
vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov
objekta, ki so nižji od temena kanalizacije se mora izvesti s črpanjem
na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko
revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji
priključka obstaja nevarnost poplav, je treba odpadne vode črpati nad
zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski
jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča,
po katerem poteka javna kanalizacija. |
(4) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v
odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega
cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti
praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno
dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita
projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne
infrastrukture. Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču,
ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev
revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno
pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno
postaviti revizijski jašek. |
(5) Peskolovi se
vgrajujejo v javno kanalizacijo povsod tam, kjer je treba preprečiti
vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni
morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni
bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu
kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki
lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro
usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za
vzdrževanje in imeti predviden način odstranjevanja usedlin. |
(6) Lovilniki olj
in maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod
tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično
težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v
javno kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom
v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja
možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti
v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje
in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin.
Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za
odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki
ga izvaja izvajalec. Lovilniki olj, ki se vgrajujejo kot predfabricirani
izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Gradnja lovilnikov je
obvezna: |
1. na varstvenih
pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih
vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico |
2. v garažah in na
pralnih ploščadih |
3. na parkiriščih
za osebna, tovorna vozila in avtobuse |
4. v objektih za
pripravo hrane (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti,
hoteli, velike kuhinje, živilska industrija, klavnice, mesnice, tovarne
za predelavo mesa, kantine, bolnišnice, restavracije hitre hrane). |
(7) Uporabniki so
dolžni z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti
tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode. |
|
IV. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
|
13. člen |
|
(strokovno-tehnične naloge javne službe) |
|
(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z
občinskim aktom ali pogodbo niso prenesene na izvajalca opravlja
občinska uprava. |
(2)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina
lahko prenese na izvajalca javne službe so: |
– zagotavljanje
strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti
predvidenega poselitvenega območja |
– zagotavljanje
strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog
pri urejanju javne službe |
– pospeševanje
uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe in |
– načrtovanje in
razvoj javne kanalizacije. |
(3) Občinska uprava
skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem in izvaja nadzor nad
izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom
nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
|
14. člen |
|
(obveščanje uporabnikov javne službe) |
|
(1) Izvajalec mora
uporabnike, ki so priključeni na javno kanalizacijo pisno obveščati: |
– na kateri KČN se
čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno
kanalizacijo in |
– o pogojih
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. |
(2) Izvajalec mora
uporabnike, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic in MKČN z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz petega odstavka 21. člena
uredbe pisno obveščati: |
– na kateri MKČN se
čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice |
– na kateri KČN se
obdeluje blato |
– o rokih prevzema
in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri
uporabnikih in |
– o rokih in času
izvedbe pregledov MKČN. |
(3) Izvajalec mora
obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v
treh mesecih po sprejetju programa ali najmanj osem dni pred spremembo
pogojev iz prvega odstavka tega člena. |
(4) Izvajalec mora
uporabnike iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu
dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred
predvideno izvedbo storitve. |
(5) Uporabniki iz
prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih
storitev javne službe najmanj osem dni red predvideno izvedbo storitve. |
|
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO |
|
15. člen |
|
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) |
|
Obvezne storitve
javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo so: |
1. odvajanje
komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javni kanalizacijski sistem |
2. čiščenje
komunalne odpadne vode iz prejšnje točke in njena dodatna obdelava v
skladu s predpisi |
3. odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in iz javnih površin
odvaja v javno kanalizacijo in se zanjo zagotavlja odvajanje in čiščenje
v okviru nalog javne službe |
4. čiščenje
padavinske odpadne vode iz prejšnje točke v KČN, če gre za mešan javni
kanalizacijski sistem oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi
padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje
izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode
predpisano in |
5. obdelava blata
na območju KČN, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. |
|
16. člen |
|
(obveznosti, vezane na priključitev objektov) |
|
(1) Na poselitvenih
območjih kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna
kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi
izdanega soglasja za priključitev, podpisane pogodbe o izvajanju
komunalnih storitev in urejene služnostne pravice za obratovanje in
vzdrževanje v korist izvajalca. Komunalna odpadna voda se mora odvajati
neposredno v javno kanalizacijo. |
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek, priključitev na javni kanalizacijski sistem ni
obvezna, kadar bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, povezane
z nesorazmerno visokimi stroški, kot je to določeno v četrtem odstavku
tega člena. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode
dolžan vgraditi MKČN. |
(3) Lastnik objekta
lahko v izjemnih primerih na območju znotraj aglomeracije, če je
obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu
manjše od 50 PE, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi
zbiranje v nepretočni greznici, če: |
1. se objekt nahaja
na območju vodovarstvenih območij vodnih virov, |
2. čiščenje
komunalne odpadne vode ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne
vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo
na delovanje MKČN (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno) ali gre
za komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb,
razvrščenega po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja
klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena: |
– stavba za
opravljanje verskih obredov |
– pokopališka
stavba (npr. mrliška vežica s spremljajočimi objekti) |
– kulturna
dediščina, ki se ne uporablja v druge namene ali |
– daljinski
(prenosni) elektroenergetski vod (npr. transformatorska postaja) in |
3. ta nepretočna
greznica ustreza pogojem, da: |
– se pri
dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 0,15 m3 na
osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez
restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr.
planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s
pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna
količina komunalne odpadne vode 0,03 m3 na osebo na dan, |
– njena koristna
prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot
10 m3, razen če gre za objekt brez stalno zaposlenih oseb,
razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja
klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz prejšnje
točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m3 na
osebo, vendar ne manj kot 6 m3, |
– je izvedena iz
vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene
vsebine v okolje in |
– se zagotovi njeno
praznjenje v skladu z veljavnimi predpisi. |
(4) Šteje se, da so
stroški gradnje kanalizacijskega priključka nesorazmerni glede na
koristi za okolje, če zaradi naravnih ovir (npr. vodotok, nasprotni
nagib terena, geološke značilnosti terena) ali tehničnih vzrokov (npr.
tlačni vod javnega kanalizacijskega omrežja), stroški gradnje ali
priključitve več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje
primerljivega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, kjer ni takih
naravnih ovir ali tehničnih vzrokov (npr. več kot trikrat presegajo
povprečne stroške gradnje kanalizacijskega priključka v isti
aglomeraciji ali na primerljivem območju) ali več kot trikrat presegajo
stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno
greznico. Nesorazmernost stroškov mora dokazati uporabnik. |
(5) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja
nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje
so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi. |
(6) Izvajalec mora
lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno
kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno
kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca
opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi. |
(7) Če je zaradi
globine obstoječe kanalizacije priklop na javni kanalizacijski sistem
možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je
lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške. |
(8) Objekt, iz
katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna
odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN se mora priključiti na
javni kanalizacijski sistem tako, da lastnik na svoje stroške greznico
ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne
vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Po priključitvi
na javno kanalizacijo se greznica očisti in zasuje ali uporabi za
odvajanje (ponikanje) padavinskih voda. |
(9) Objekt iz
katerega se je do zgraditve ločene komunalne in padavinske javne
kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v mešano
kanalizacijo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da se
komunalna odpadna voda odvajajo v komunalno kanalizacijo, padavinske
vode pa v padavinsko kanalizacijo. Dela lastnik oziroma uporabnik
komunalnih storitev izvede na lastne stroške, izvajalcu pa mora
dopustiti nadzor nad izvedenimi deli. |
(10) Merilno mesto
mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu. |
|
17. člen |
|
(načini priključitve na javno kanalizacijo) |
|
(1) Priključitev
objektov na javno kanalizacijo se izvaja pod pogoji določenimi v
Tehničnem pravilniku, v soglasju za priključitev na javno kanalizacijo,
na podlagi podpisane in v zemljiško knjigo vpisane služnostne pravice
obratovanja in vzdrževanja v korist izvajalca. |
(2) Za vsak objekt
ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo, če ni v tem odloku
drugače določeno. |
(3) V primeru
zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost
objektov se izjemoma na podlagi soglasja izvajalca dovoli tudi izgradnja
dveh ali več priključkov. |
(4) V primerih, ko
se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali
racionalno, je po navodilih izvajalca in pod pogoji iz soglasja
izvajalca dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega
kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki
tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh
lastnikov tega priključka. |
|
18. člen |
|
(pogoji priključitve) |
|
(1) Priključitev
objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi popolne vloge
lastnika objekta in ob sočasni izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– da je pridobljeno
soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture ter
do izvajalca |
– da so izpolnjeni
vsi pogoji iz soglasja izvajalca |
– da to dopuščajo
zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
(2) Lastnik je
dolžan vlogo za priključitev objekta na javno kanalizacijo za namen
izvedbe priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati
najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Nadzor in pregled
kanalizacijskega priključka izvede predstavnik izvajalca. |
|
19. člen |
|
(izvajanje priključkov) |
|
(1) Priključitev na
javno kanalizacijo se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije
in pisnega soglasja izvajalca. Izvede jo lahko izvajalec ali drug za to
usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v
skladu z gradbeno zakonodajo pod nadzorom izvajalca. |
(2) Vsa dela pri
gradnji priključkov nadzira izvajalec. |
(3) Izvajalec je
upravičen uporabniku zaračunati stroške nadzora na podlagi veljavnega
cenika izvajalca. Stroški nadzora zajemajo neposredne in pripadajoči del
posrednih stroškov, ki se določijo s potrditvijo letnega načrta. Cenik
potrdi Svet ustanoviteljev. |
(4) Pred zasipom
kanalizacijskega priključka mora izvajalec izvršiti pregled izvedenih
del, uporabnik pa mu mora predložiti: |
– geodetski načrt
za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za
večstanovanjske objekte, |
– izvedbeni načrt
oziroma posnetek izvedenih del za vse individualne stanovanjske objekte. |
(5) Izvajalec lahko
v primeru, da na kanalizacijskem priključku ugotovi nepravilnosti
(odtekanje odpadne vode, vdor padavinske vode, ki lahko povzroči okvaro
javne kanalizacije ali poruši režim na KČN), prekine oziroma zadrži
odpadno vodo do ureditve razmer. |
(6) Izvajalec ni
odgovoren za posledice nepravilno izvedene interne kanalizacije, kot je
npr. neposredna priključitev objektov, ki so pod nivojem pokrovov
revizijskih jaškov na javni kanalizaciji ipd. |
(7) Izvajalec ne
odgovarja za škodo v priključenem objektu zaradi vdora povratne odpadne
vode javne kanalizacije v primeru: |
– poplav in drugih
naravnih ter drugih nesreč, |
– če ni urejeno
odvajanje vodotokov in zalednih vod ali |
– če priključitev
ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem. |
|
20. člen |
|
(material priključkov) |
|
Javna in zasebna
kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno
vodotesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju.
Pomembnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku. |
|
21. člen |
|
(spremembe na priključkih) |
|
(1) Sprememba
dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedbo dodatnega dela
priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski
priključek. |
(2) Uporabnik mora
za spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedbo
dodatnega priključka pridobiti soglasje izvajalca. |
(3) Uporabnik je
dolžan na zahtevo izvajalca in na lastne stroške spremeniti
kanalizacijski priključek v primeru spremenjenih pogojev odvajanja
komunalne in padavinske odpadne vode. Izvajalec je dolžan pisno
obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno
kanalizacijo. |
|
22. člen |
|
(ukinitev kanalizacijskega priključka) |
|
(1) Kanalizacijski
priključek se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka investitorja ali
lastnika objekta pod pogoji iz tega člena. |
(2) Ukinitev
kanalizacijskega priključka je dovoljena, če se priključen objekt poruši
in v primeru prestavitve obstoječega priključka. Investitor ali lastnik
mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev kanalizacijskega
priključka. |
(3) Ukinitev
kanalizacijskega priključka izvede izvajalec ali pa drug izvajalec
gradbenih del pod nadzorom izvajalca. |
(4) Izvajalec po
ukinitvi priključka, uporabnika izbriše iz ustreznih evidenc. |
(5) Izvajalec je
upravičen uporabniku zaračunati ukinitev kanalizacijskega priključka, če
jo izvede in stroške nadzora na podlagi veljavnega cenika izvajalca.
Stroški zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov, ki se
določijo s potrditvijo letnega načrta. Cenik potrdi Svet ustanoviteljev. |
|
23. člen |
|
(padavinske in drenažne vode) |
|
(1) V mešani sistem
že zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in
drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikovanja
v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. |
(2) V primeru že
zgrajenih mešanih kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno, če
kapaciteta javnega kanalizacijskega sistema dopušča odvajanje. |
(3) V primeru, če
se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, mora uporabnik predhodno
pridobiti soglasje izvajalca. Izvajalec to dejavnost izvaja na podlagi
pogodbe, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri
kateri nastajajo padavinske odpadne vode. |
|
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO |
|
24. člen |
|
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno
kanalizacijo) |
|
(1) Obvezne
storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo so: |
1. redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v ustrezni KČN |
2. prevzem blata iz
obstoječih pretočnih greznic in njegovo obdelavo na KČN, po potrebi
oziroma obvezno najmanj enkrat na tri leta |
3. prevzem blata iz
MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN na območju izven meja
aglomeracije z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE pri uporabniku v
skladu z navodili za obratovanje MKČN, najmanj enkrat na tri leta, ter
njegovo obdelavo na KČN |
4. pregled malih
komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
(2) Za objekt, ki
ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v
nepretočni greznici ali v obstoječi pretočni greznici ali v MKČN, za
katerega izvajanje storitve praznjenja ter prevzema in odvoza komunalne
odpadne vode ali greznične gošče ali blata s cestnim motornim vozilom
tehnično ni izvedljivo, je obvezna storitev javne službe le čiščenje ter
obdelava blata na KČN. Praznjenje in odvoz ter predajo komunalne odpadne
vode ali grezničnih gošč ali blata izvajalcu mora zagotoviti lastnik
objekta, izvajalec pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne
odpadne vode ali grezničnih gošč iz greznice ali blata iz MKČN. |
(3) Izvajalec ne
opravlja obveznih storitev iz prve do tretje točke prvega odstavka tega
člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če: |
1. gre za uporabo
komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali grezničnih gošč iz
obstoječe pretočne greznice ali blata iz MKČN za gnojilo v kmetijstvu v
skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz MKČN v kmetijstvu, razen
če je z drugim predpisom določeno drugače, |
2. lastnik tega
objekta izvajalcu ob vsakokratni uporabi komunalne odpadne vode iz
nepretočne greznice oziroma grezničnih gošč iz obstoječe pretočne
greznice oziroma blata iz MKČN v 15 dneh po prejemu pisnega poziva
izvajalca, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da
so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo
biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode
iz nepretočne greznice oziroma grezničnih gošč iz obstoječe pretočne
greznice oziroma blata iz MKČN ter datumi in količine njunega mešanja z
gnojnico ali gnojevko. Pisno izjavo je potrebno predložiti najkasneje do
31. januarja za tekoče triletno obdobje (triletna obdobja so 1. 1. 2020
do 31. 12. 2022, 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025 itd.). Če lastnik obstoječe
pretočne greznice, nepretočne greznice ali MKČN ne predloži izjave
pravočasno, se mu z mesecem januarjem tekočega leta prične obračunavati
omrežnina in storitve povezane z greznicami in MKČN, ki se obračunavajo
do predložitve nove izjave. |
Če je bilo
uporabniku v triletnem obdobju že izvedeno praznjenje greznice oziroma
MKČN, oprostitev praznjenja za to obdobje ni več možna. |
Če se obstoječi
objekt vključi v sistem praznjenja greznic oziroma MKČN sredi triletnega
obdobja, se mu poračuna cena storitve in omrežnina od začetka triletnega
obdobja. V primeru vključitve novega objekta v sistem praznjenja
nepretočnih greznic oziroma MKČN, se storitve povezane z greznicami in
MKČN pričnejo obračunavati s prvim naslednjim mesecem po vključitvi v
sistem. |
(4) Izvajalec ne
opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega
člena za objekt na kmetijskem gospodarstvu, ki je opremljen s suhim
straniščem, če gre za uporabo blata iz suhega stranišča za gnojilo v
kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz MKČN v
kmetijstvu. |
(5) Izvajalec vsako
MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE pregleda enkrat na tri leta, pri
čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi
prvih meritev, ki morajo biti izvedene skladno z določbami uredbe. O
pregledu izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz priloge 2, ki je
sestavni del navedene uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti: |
1. ali MKČN
obratuje |
2. nastajanje in
zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN |
3. zmogljivost MKČN
glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo |
4. način odvajanja
komunalne odpadne vode iz MKČN v zvezi s prepovedmi, pogoji in
omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in |
5. hrambo podatkov
v skladu z določbami uredbe. |
(6) Ne glede na
prejšnji odstavek izvajalec ne pregleda MKČN z zmogljivostjo manjšo od
50 PE, če mu lastnik ali upravljavec te MKČN v roku za izvedbo pregleda
predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te MKČN (analizne
izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev
obratovalnega monitoringa za: |
1. parametre
onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 uredbe, če gre za čiščenje
komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo
enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno čiščenje
komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti predpisane za
aglomeracijo, |
2. parametre
onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1 uredbe, če
gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s
skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je
predpisano terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo
mejne vrednosti predpisane za aglomeracijo, |
3. parameter KPK,
če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s
skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE ali na območju izven meja
aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti predpisane za MKČN z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
(7) Ne glede na
peti odstavek tega člena izvajalec ne pregleda MKČN z zmogljivostjo
manjšo od 50 PE v aglomeraciji s skupno obremenitvijo enako ali večjo od
2.000 PE, v kateri se čisti komunalna odpadna voda iz naprave v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo ali iz naprave v skladu s predpisom, ki
ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje
okolja večjega obsega (v nadaljnjem besedilu: naprava) oziroma komunalna
odpadna voda iz drugih objektov, ki spadajo k napravi, kot na primer
poslovna oziroma upravna stavba (v nadaljnjem besedilu: MKČN, ki pripada
napravi), če mu lastnik ali upravljavec te MKČN v roku za izvedbo
pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te MKČN
(analizne izvide), ki jih je izvedla oseba vpisana v evidenco izvajalcev
obratovalnega monitoringa. |
|
25. člen |
|
(način odvajanja in čiščenja odpadnih voda) |
|
(1) Na območjih,
kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike
novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice,
slednje pod pogoji iz tretjega odstavka 16. člena tega odloka. |
(2) Na območjih,
kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov
dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v predpisanih
rokih in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo
ustrezati predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne
obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba
izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug
način do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki
so predpisani za MKČN. |
(3) Posamezni
uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem
omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije. Skleniti morajo pogodbo o
upravljanju zasebne MKČN s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu
obvestiti izvajalca v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. |
(4) Lastnik
objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca pisno
obvestiti s predpisanim obrazcem o začetku: |
– obratovanja MKČN
najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja |
– uporabe
nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene
uporabe. |
V obvestilu iz
prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta
(firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba oziroma ime
in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik fizična oseba) in
izjava lastnika objekta o skladnosti MKČN z okoljevarstvenim dovoljenjem
ali nepretočne greznice. |
(5) Lastnik
objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici ali v
MKČN mora izvajalcu omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz
nepretočne greznice oziroma blata iz MKČN. |
(6) Lastnik objekta
na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni
greznici, obstoječi pretočni greznici ali MKČN in jo uporablja v skladu
s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene
komunalne odpadne vode ali grezničnih gošč ali blata hraniti najmanj pet
let. |
(7) Investitor
oziroma upravljavec MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, mora v okviru
prvih meritev v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki jih izvede
oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa (v
nadaljnjem besedilu: prve meritve), na iztoku iz te MKČN zagotoviti
meritve za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to MKČN
predpisane mejne vrednosti. |
(8) Upravljavec
MKČN mora izvajalcu najpozneje v 30 dneh po prejemu analiznega izvida,
predložiti poročilo o prvih meritvah. Priloga poročila je analizni
izvid, ki ne sme biti starejši od 30 dni. |
|
26. člen |
|
(prevzem blata iz greznic in MKČN) |
|
Izvajalec prevzema
in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne
vode iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic na celotnem območju občin v obsegu in rokih,
določenih v 24. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi programa vsaka
tri leta pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja,
čiščenja in obdelave blata za naslednje obdobje. |
|
27. člen |
|
(obstoječe greznice) |
|
(1) Velikost
obstoječega usedalnika blata (obstoječe greznice) ugotovi izvajalec na
podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na
terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo
z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata. |
(2) Pogostost
praznjenja usedalnika blata (obstoječe greznice) za posameznega
uporabnika določi izvajalec v programu na podlagi prostornine usedalnika
blata (obstoječe greznice) in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat
na tri leta). |
(3) Obstoječe
greznice so v funkciji dokler ni pogojev za priključitev na javno
kanalizacijo na območjih, kjer je gradnja javne kanalizacije obvezna,
oziroma na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni obvezna, do
rokov, ki predpisujejo gradnjo MKČN oziroma nepretočnih greznic. |
(4) Lastnik
obstoječega objekta mora zagotoviti priklop na MKČN za čiščenje
komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni
vgradnji. |
|
28. člen |
|
(način obveščanja in praznjenja greznic) |
|
(1) Izvajalec je
dolžan uporabnika o opravljanju obvezne storitve javne službe prevzema
blata oziroma komunalne odpadne vode obvestiti o datumu dejanskega
opravljanja s pošto ali po e-pošti najmanj 15 dni pred predvideno
izvedbo storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega
prihoda. |
(2) Uporabnik lahko
zahteva spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe
najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora
biti obvezna storitev izvedena najpozneje v tridesetih dneh po poslani
zahtevi. |
(3) Če uporabnik
najavljenega časa opravljanja storitev ne odpove in ga v dogovoru z
izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če
izvajalcu ne omogoča opravljanja storitve, mora plačati nastale dodatne
stroške prevoza cisterne in stroške delavca, razen stroškov ravnanja z
blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen
zaračunati. |
(4) Uporabnik ni
dolžan plačati stroška storitve iz tretjega odstavka tega člena, če
zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost
ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja
storitev. |
|
29. člen |
|
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic) |
|
(1) Blato iz
obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic se lahko odvaža na KČN Rogaška Slatina, občasno in v manjših
količinah pa tudi na KČN Šmarje pri Jelšah. |
(2) Blata iz
pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic je prepovedano odlagati v okolje (kmetijska in ostala
zemljišča), v površinske ali podzemne vode in v javno kanalizacijo. |
|
VII. IZVAJANJE POSEBNIH STORITEV |
|
30. člen |
|
(industrijske odpadne vode) |
|
(1) V javno
kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih
dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom
o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno
kanalizacijo in v vode in nimajo škodljivega vpliva na javno
kanalizacijo. |
(2) Občine
dovoljujejo izvajanje posebnih storitev z javno kanalizacijo, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
– primarno mora
izvajalec zagotavljati javno službo |
– na razpolago
morajo biti proste zmogljivosti javne kanalizacije |
– izvajalec ne sme
ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz
opravljanja te storitve |
– cena oziroma
stroški izvajanja posebnih storitev morajo zajemati neposredne in
pripadajoči del posrednih stroškov in |
– prihodki posebnih
storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne
storitve javne službe. |
|
31. člen |
|
(obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode) |
|
(1) Pri uporabnikih
javne kanalizacije, pri katerih pri uporabi vode zaradi opravljanja
gospodarske dejavnosti nastaja industrijska odpadna voda, se ugotavlja
enote obremenitve onesnaženosti industrijske odpadne vode. Enota
obremenitve onesnaženosti (v nadaljevanje: EO) je razmerje med
onesnaženostjo industrijske odpadne vode uporabnika in onesnaženostjo
komunalne odpadne vode. |
(2) Število EO se
določi po interni metodologiji na podlagi podatkov o obremenjenosti
odpadne vode iz obratovalnega monitoringa. |
(3) Metodologijo za
obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, pripravi
izvajalec, sprejme pa Svet ustanoviteljev javnega podjetja. |
(4) Z vsakim
industrijskim zavezancem se za izvajanje in obračun storitev sklene
posebna pogodba o odvajanju in čiščenju industrijskih odpadnih vod. |
(5) Metodologija za
obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode podrobneje
opredeljuje, kdo je industrijski uporabnik, industrijski zavezanec, kaj
je industrijska odpadna voda, podlage za sklenitev pogodbe o odvajanju
in čiščenju industrijskih odpadnih vod, način izvajanja obračuna
odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod, način spremljanja
količin in obremenitev industrijskih odpadnih vod. |
(6) Izvajalec lahko
pri industrijskem uporabniku izvede izredna preverjanja količin,
kvalitete odvedenih odpadnih vod in drugih obveznosti industrijskega
uporabnika. Na podlagi tako pridobljenih podatkov lahko izvajalec
spremeni ceno odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod
industrijskega uporabnika. |
(7) Če pri
industrijskem uporabniku nastajajo industrijske odpadne vode kot
posledica padavin, se količina te industrijske odpadne vode določi glede
na površino, s katere se te vode odvajajo in petletnim povprečjem
količine padavin. |
|
32. člen |
|
(meritve količin odpadne vode) |
|
(1) Uporabnik
objekta ali dela objekta, upravljalec javnih površin, s katerih se
padavinske odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali industrijski
uporabnik lahko v primeru, ko količina odvedene odpadne vode ni enaka
količini dobavljene pitne vode, za ugotavljanje količin odvedene odpadne
vode izvede merilno mesto za merjenje odvedene odpadne vode. Za izvedbo
merilnega mesta mora uporabnik pridobiti s strani izvajalca soglasje za
izvedbo kanalizacijskega priključka z merilnim mestom. |
(2) Industrijski
uporabniki morajo pred iztokom v javno kanalizacijo izvesti merilno
mesto za meritev količine odvedenih industrijskih odpadnih vod če
želijo, da se jim za odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih vod
upošteva količina industrijskih odpadnih vod, ki ni enaka količini
porabljene pitne vode iz javnega vodovoda ali dodatnega vira. Za izvedbo
merilnega mesta mora industrijski uporabnik pridobiti s strani izvajalca
soglasje za izvedbo kanalizacijskega priključka z merilnim mestom. |
(3) Industrijski
uporabnik, ki poleg oskrbe z vodo iz javnega vodovoda, ki je merjena z
obračunskim vodomerom, uporablja dodatne vire vode, mora imeti
zagotovljeno merjenje količine odvedene odpadne vode na merilnem mestu
pred iztokom ali merjenje odvzete vode na dodatnem viru. |
(4) Uporabnik mora
izvajalcu v vsakem času brez predhodnega obvestila dovoliti dostop do
merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav,
odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in
meritve količine odpadne vode ter na poziv izvajalca predložiti dokazila
o ustreznosti merilnega mesta. |
|
33. člen |
|
(obveznosti industrijskih uporabnikov in industrijskih zavezancev) |
|
(1) Industrijski
uporabnik in industrijski zavezanec smeta odvajati v javno kanalizacijo
samo odpadno vodo, katere parametri in lastnosti ne presegajo vrednosti,
ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju ali predpisih s področja
odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Izvajalec lahko predpiše strožje
zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, če
zmogljivost KČN ne zagotavlja čiščenja v predpisani kvaliteti. |
(2) Industrijski
uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna pred vsako spremembo, ki
vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode pridobiti
soglasje izvajalca. |
(3) Industrijski
uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna izvajalcu posredovati vse
podatke in poročila v zvezi s količino in kvaliteto industrijskih
odpadnih vod in mu ob vsakem času omogočiti dostop do merilnega mesta za
vzorčenje odpadnih vod in meritve količine odpadnih vod. |
(4) Industrijski
uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna obvestiti izvajalca o
vseh izpustih škodljivih in nevarnih snovi v javno kanalizacijo ali
izpustih prekomerno obremenjene odpadne vode v javno kanalizacijo. |
(5) Uporabnik, ki v
javno kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora izvajalcu v
pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto posredovati
letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano
skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu za industrijsko odpadno
vodo. |
|
VIII. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA |
|
34. člen |
|
(upravni postopki – javna pooblastila) |
|
(1) Občine
izvajalcu na podlagi veljavne gradbene in prostorske zakonodaje
podeljujejo javno pooblastilo za izdajo smernic za načrtovanje
predvidene prostorske ureditve, mnenj k dopolnjenim predlogom
prostorskega akta, projektnih pogojev, mnenj k projektu in soglasja za
priključitev na javno kanalizacijo ter soglasja k priključitvi MKČN. |
(2) Za izvajanje
nalog iz prejšnjega odstavka mora imeti izvajalec zaposleno osebo z
opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. |
(3) Iz
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta, v katerem nastaja
komunalna odpadna voda, mora biti razvidno, da je za komunalno odpadno
vodo zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo, čiščenje v MKČN
ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu z uredbo. |
(4) Investitor
objekta dokazuje izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka: |
1. z
okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje MKČN, če gre za priključitev
na MKČN in je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; za obratovanje
te MKČN treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, |
2. s soglasjem
pristojnega soglasodajalca ali drugim dokazilom v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov. |
(5) Iz soglasja ali
drugega dokazila iz 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti razvidni
naslednji podatki: |
1. firma in sedež
izvajalca |
2. firma in sedež
investitorja, če je investitor pravna oseba, oziroma ime in priimek ter
naslov investitorja, če je investitor fizična oseba |
3. če gre za
soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se
nanaša na priključitev na javno kanalizacijo: |
– identifikacijska
številka javnega kanalizacijskega sistema |
– identifikacijska
številka in ime KČN ter |
– identifikacijska
številka in ime aglomeracije; |
4. če gre za
soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se
nanaša na priključitev na MKČN: |
– zmogljivost MKČN |
– lokacija MKČN in
lokacija iztoka iz MKČN, opredeljeni s koordinatami v državnem
koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000 |
– način čiščenja
komunalne odpadne vode in |
– način odvajanja
komunalne odpadne vode v okolje (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v
tla), skupaj s podatki (šifra in ime) o vodnem telesu površinske oziroma
podzemne vode v katerega se odvaja odpadna voda in ime vodotoka, če gre
za odvajanje v vodotok; |
5. če gre za
soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se
nanaša na priključitev na nepretočno greznico: |
– zmogljivost
zbiranja (prostornina nepretočne greznice) in |
– lokacija
nepretočne greznice, opredeljena s koordinatami v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1:5.000; |
6. največja letna
količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v objektu in |
7. način odvajanja
padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin, skupaj s prikazom
lege streh in utrjenih površin, opredeljene s koordinatami v državnem
koordinatnem sistemu. |
(6) Stroški za
izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči
del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem
stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev
občine na podlagi potrjenih cen s strani Sveta ustanoviteljev in
sklenjene pogodbe med izvajalcem in občino. |
|
35. člen |
|
(kataster javne kanalizacije in čistilnih naprav) |
|
(1) Vodenje
katastra javne kanalizacije občine s tem odlokom na podlagi zakona, ki
ureja geodetsko dejavnost, podelijo izvajalcu. Kataster je izvajalec
dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi
in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne
baze podatkov. Stroški vodenja katastra zajemajo neposredne in
pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na
posebnem stroškovnem mestu. Stroški vodenja katastra se krijejo iz
proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Cene potrdi
Svet ustanoviteljev, ko potrdi plan poslovanja. |
(2) Izvajalec je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
upravičen interes v obsegu izkazanega upravičenega interesa. |
(3) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih
informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti
posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je
izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen
zaračunati stroške skladno s predpisi. |
(4) Izvajalec ima
javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc podatkov po tem odloku,
razen za tiste evidence podatkov, za katerih vodenje so z veljavnimi
predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. |
|
36. člen |
|
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije) |
|
(1) Kadar je s
pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani
gradnji s pogodbo le-to predati v last občini. Občina prevzame objekte v
last na podlagi primopredajnega zapisnika. |
(2) Za prevzem
objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena
mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
– gradbeno
dovoljenje |
– projekt izvedenih
del |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture |
– zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim
standardom (SIST EN 1610) |
– poročilo o
pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom |
– izjava o
skladnosti vgrajenih materialov in opreme |
– zapisnik o
uspešnem tehničnem pregledu |
– uporabno
dovoljenje |
– garancijske
izjave |
– overjene
služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov
javne kanalizacije |
– poročilo o prvih
meritvah za malo komunalno čistilno napravo |
– okoljevarstveno
dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno in |
– navodila za
delovanje vseh naprav. |
(3) Izvajalec lahko
s soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni
strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne
dokumentacije iz drugega odstavka tega člena. |
(4) Prevzete
kanalizacijske objekte ter naprave skladno z določili tega člena preda
občina v upravljanje bodočemu upravljavcu.Postopek predaje v upravljanje
mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o primopredaji. |
|
37. člen |
|
(sistem odvajanja) |
|
(1) Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem, padavinskem in mešanem
sistemu. |
(2) Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi
oziroma izvajati v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode
ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih
ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
|
IX. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE |
|
38. člen |
|
(splošno) |
|
1. Kanalizacijska
mreža mora biti projektirana in zgrajena tako, da zagotavlja optimalen
odvod komunalne in padavinske odpadne vode ob minimalnih stroških
izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. |
2. Sistemi za
odvajanje odpadne vode morajo izpolnjevati zahteve predpisov na področju
varstva okolja in varovanja zdravja. |
3. Pri načrtovanju
javne kanalizacije se morajo upoštevati določila in smernice, ki jih
opredeljuje izvajalec, državni standardi SIST in evropski standardi EN. |
4. Pri
projektiranju in izgradnji javne kanalizacije je treba zagotoviti takšno
izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za
potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije. |
5. Objekti in
naprave javne kanalizacije, ki so opremljeni z električno opremo, morajo
biti opremljeni tako, da omogočajo prenos podatkov o delovanju v
nadzorni center upravljanja in njihovo vodenje iz nadzornega centra. |
6. Vsa nova
kanalizacijska omrežja in investicijska vzdrževanja obstoječega omrežja
se morajo graditi v ločenem ali delno ločenem sistemu. Pri tem je
poseben poudarek treba nameniti odvodnji padavinske vode in sicer z
zmanjševanjem in zakasnjevanjem odtoka oziroma zadrževanjem in
ponikanjem vode na mestu samem. |
7. Treba je
zavestno izkoriščati vse depresije, parke in cestišča za zadrževanje in
ponikanje padavinske vode in odvod presežkov šele po nalivu. |
8. Osnova za
načrtovanje in projektiranje so veljavni prostorski načrti in predpisi
in kataster javne kanalizacije. Pri umeščanju novih objektov v okolje in
sanaciji ali obnovi obstoječih objektov, ki bodo imeli posreden ali
neposreden vpliv na kvaliteto ali nivo podtalnice vodnih virov pitne
vode, delovanje in nemoteno obratovanje javne kanalizacije, je treba
izdelati posebne strokovne študije za pridobitev ustreznih tehničnih
rešitev. |
|
39. člen |
|
(varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav) |
|
Varovanje
kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da
ni možen pristop nepooblaščenih oseb in živali. |
|
40. člen |
|
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) |
|
(1) Za izvedbo
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec. Stroški za
vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitev javne službe ali subvencij. |
(2) Investitorji v
obnovo javne kanalizacije so občine. Občine Rogaška Slatina, Šmarje pri
Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli s tem odlokom
pooblaščajo izvajalca OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška
Slatina d.o.o. za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij, do višine
letne najemnine in pobrane okoljske dajatve za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda. Občine podeljujejo izvajalcu indirektno
pooblastilo (izvajalec nastopa v svojem imenu in za račun občin). Plan
obnovitvenih investicij izvajalec predlaga Svetu ustanoviteljev v
potrditev. |
(3) Investitor v
novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca lahko s
pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije. |
(4) Če
investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora
izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javno kanalizacijo,
izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora. |
(5) Pri
rekonstrukciji javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in
izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove
kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev. |
(6) Izvajalec ima
zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati
do javne kanalizacije, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno
obvestiti lastnika prizadetega zemljišča. |
|
X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV |
|
41. člen |
|
(pravice in obveznosti izvajalca javne službe) |
|
(1) Zaradi
izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti: |
1. zagotavljati
javno službo skladno s predpisi; |
2. pod pogoji,
določenimi v tem odloku zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz površin, ki niso
javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo; |
3. na poziv občine
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo; |
4. obveščati
uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času
trajanja prekinitev; |
5. voditi kataster
javne kanalizacije na stroške občin; |
6. voditi
predpisane evidence o javni infrastrukturi; |
7. izdelovati in
posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v
zvezi z javno službo; |
8. redno
obračunavati storitve javne službe, okoljske dajatve in ostale, s
posebnimi predpisi določene dajatve, ter skrbno izvajati izterjavo
dolgovanih zneskov; |
9. izvajati
preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, nepretočnih
greznic ter MKČN s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti; |
10. izvajati
obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika
infrastrukture na javni kanalizaciji; |
11. uporabnikom
omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno
s tem odlokom in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku; |
12. izvajati
predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje KČN in
drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati
potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja; |
13. zaradi
zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije mora nadzirati
stanje interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika; |
14. izvajati
priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja javne kanalizacije po
naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno
odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte
zaščite in reševanja; |
15. voditi evidence
na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov občin ter državnih organov in služb
na podlagi zakonov, ki urejajo gospodarske javne službe, lokalno
samoupravo ter odloka, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov; |
16. izvajati javna
pooblastila iz 34. člena tega odloka in voditi evidenco o njih; |
17. redno
vzdrževati javno kanalizacijo; |
18. kontrolirati
ustreznost interne kanalizacije pred priključitvijo stavbe na javno
kanalizacijo na stroške uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev
in v okviru nadzora nad izvedbo kanalizacijskega priključka; |
19. kontrolirati
količine in sestavo industrijske odpadne vode na iztokih v javno
kanalizacijo; |
20. pripraviti
predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve javne kanalizacije; |
21. izdelati
program ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
22. organizirat
odvajanje odpadne vode v primeru višje sile ter poročati pristojnim
občinskim organom o nastopu višje sile; |
23. posredovati
zbirne podatke iz katastra javne kanalizacije v zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture; |
24. stalno
zagotavljati ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s
stanjem tehnike in izvajati javno službo po določilih tega odloka, |
25. obveščati
uporabnike skladno s predpisi, |
26. urediti in
plačati zavarovanje javne kanalizacije, ki jo ima v upravljanju in
najemu. |
(2) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za prihodnje leto in
ga predložiti v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu
ustanoviteljev. Letni plan sprejme Svet ustanoviteljev do zadnjega
delovnega dne v novembru za prihodnje leto. Letni plan vsebuje predvsem: |
– obseg predvidenih
investicij v sredstva izvajalca in javno kanalizacijo |
– obseg
predvidenega rednega izvajanja javnih služb |
– ukrepe za
doseganje okoljskih ciljev skladno z zakonodajo |
– planske
kalkulacije cen in |
– merila za delitev
posrednih (splošnih) stroškov med posamezne dejavnosti ali storitve. |
(3) Izvajalec je
dolžan pripraviti in predložiti nadzornemu svetu poročilo o polletnem
poslovanju, ki mora vsebovati predvsem: |
– podatke o
izvajanju investicij v sredstva izvajalca in javni vodovod |
– podatke o
količinskem obsegu izvajanja javnih služb v primerjavi s planiranim in |
– izkaze poslovnih
izidov po posameznih javnih službah. |
Nadzorni svet mora
obravnavati poročilo o polletnem poslovanju najkasneje do 30. septembra.
V primeru izrednih razmer ali višje sile se v dogovoru z upravo lahko ta
rok podaljša. |
|
42. člen |
|
(uporabniki storitev javne službe) |
|
(1) Uporabniki in
plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki
objektov iz območja občin, kjer se izvaja javna služba na način, določen
v veljavnih predpisih. |
(2) Uporabniki in
plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične
osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki
posamezniki, pravne osebe, vse druge pravno-organizacijske oblike ter
drugi subjekti, ki odvajajo odpadno vodo in imajo sposobnost biti
stranka. |
(3) Če je tako
določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je
lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta,
pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni
dogovor v katerem se zapisniško uredi stanje števca, ki je osnova za
obračun storitev javne službe in subsidiarna odgovornost lastnika za
morebitna neplačila terjatev. Ne glede na prejšnji stavek za spremembo
uporabnika zadošča pisno obvestilo, poslano izvajalcu s strani novega
ali starega uporabnika, pri čemer mora biti tisti, ki je obvestilo
poslal, to sposoben dokazati. V tem primeru se upoštevajo podatki, ki so
bili sporočeni v takšnem obvestilu, izvajalec pa ima pravico posredovane
podatke preveriti pri novem ali starem uporabniku ter z ogledom na
terenu. |
(4) V primeru
storitev javne službe, ki se izvaja gospodinjstvom, v razmerju do
izvajalca kot uporabnik in plačnik storitev javne službe nastopa ena od
polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi
dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so
subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem
odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz
tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva.
Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu
koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz
predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva
subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka
tega člena. |
(5) Če je objekt v
solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov
javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni
dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko
kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu
predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z
izvajalcem podpisati poseben dogovor v katerem se opredeli odjemno mesto
ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik,
ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne
poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse
zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne
odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in
neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi
obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani
solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka
tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli
izmed solastnikov. |
(6) V
večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v
katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih
stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe,
ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s
predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki
storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če
upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri
čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev. |
(7) Šesti odstavek
tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in
poslovno-stanovanjske stavbe. |
|
43. člen |
|
(pravice in obveznosti uporabnikov) |
|
(1) Uporabniki
imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja
storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju
občine. |
(2) Uporabnik ima
na podlagi soglasja izvajalca pravico: |
1. priključitve na
javno kanalizacijo |
2. spremeniti
dimenzijo priključka, traso priključka |
3. izvesti dodatna
dela na priključku in |
4. ukiniti
priključek. |
(3) Uporabnik ima
naslednje pravice in obveznosti: |
1. priključiti na
javno kanalizacijo izključno v skladu z izdanim mnenjem oziroma
soglasjem izvajalca; |
2. priključiti na
javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega
dovoljena za javno kanalizacijo in hkrati opustiti obstoječo greznico
ali MKČN skladno z navodili izvajalca; |
3. spremeniti
kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja
komunalne ali padavinske odpadne vode; |
4. prepovedati
priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo
brez soglasja izvajalca; |
5. zgraditi interno
kanalizacijo skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim
soglasjem izvajalca; |
6. odvajati
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena; |
7. pridobiti
soglasje, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok; |
8. pridobiti
soglasje izvajalca pred predelavo interne kanalizacije; |
9. vzdrževati
interno kanalizacijo in zagotoviti njeno vodotesnost; |
10. vzdrževati
čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mesta za ugotavljanje količine
in stopnje onesnaženosti odpadne vode; |
11. vzdrževati
greznico ali MKČN; |
12. izvajati
predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter
industrijskih odpadnih voda; |
13. izvajalcu
omogočati dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in
obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-te potekajo po njegovem
zemljišču; |
14. izvajalcu
omogočati neoviran dostop do greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine; |
15. izvajalcu
omogočati pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,
stalen dostop in nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim
jaškom; |
16. izvajalca pisno
obvestiti o začetku gradnje MKČN najpozneje 15 dni po začetku njenega
obratovanja, mu omogočati pregled in pred zagonom predati predpisano
dokumentacijo ustreznosti MKČN; |
17. izvajalca
obvestiti o začetku uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred
predvidenim začetkom njene uporabe; |
18. izvajalcu
omogočati redne preglede MKČN; |
19. izvajalca
obveščati o vseh okvarah na javni kanalizaciji ali interni kanalizaciji
ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne
kanalizacije; |
20. ne sme otežiti,
onemogočiti ali prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga
z nestrokovnim delom onemogočiti; |
21. redno plačevati
stroške storitve javne službe v roku navedenem na računu; |
22. obveščati
izvajalca o vseh spremembah količine in lastnosti industrijske odpadne
vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe; |
23. uporabniki, ki
odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, izvajalcu vsako
leto do 31. marca predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu; |
24. upoštevati
ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne
vode; |
25. voditi dnevnik
obratovanja MKČN v skladu s predpisi. |
(4) Uporabniki se
ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca. |
(5) Prepovedano je
poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje
pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov. |
(6) Uporabnik je
odgovoren za škodo povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem
kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali z
njegovo lastnino. |
(7) Uporabnik sme
odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev odvajanja odpadne vode za druge uporabnike in na
način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja odpadne vode v javni
kanalizaciji. |
(8) Uporabnik lahko
odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki ustreza predpisom o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Če za določeno
vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih vrednosti
koncentracije snovi ali toplote, se zanje uporabljajo predpisi Evropske
unije. Odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo,
ni dovoljeno pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo
vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem dosegli
zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno kanalizacijo. Če
naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca
pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali
uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje
zahtevanih učinkov predčiščenja. |
|
44. člen |
|
(obveznost sporočanja sprememb) |
|
(1) Uporabnik mora
izvajalca pisno obvestiti v roku 15 dni od nastanka, o naslednjih
spremembah: |
– naslova |
– lastništva |
– najemnih razmerij |
– plačnikov |
– uporabnikov |
– fizičnih sprememb
na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov, |
– ostalih
spremembah, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne
službe. |
(2) V primerih iz
druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod
pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor,
sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse
obveznosti dosedanjega uporabnika oziroma na podlagi obvestila v skladu
s tretjim odstavkom 42. člena tega odloka. Če se obračun storitev javne
službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora dogovor iz
prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe. |
(3) Ne glede na
drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika, komunalne
storitve zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med
solastniki. |
|
45. člen |
|
(splošne prepovedi) |
|
(1) Uporabnikom je
prepovedano: |
1. izpuščati v
javno kanalizacijo vsebino greznic, blata iz MKČN in ostankov čiščenja
interne kanalizacije; |
2. odvajati odpadno
vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno
pripravi pitne vode ali kopalno vodo; |
3. odvajati
industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v KČN ali v javno
kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo; |
4. industrijsko
odpadno vodo ali mešanico komunalne in industrijske odpadne vode
odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati; |
5. onemogočiti
dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno
kanalizacijo ali pregled interne kanalizacije, če je to nujno, zaradi
potencialnega vpliva na delovanje javne kanalizacije; |
6. odvajati odpadno
vodo v padavinsko kanalizacijo ali padavinsko vodo v komunalno
kanalizacijo v primeru ločenega kanalizacijskega sistema; |
7. prepuščati
vsebino greznic ali blata iz MKČN nepooblaščenim izvajalcem. |
(2) Uporabnik ne
sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalne odpadne vode, ki
bi lahko: |
1. povzročila požar
ali nevarnost eksplozije |
2. povzročila
korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale
zdravje ljudi |
3. povzročale ovire
v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja
usedlin in lepljivih snovi |
4. stalno ali
občasno povzročala hidravlične preobremenitve in škodljivo vplivala na
delovanje javne kanalizacije |
5. povzročala, da v
kanalizaciji nastajajo škodljivi plini |
6. povzročala
ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature |
7. zavirala
tehnološke postopke na KČN |
8. povzročala
onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, |
9. vsebovala drugo
snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je
nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. |
(3) Če izvajalec
ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo v
nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka tega člena, obvesti o
dogodku prekrškovni organ, opravi preiskave in tehnološke meritve,
ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja ter druge posledice. |
(4) Uporabnik krije
stroške odprave posledic ravnanja v nasprotju s prvim in drugim
odstavkom tega člena ter stroške preiskav in meritev iz tretjega
odstavka tega člena. |
|
46. člen |
|
(posegi v območje kanalizacije) |
|
(1) Uporabnikom in
drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave
javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi
objektov, spreminjati višine nad kritja (zasipa) kanalizacijskega
omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki
bi lahko povzročile poškodbe na javni kanalizaciji ali ovirale njeno
delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječo
interno kanalizacijo drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod
odpadne vode v javno kanalizacijo. |
(2) Izvajalci del
morajo pri vzdrževanju rekonstrukcij cest, ulic in trgovin vzpostaviti
javno kanalizacijo v prvotno stanje. |
(3) Upravljavci
drugih objektov in naprav (elektro, PTT, toplovodnega in plinovodnega
omrežja ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
v trasi javne kanalizacije izvajati dela pod nadzorom in danih pogojih
izvajalca in zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V
primeru poškodovanja objektov in naprav javne kanalizacije so dolžni na
svoje stroške sanirati poškodbe pod nadzorom izvajalca, ki so ga dolžni
plačati v skladno z veljavnim cenikom izvajalca. |
|
47. člen |
|
(obveznosti izvajalcev del) |
|
(1) Izvajalci
vzdrževalnih del in gradnje na zemljiščih, po katerih poteka javna
kanalizacija, ter lastniki ali drugi uporabniki teh zemljišč morajo pri
uporabi zemljišč in vzdrževalnih delih ali gradnji zagotoviti, da ne
pride do poškodb javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov. |
(2) Pred pričetkom
vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del
pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje izvajalca
in o nameravanem izvajanju del najmanj 30 dni pred začetkom del pisno
obvestiti izvajalca o vrsti in obsegu del, lokaciji del ter o odgovorni
osebi na strani izvajalca del. |
(3) Izvajalci del
iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali
gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali
kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo
pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno
stanje. Stroške nadzora v skladu s potrjenim cenikom nosi izvajalec del. |
(4) V primeru
nastalih poškodb javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka pri
izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega
odstavka tega člena dolžan poskrbeti za odpravo poškodb s strani
ustrezno strokovno usposobljenega izvajalca del pod nadzorom izvajalca
javne službe. Stroške nadzora v skladu s potrjenim cenikom nosi
izvajalec del. |
|
48. člen |
|
(obveznost dovoliti vzdrževati javno kanalizacijo na svojem zemljišču) |
|
(1) Za zagotovitev
nemotenega obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije mora lastnik
zemljišča, preko katerega poteka ali se nahaja javna kanalizacija ali
lastnik zemljišča, preko katerega je potreben dostop do javne
kanalizacije, izvajalcu dovoliti prehod in izvedbo del. |
(2) Izvajalec je
dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo, po opravljenih
delih pa mora vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti
nastalo škodo. |
|
XI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNE INFRASTRUKTURE |
|
49. člen |
|
(viri financiranja javne infrastrukture) |
|
(1) Sredstva za
razvoj infrastrukture se pridobivajo iz: |
– proračuna občine
(omrežnina, komunalni prispevek, drugi proračunskih viri, okoljska
dajatev), |
– proračuna države
ali Evropske unije, |
– iz drugih virov. |
(2) Lastnikom
obstoječih objektov lahko občina iz sredstev občinskega proračuna
zagotovi sredstva za subvencioniranje izgradnje kanalizacijskih
priključkov, hišnih črpališč in MKČN. Pogoji in način dodelitve
subvencije so določeni v posebnih pravilnikih. |
|
50. člen |
|
(viri financiranja javne službe) |
|
Javna služba se
financira iz: |
– cene storitev
javne službe |
– proračunskih
sredstev |
– drugih virov. |
|
51. člen |
|
(cene storitev javne službe – splošno) |
|
(1) Cene storitev
javne službe in sestavni deli cen se določajo v skladu s predpisi za
oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. |
(2) Cena storitve
javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in
cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe. |
(3) Na potrjene
cene se obračuna še DDV v skladu s predpisi. |
(4) Regulativno
obračunsko obdobje za javno službo so tri koledarska leta, če ni s tem
odlokom drugače določeno. |
(5) Izvajalec za
preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko
ceno storitev. |
(6) Za namene
zagotavljanja trajnostnega razvoja in varnosti izvajanja javne službe se
v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena
poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca do 5 % nabavne vrednosti
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec potrebuje za
izvajane te javne službe. Donos in poslovno potrebna osnovna sredstva
predlaga v potrditev izvajalec v elaboratu. |
|
52. člen |
|
(proračunska sredstva občin) |
|
(1) Če se ob
potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena
storitve javne službe ne pokriva celotne omrežnine in/ali če ne pokriva
vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe, mora za razliko občina
oblikovati subvencijo iz proračuna občine, o čemer odloči občinski svet
posamezne občine s sklepom. |
(2) Subvencija je
razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine, ki
je sprejela sklep iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Če se pri
pripravi elaborata za poračun cen storitev javne službe za preteklo
obračunsko obdobje ugotovi, da je izvajalec prejel previsoke subvencije,
se le-te vrnejo občini v roku 120 dni po potrditvi cene za novo
tri-letno obračunsko obdobje, če se ne poračunajo v razmerju do
uporabnikov. |
(4) Občina lahko
prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih
služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki. |
(5) Nepridobitni
uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za
izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe,
ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti
razvidno iz ustreznih registrov). |
|
53. člen |
|
(enotna potrjena cena) |
|
Občine določajo
enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe
za območje vseh občin in enako potrjeno ceno omrežnine. |
|
54. člen |
|
(postopki na področju oblikovanja cen) |
|
(1) Ceno storitve
javne službe za prihodnje regulativno obračunsko obdobje v skladu s
predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem
odlokom za območje vseh šestih občin ustanoviteljic javnega podjetja,
predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev
javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat). Elaborat in ceno
izvajalec predloži vsem šestim pristojnim občinskim organom v potrditev
do 30. 9., ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede
na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje. |
(2) Ugotovljena
razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino
opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu
upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje. |
(3) Izvajalec v
elaboratu iz prvega odstavka tega člena opredeli in vsebinsko
argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih
standardih. Občine elaborat pregledajo, ga posredujejo komunalnim
odborom v pregled in obravnavo na seji, na kateri sodeluje tudi
izvajalec, ki poda komunalnemu odboru morebitna dodatna pojasnila in po
potrebi pripravi dopolnitve ali spremembe elaborata. |
(4) Po obravnavi na
komunalnih odborih občine posredujejo elaborat v obravnavo in potrditev
na svoje občinske svete. |
(5) Občine morajo
cene na podlagi elaborata iz prvega do tretjega odstavka tega člena
potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje regulativno
obračunsko obdobje. |
(6) Če posamezna
občina ne potrdi elaborata do roka iz prejšnjega odstavka, se za čas do
potrditve elaborata najemnina za javno kanalizacijo določi v višini, ki
jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom. |
(7) Ne glede na
regulativno obdobje iz četrtega odstavka 52. člena tega odloka lahko v
primeru večjih sprememb prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo
povišanje ali znižanje cene storitve javne službe ali v primeru
spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, na predlog
izvajalca, ki ga poda z elaboratom, Svet ustanoviteljev s sklepom določi
krajše obračunsko obdobje. Izvajalec elaborat posreduje tudi občinskim
svetom. |
(8) Ne glede na
prvi in sedmi odstavek tega člena mora izvajalec enkrat letno pripraviti
elaborat, če razlika iz drugega odstavka tega člena presega deset
odstotkov od potrjene cene. Elaborat mora poslati pristojnemu občinskemu
organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. S sprejemom cene se
spremeni obračunsko obdobje. Izvajalec predlaga, da se v tem primeru
lahko izvede enkraten poračun v razmerju do uporabnikov do vključno
konca meseca marca, o čemer odloči občinski svet. |
|
55. člen |
|
(elementi cene javne službe) |
|
(1) Cene javne
službe se oblikujejo in zaračunavajo uporabnikom ločeno za naslednje
storitve: |
1. odvajanje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, ki
vključuje: |
– omrežnino v
EUR/mesec |
– storitev
odvajanja v EUR/m3 |
2. čiščenje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, ki
vključuje: |
– omrežnino v
EUR/mesec |
– ceno storitev
čiščenja v EUR/m3 |
3. odvajanje
padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje: |
– omrežnino v EUR/m3 |
– storitev
odvajanja v EUR/m3 |
4. čiščenje
padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje: |
– omrežnino v EUR/m3 |
– ceno storitev
čiščenja v EUR/m3 |
5. storitve,
povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN, ki
vključujejo: |
– omrežnino v
EUR/mesec |
– ceno storitve v
EUR/m3. |
(2) Na računu se
ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe v skladu
s točkami 1 do 5 in prvega odstavka tega člena. |
(3) Cena
opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom
obračunava mesečno v m3 na podlagi odčitka porabe vode na
obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na
povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta. |
(4) Cena
opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja padavinskih
odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške izvajanja javne službe, se
uporabnikom obračunava mesečno v m3 glede na količino
padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na KČN. |
(5) Okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode
se prikažejo ločeno skladno s predpisi. |
|
56. člen |
|
(stroški izvajanja storitev) |
|
(1) Stroški
izvajanja storitev javne službe vključujejo: |
– neposredne
stroške materiala in storitev |
– neposredne
stroške dela |
– druge neposredne
stroške |
– splošne
(posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela |
– splošno nabavno
prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela |
– splošne upravne
stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno
potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela |
– obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe |
– neposredne
stroške prodaje |
– druge poslovne
odhodke in |
– donos na vložena
poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca. |
(2) Stroški, ki
niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe so: |
1. globe,
reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec, |
2. stroški dela
plač zaposlenih na poslovno-izidni enoti, ki izvajajo občinsko GJS
varstva okolja, ki presegajo sistem nagrajevanja po veljavni kolektivni
pogodbi, nagrade zaposlenim, ki jih določajo zakonodaja ali veljavne
kolektivne pogodbe. |
(3) Posamezne
izvirne vrste stroškov (stroški materiala, stroški storitev v ožjem
pomenu, stroški amortizacije in stroški dela) so vrste stroškov v skladu
s slovenskimi računovodskimi standardi. |
(4) Neposredni
stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, splošni
(posredni) proizvajalni stroški, splošni nabavno-prodajni stroški in
splošni upravni stroški so stroški v skladu s slovenskimi računovodskimi
standardi. |
|
57. člen |
|
(omrežnina) |
|
(1) Omrežnina
vključuje: |
– stroške
amortizacije ali najema javne kanalizacije, pri čemer se stroški
amortizacije izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na
stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe, ob
upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami
predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev |
– stroške
zavarovanja javne kanalizacije |
– stroške
odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo,
povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem javne kanalizacije |
– odhodke
financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in
druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove
javne kanalizacije; pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi
podpisanih pogodb. |
(2) Omrežnina se
zaračunava uporabnikom za storitve javne službe skladno s 1. do 5. točko
prvega odstavka 55. člena tega odloka. |
(3) Omrežnina se
določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na
faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov,
določenih s premerom vodomera skladno z naslednjo preglednico: |
PREMER
VODOMERA |
FAKTOR
OMREŽNINE |
DN < / = 20 |
1 |
20 < DN <
40 |
3 |
40 < / = DN
< 50 |
10 |
50 < / = DN
< 65 |
15 |
65 < / = DN
< 80 |
30 |
80 < / = DN
< 100 |
50 |
100 < / =
DN < 150 |
100 |
150 < / =
DN |
200 |
|
XII. MERITVE IN OBRAČUN |
|
58. člen |
|
(elementi za obračun) |
|
V okviru javne
službe se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe: |
– odvajanje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin |
– odvajanje
padavinske odpadne vode s streh |
– storitve,
povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN |
– čiščenje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin in |
– čiščenje
padavinske odpadne vode s streh. |
|
59. člen |
|
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode ter okoljske dajatve za porabo v
kmetijski dejavnosti) |
|
(1) Uporabniki, pri
katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja
na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in
čiščenja odpadne voda, če je zagotovljeno ločeno merjenje porabljene
pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti ter izpolnjeni
ostali pogoji, določeni v tem odloku. Poraba pitne vode namenjene za
izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka
o oskrbi s pitno vodo. |
(2) Okoljska
dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode
se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti, kot je to določeno
s predpisi. |
|
60. člen |
|
(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve za porabo vode v
kmetijski dejavnosti) |
|
(1) Za oprostitev
oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi izvajalca
gospodarske javne službe z vložitvijo pisne vloge najkasneje do 31.
januarja tekočega leta za tekoče koledarsko leto. |
(2) Vloga se obnovi
enkrat letno. Če upravičenec ne obnovi vloge v roku iz prvega odstavka
tega člena, mu izvajalec z mesecem januarjem tekočega leta začne
obračunavati polno okoljsko dajatev. Če upravičenec obnovi vlogo po roku
iz prvega odstavka tega člena, se mu okoljska dajatev preneha
obračunavati prvega naslednjega meseca od dneva prejetja vloge in velja
do konca koledarskega leta. |
(3) Upravičenec, ki
na novo zaproša izvajalca za oprostitev oziroma znižanje plačevanja
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode,
mora vlogo vložiti takoj, ko zagotovi pogoje za oprostitev. Popolna
vloga se upošteva prvega naslednjega meseca od dne prejetja le-te in
velja do konca koledarskega leta. |
|
61. člen |
|
(merilno mesto) |
|
(1) Merilno mesto
je objekt na priključku objekta na javno kanalizacijsko omrežje, ki
služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno
mora biti, če je to zahtevano, v skladu z veljavnimi predpisi in
Tehničnim pravilnikom. |
(2) Uporabnik, ki
odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in
mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi
izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
(3) Uporabnik iz
prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta: |
– voditi
obratovalni dnevnik merilnega mesta |
– dovoliti
izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled
obratovalnega dnevnika |
– dovoliti
izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti odpadne
vode in meritve količin odpadne vode in |
– izvajalcu
dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav. |
|
62. člen |
|
(enota količine) |
|
(1) Enota količine
storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske
odpadne vode iz javnih površin je izražena v m³ opravljene storitve, za
katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na KČN. |
(2) Enota količine
storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic,
prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih pretočnih greznic ali
MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN je izražena v m³ opravljene
storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se
odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MČKN. |
(3) Enota količine
storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je
izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na
tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo ali čisti na KČN. |
(4) Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v
obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže
meteoroloških postaj na območju izvajanja javne službe, preračunana na
površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na KČN. Na območju izvajanja javne službe se
nahajata dve meteorološki postaji Podsreda in Podčetrtek. Za izračun
povprečne letne količine v obdobju zadnjih petih let se upošteva
aritmetična sredina izmerjenih količin na obeh postajah. |
(5) Omrežnina za
javno kanalizacijo, s katero se izvajajo posamezne storitve javne
službe, se določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede na
zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera v skladu s
faktorji omrežnine, določenimi v 57. členu tega odloka. |
(6) Omrežnina se za
posameznega uporabnika določi glede na obračunski vodomer na priključku.
Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh
stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine preračunanih na DN20
oziroma faktor 1. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem
omrežnine glede na premer posameznega vodomera. |
(7) Če je stavba
opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer
upošteva faktor, ki je določen za vodomer z višjim pretokom. |
(8) Če priključek
ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s
preglednico iz tretjega odstavka 57. člena tega odloka. |
(9) V
večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih stavbah, v katerih
posamezne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1. |
(10) Obračunski
vodomer je vodomer skladno z državnimi in občinskimi predpisi, ki
urejajo gospodarsko javno službo oskrba s pitno vodo. Poraba pitne vode
ter s tem povezana pravila (akontiranje, popisi itd.) se ugotavlja
skladno s predpisi iz prejšnjega stavka. |
|
63. člen |
|
(način obračuna stroškov storitve) |
|
(1) Strošek
opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, se
uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz
nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu z uredbo. Izvajalec za
uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi
poračun za preteklo obračunsko obdobje. |
(2) Strošek
opravljanja storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz
nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih
greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN, se uporabnikom
obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja
komunalna odpadna voda v skladu z uredbo. Izvajalec za uporabnike
najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za
preteklo obračunsko obdobje. |
(3) Kadar se poraba
pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih
se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, strošek
storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka (normirana
poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1; za
druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem
faktorjev omrežnine), za druge stavbe pa se strošek storitev iz prvega
in drugega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in
začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne
vode, ki znaša 0,15 m³ na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev
mora izvajalcu sporočiti podatke o številu stalno in začasno
prijavljenih stanovalcev v 15 dneh po nastali spremembi. V primeru
nesporočene spremembe ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih
evidenc in izvesti poračun storitev javne službe. Sporočene podatke mora
izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca,
ko so mu bili sporočeni. |
(4) Za vikende in
nenaseljene stanovanjske stavbe, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja
z obračunskim vodomerom, se za obračun storitve odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode upošteva normirana poraba, ki znaša 0,15 m³ na
dan. |
(5) Na količine,
ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena se lahko pri uporabnikih,
ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še
faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom. |
(6) Strošek
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunava
glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s
katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti
na KČN. |
(7) Cena na enoto
opravljene storitve se izračuna tako, da se stroški opravljanja storitev
javne službe delijo s količino opravljenih storitev. |
(8) Uporabniki
lahko preuredijo obstoječi mešani sistem odvajanja komunalnih odpadih
voda in padavinskih voda tako, da padavinske vode poniknejo. To lahko
izvedejo pod nadzorom izvajalca. S tako preureditvijo so oproščeni
plačila za odvajanje in čiščenje padavinskih voda s strehe. V primeru,
da je uporabnik izvedel ustrezne ukrepe zadrževanja in zmanjševanja
količin odvedene padavinske odpadne vode s površine strehe, izvajalec
zmanjša količino storitev, povezanih z odvajanjem in čiščenjem
padavinske vode s streh za 50 %. Za ustrezen ukrep zadrževanja se šteje,
če je zagotovljen najmanj 3 m³ volumen zadrževalnika. |
Če ima uporabnik
padavinske odpadne vode s streh speljane v javno kanalizacijo preko
ustrezno urejenega zadrževalnika, plača samo 50 % količin padavinskih
odpadnih voda s strehe iz šestega in sedmega odstavka tega člena. Za
delno, 50 odstotno oprostitev plačila komunalnih storitev mora imeti
uporabnik ustrezni volumen zadrževalnika, in sicer najmanj: |
– 3 m³ za
padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine 100 m² |
– 6 m³ za
padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine 200 m² |
– 9 m³ za
padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine 300 m². |
V primeru, ko se za
zadrževalnik oziroma zbiralnik uporablja opuščena greznica, mora
uporabnik ustreznost volumna iz prejšnjega odstavka dokazati izvajalcu z
gradbenim dovoljenjem oziroma z načrtom iz PGD dokumentacije. Če
uporabnik z navedeno dokumentacijo ne razpolaga (velja za objekte
zgrajene pred letom 1967), poda izjavo o velikosti greznice. V tem
primeru ima izvajalec možnost, da navedbe uporabnika preveri na terenu. |
(9) Izvajalec
mesečno zaračunava uporabniku stroške storitev javne službe s
postavkami, določenimi v 1. do 5. točki prvega odstavka 55. člena tega
odloka in okoljsko dajatev. |
(10) Izvajalec
zaračuna uporabniku po veljavnem ceniku opravljeno storitev izdaje mnenj
in strokovnih ocen, ki se nanašajo na področje odvajanja padavinskih
odpadnih vod iz utrjenih površin in industrijskih odpadnih vod. |
|
64. člen |
|
(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave, merilna naprava
ne ustreza zakonskim zahtevam) |
|
(1) Če izvajalec
ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna
naprava, ki je podlaga za določitev obsega storitev javne službe v
okvari in ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je
osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja,
ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov oziroma povprečna dnevna
poraba letnega obdobja, če je zadnje obračunsko obdobje krajše od enega
leta. |
(2) Če izvajalec
zaradi vzroka na strani uporabnika (neodzivnost uporabnika na pozive
izvajalca, da mu omogoči umeritev merilne naprave) ne more v predpisanem
roku umeriti merilno napravo in ta ne ustreza zakonskim zahtevam, se do
takrat, ko uporabnik omogoči umerjanje merilne naprave, kot osnova za
obračun upošteva količina porabe vode v višini 50 m³ na mesec. |
|
65. člen |
|
(oblikovanje cen drugih storitev) |
|
(1) Izvajalec v
okviru dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode izvaja tudi druge storitve, ki niso storitve javne službe. Takšne
storitve so na primer trajni in začasni priklop in odklop priključka,
storitve intervencijskega črpanja blata ter prevoza in ravnanja z blatom
na čistilni napravi, prebijanje in čiščenje kanalov ob zamašitvah,
snemanje kanalov na zahtevo stranke, izvajanje nadzora nad
priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje, vrtanje armirano
betonskih in plastičnih jaškov, odprava poškodovanj kanalov in naprav
zaradi nedovoljenih posegov ipd. |
(2) Predlog cen
storitev iz prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec. Obravnava jih
nadzorni svet podjetja, potrdi pa jih v skladu s svojimi pristojnostmi
Svet ustanoviteljev. |
|
66. člen |
|
(obveznost plačila storitev) |
|
(1) Uporabniki so
dolžni plačati stroške storitev javne službe vode ne glede na vodni vir
iz katerega se oskrbujejo. |
(2) Uporabniki so
dolžni plačati stroške storitev javne službe od dneva priključitve na
javno kanalizacijo ali čistilno napravo oziroma od dneva začetka uporabe
nepretočne greznice ali MKČN. Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko
je potekel rok za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Stroške
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava
mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo
skladno s predpisi, ki urejajo gospodarsko javno službo oskrbo s pitno
vodo. |
(4) Stroški
odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh se uporabnikom
zaračunava mesečno. Ti stroški se zaračunavajo skozi celotno obdobje
obstoja stavbe dokler se padavinske odpadne vode s treh odvajajo v javno
kanalizacijo, ne glede na to ali je objekt v uporabi ali ne. |
|
67. člen |
|
(plačilo računov in ugovor) |
|
(1) Uporabnik je
dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti, ki je naveden na
računu. |
(2) Če uporabnik
obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko izvajalec prekine dobavo vode. |
(3) Če se uporabnik
s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema
računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na pisni
ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema
ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan
račun ne zadrži plačila. Če uporabnik računa ne poravna niti v
petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če
tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu
opomina prekine dobava pitne vode ter se začne postopek izterjave po
sodni poti. |
(4) V primeru
zamude plačila mora uporabnik plačati tudi zakonske zamudne obresti in
stroške opomina. |
|
XIII. OMEJITEV IN PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA |
|
68. člen |
|
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda) |
|
(1) Uporabniku se
prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda
povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod. |
(2) Izvajalec lahko
na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno
škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in padavinske
odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega
vodovoda v naslednjih primerih: |
1. stanje interne
kanalizacije ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne
kanalizacije |
2. kanalizacijski
priključek ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez
soglasja izvajalca |
3. uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj
kanalizacijski priključek |
4. uporabnik ravna
v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika |
5. uporabnik z
odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode |
6. kakovost izpusta
odpadne vode v javno kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne
zakonodaje |
7. uporabnik se ne
priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka in
Tehničnega pravilnika |
8. uporabnik ne
opusti greznice skladno s 16. členom tega odloka |
9. uporabnik ne
plača računa skladno s pogoji prehodnega člena |
10. če izvid vzorca
odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji,
izkazuje neustrezno sestavo. |
(3) Uporabnik mora
v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz
prvega in drugega odstavka tega člena prekiniti črpanje iz lastnih
vodnih virov ali virov pridobljenih na podlagi vodnega dovoljenja. |
(4) Dobava pitne
vode ali odvajanje komunalne oziroma padavinske odpadne vode se prekine
za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati
stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so
nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca. |
(5) Izvajalec lahko
prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške
uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroški
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku izvajalca. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačati fiksni
del cene javne službe – omrežnino. |
|
69. člen |
|
(prekinitev zaradi vzdrževalnih del) |
|
(1) Izvajalec ima
pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih
vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora
organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih,
času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med
prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko medijev ali na krajevno
običajen način. |
(2) V primeru
prekinitve odvajanje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del ima izvajalec
pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom
odvajanje odpadne vode. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v
štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne
vode v skladu s tehničnimi zmožnostmi. |
(3) Izvajalec
izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanje
odpadne vode po naravnih in drugih nesrečah oziroma pripravi začasen
način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte
zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti. |
|
XIV. EVIDENCE UPORABNIKOV |
|
70. člen |
|
(evidence uporabnikov) |
|
(1) Za potrebe
poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
(2) Osnovna
evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
1. številko
plačnika, uporabnika, lastnika, naslovnika in odjemnega mesta |
2. številko
soglasja za priključitev na javno kanalizacijo oziroma MKČN ali
nepretočno greznico |
3. vrsto storitve |
4. ime, priimek in
naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčno številko plačnika
(ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu) in |
5. znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
(3) Evidenca
uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike in osebe, ki
samostojno izvajajo dejavnost, vse druge pravno-organizacijske oblike
ter druge subjekte, ki uporabljajo storitve odvajanja in čiščenja
odpadnih voda in imajo sposobnost biti stranka vsebuje naslednje
podatke: |
1. šifro uporabnika
in plačnika ter odjemnega mesta |
2. naziv firme
oziroma samostojnega podjetnika |
3. naslov |
4. transakcijski
račun |
5. davčno številko
in |
6. znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
(4) Poleg navedenih
podatkov vsebujeta evidenci iz prvega in drugega odstavka tega člena
tudi naslednje podatke: |
1. podatke o
merilnih napravah |
2. podatke o
priključku na javno kanalizacijo |
3. podatke o mali
komunalni čistilni napravi |
4. podatke o
greznici |
5. lastništvo
nepremičnine |
6. podatke o načinu
odvajanja odpadnih vod iz objekta in |
7. datum vnosa
podatkov. |
(5) Izvajalec
upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi. |
|
71. člen |
|
(pridobivanje evidenc) |
|
Izvajalec pridobiva
podatke za evidence od uporabnikov, upravnikov, organov občin, državnih
organov in služb v skladu z veljavnim zakonom o lokalni samoupravi,
zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ostalimi državnimi predpisi
in določbami tega odloka. |
|
XV. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
72. člen |
|
(nadzorni organ) |
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski
organ, ki je ustanovljen v posamezni občini. Pristojni občinski
inšpekcijski organ je tudi prekrškovni organ za prekrške iz tega odloka.
Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu posamezne javne
službe. |
(2) Pri izvajanju
nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter
odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. |
(3) Pri izvajanju
inšpekcijskega nadzora ima organ iz prvega odstavka poleg pravic in
dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in
dolžnosti: |
1. nadzorovati mora
priključevanje na javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi
s priključevanjem na javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti, |
2. nadzorovati mora
praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v
zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti, |
3. nadzorovati mora
izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne
vode, |
4. v nujnih
primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, mora
odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda, |
5. nadzorovati mora
delovanje interne kanalizacije in kakovost odpadne vode pred izpustom v
javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, |
6. nadzorovati mora
izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
(4) Naloge
inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorji skladno s
tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. |
(5) Pristojni organ
občine ima pravico do pogleda v evidence, ki jih vodi izvajalec, v
skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
(6) Če inšpektor
pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta
odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih
ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi. |
|
73. člen |
|
(prekrški) |
|
(1) Z globo
1.400,00 € se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba,
samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
1. ne vgradi
lovilnikov olj in maščob (6. točka 12. člena) |
2. se ne priključi
na javno kanalizacijo izključno v skladu z izdanim mnenjem oziroma
soglasjem izvajalca kanalizacije (1. točka tretjega odstavka 43. člena) |
3. se ne priključi
na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javne
kanalizacije in hkrati opusti obstoječo greznico ali MKČN skladno z
navodili izvajalca (2. točka tretjega odstavka 43. člena), |
4. ne spremeni
priključka v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne ali
padavinske odpadne vode (3. točka tretjega odstavka 43. člena) |
5. dovoli
priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali
kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca (4. točka tretjega
odstavka 43. člena) |
6. ne zgradi
objektov in naprav interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično
dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca (5. točka tretjega odstavka
43. člena) |
7. ne odvaja
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena (6.
točka tretjega odstavka 43. člena) |
8. ne pridobi
soglasja izvajalca pred predelavo interne kanalizacije (8. točka
tretjega odstavka 43. člena) |
9. ne omogoči
izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in
obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-te potekajo po njegovem
zemljišču (13. točka tretjega odstavka 43. člena) |
10. ne omogoči
izvajalcu neoviranega dostopa do obstoječe greznice, nepretočne greznice
ali male MKČN in prevzem njene vsebine (14. točka tretjega odstavka
43. člena) |
11. ne omogoči
izvajalcu pregled interne kanalizacije, pregled stanja priključka na
javno kanalizacijo in kontrolo sestave odpadne vode, stalen dostop in
nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom (15. točka
tretjega odstavka 43. člena) |
12. ne obvesti
pisno izvajalca o začetku gradnje MKČN, najpozneje 15 dni po začetku
njenega obratovanja, mu ne omogoči pregleda in pred zagonom ne preda
predpisano dokumentacijo ustreznosti MKČN (16. točka tretjega odstavka
43. člena) |
13. ne obvesti
izvajalca o začetku uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred
predvidenim začetkom njene uporabe (17. točka tretjega odstavka
43. člena) |
14. ne omogoči
izvajalcu rednih pregledov MKČN (18. točka tretjega odstavka 43. člena) |
15. ne obvešča
izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem
priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti
vpliv na obratovanje javne kanalizacije (19. točka tretjega odstavka
43. člena) |
16. oteži,
onemogoči ali prekine odvod odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z
nestrokovnim delom onemogoči (20. točka tretjega odstavka 43. člena) |
17. ne obvesti
izvajalca o vseh spremembah količine in lastnosti industrijske odpadne
vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe (22. točka tretjega odstavka
43. člena) |
18. uporabnik, ki
odvaja v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, izvajalcu do 31.
3. ne predloži letno poročilo o emisijskem monitoringu (23. točka
tretjega odstavka 43. člena) |
19. ne upošteva
ukrepov in objav v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode
(24. točka tretjega odstavka 43. člena) |
20. ne vodi
dnevnika obratovanja MKČN v skladu s predpisi (25. točka tretjega
odstavka 43. člena) |
21. se priključi na
javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca (četrti odstavek 43. člena) |
22. nedovoljeno
posega v naprave in objekte javne kanalizacije in spreminja pogoje
njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov (peti odstavek 43. člena) |
23. s svojim
ravnanjem ali z lastnino povzroči škodo na javni kanalizaciji, lastnem
ali tujem kanalizacijskem priključku (šesti odstavek 43. člena) |
24. odvaja v javno
kanalizacijo odpadno vodo, ki ne ustreza predpisom o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda oziroma, če odpadno vodo, ki ni
primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, pred odvajanjem v javno
kanalizacijo redči z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato
da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje
v javno kanalizacijo (osmi odstavek 43. člena) |
25. izvajalca ne
obvesti pisno o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki vplivajo na odvod komunalne odpadne
in padavinske vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe, ki je
možna po poravnavi vseh zapadlih obveznostih |
26. če v primeru
spremembe uporabnika ne poskrbi tudi za izvedbo popisa števca, ki je
relevanten trenutek za določitev novega razmerja med izvajalcem javne
službe in uporabnikom. |
27. izpušča v javno
kanalizacijo vsebino greznic, blato iz KČN in ostankov čiščenja
kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij (1. točka prvega
odstavka 45. člena) |
28. odvaja odpadno
vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno
pripravi pitne vode ali kopalno vodo (2. točka prvega odstavka
45. člena) |
29. odvaja
industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v MKČN ali v javno
kanalizacijo, ki se zaključi z MKČN (3. točka prvega odstavka 45. člena) |
30. odvaja
industrijsko odpadno vodo ali mešanico komunalne in industrijske odpadne
vode v greznico ali jo v njej obdeluje (4. točka prvega odstavka
45. člena) |
31. onemogoči
dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno
kanalizacijo ali pregled interne kanalizacije, če je to nujno, zaradi
potencialnega vpliva na delovanje javne kanalizacije (5. točka prvega
odstavka 45. člena) |
32. odvaja odpadno
vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru
ločenega kanalizacijskega sistema (6. točka prvega odstavka 45. člena) |
33. če prepušča
vsebino greznice ali blata iz MKČN nepooblaščenim izvajalcem (7. točka
prvega odstavka 45. člena) |
34. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
povzročile požar ali nevarnost eksplozije (1. točka drugega odstavka
45. člena) |
35. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
povzročile korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo
in ogrožale zdravje ljudi (2. točka drugega odstavka 45. člena) |
36. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
povzročile ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema
zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi (3. točka drugega odstavka
45. člena) |
37. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
povzročile stalno ali občasno hidravlične preobremenitve in tako
škodljivo vplivale na delovanje javne kanalizacije (4. točka drugega
odstavka 45. člena) |
38. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
povzročile, da v kanalih nastajajo škodljivi plini (5. točka drugega
odstavka 45. člena) |
39. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
povzročile ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature (6. točka
drugega odstavka 45. člena) |
40. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
zavirale tehnološke postopke na čistilni napravi (7. točka drugega
odstavka 45. člena) |
41. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
povzročale onesnaženje z radioaktivnimi snovmi (8. točka drugega
odstavka 45. člena) |
42. v javno
kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko
vsebovale drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere
koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi (9. točka
drugega odstavka 45. člena) |
43. na vplivnem
območju javne kanalizacije gradi objekte, spreminja višino nadkritja
(zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipava pokrove jaškov, izvaja
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje (1. točka 46. člena) |
44. izvajalci del
pri vzdrževanju rekonstrukcij cest, ulic in trgovin ne vzpostavijo
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje (2. točka 46. člena) |
45. izvajalci
vzdrževalnih del in gradnje na zemljiščih, po katerih poteka javna
kanalizacija, ter lastniki in drugi uporabniki teh zemljišč, pred
pričetkom vzdrževalnih dela ali gradnje, o nameravanem izvajanjem del,
izvajalca najmanj 30 dni pred začetkom del pisno ne obvestijo o vrsti in
obsegu del, lokaciji ter odgovorni osebi na strani izvajalca (2. točka
47. člena). |
(2) Z globo 400,00
€ se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega
podjetnika ali podjetnika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Z globo 400,00
€ se kaznuje za prekršek fizično osebo, če stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
|
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
74. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
(1)Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje
pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli (Uradni list
RS, št. 12/14). |
(2) Tehnični
pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek,
Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli izvajalec uskladi z določili tega
odloka v roku šestih mesecev po sprejemu odloka in ga objavi na spletni
strani izvajalca. |
|
75. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0001/2021-5 |
Rogaška Slatina,
dne 12. aprila 2021 |
|
Župan |
Občine Rogaška
Slatina |
mag. Branko
Kidrič |
|
Župan |
Občine Šmarje pri
Jelšah |
Matija Čakš |
|
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja |
|
Župan |
Občine Rogatec |
Martin Mikolič |
|
Županja |
Občine Kozje |
Milenca Krajnc |
|
Župan |
Občine Bistrica ob
Sotli |
Franjo Debelak |