Na
podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3)
(ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) in v povezavi z 11. in 61. členom
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), 21. in
29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet
Mestne občine Murska Sobota na 29. redni seji dne 13. oktobra 2022
sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gramoznico »JEZERA« v
Rakičanu (EUP RA 23 in RA 24) |
|
1 UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gramoznico
»JEZERA« v Rakičanu (EUP RA 23 in RA 24) (v nadaljnjem besedilu:
občinski podrobni prostorski načrt). |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
Ta
odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
3. člen |
|
(vsebina občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
naslednje grafične načrte: |
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu
1:2000, |
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem v merilu 1:1000, |
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:5000, |
– prikaz obstoječega stanja v merilu 1:1000, |
– prikaz predvidenega stanja po 1. etapi v merilu 1:1000, |
– prikaz predvidenega stanja po 2. etapi v merilu 1:1000, |
– načrt parcelacije v merilu 1:1000. |
|
4. člen |
|
(priloge občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost. |
|
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
5. člen |
|
(območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema območje, ki
je glede na Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 54/16 in 67/16) (v nadaljnjem besedilu: občinski
prostorski načrt) opredeljeno kot območje enot urejanja prostora RA 23
in RA 24 ter del enote urejanja prostora PP 5-DPA. |
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča z
naslednjimi parcelnimi številkami ali deli parcelnih številk 1968/3,
1968/4, 1969/2, 1970/2, 2170, 2171, 2172, 2173, 2174, 2175, 2176, 2177,
2178, 2179, 2180, 2181, 2182, 2183, 2184, 2185, 2186, 2187, 2188/1,
2188/2, 2189/1, 2189/2, 2190, 2191, 2192, 2193, 2216 in 2231 vse v k.o.
Rakičan, v velikosti 70.597,7 m2 oziroma
7,1 ha. |
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja v
vzhodnem delu Mestne občine Murska Sobota, južno od naselja Rakičan ter
južno tik ob avtocesti Maribor–slovensko madžarska meja na odseku Vučja
vas–Beltinci, v bližini farme prašičev Jezera. |
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski
rabi pretežno opredeljeno kot kmetijska zemljišča, in sicer kot njive
(šifra rabe 1100), neobdelano kmetijsko zemljišče (šifra rabe 1600),
kmetijska zemljišča v zaraščanju (šifra rabe 1410) ter kot drevesa in
grmičevja (1500), deloma tudi kot gozdna zemljišča (šifra rabe 2000).
Trenutno se na območju nahajata manjši vodni površini v velikosti 0,6
ha, severna je nastala zaradi odvzemna gramoza za lokalne potrebe,
južnejša pa je urejena kot manjši ribnik. Glede na občinski prostorski
načrt pa je večji del občinskega podrobnega prostorskega načrta
opredeljeno kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora, z oznako
podrobnejše namenske rabe LN, ob obstoječih vodnih površinah, ki so
označene z oznako podrobnejše namenske rabe VC, pa še druge urejene
zelene površine, z oznako podrobnejše namenske rabe ZD. Ker območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta razdeli državni prostorski
načrt avtoceste na odseku Vučja vas–Beltinci, je še del označeni kot
površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, čeprav gre le za
odvodni jarek avtoceste. |
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta sega v območje
državnega prostorskega akta avtoceste za smer
Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci tako,
kateri območje občinskega podrobnega prostorskega načrta razdeli na dva
dela. Ob zahodnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
se nahajajo varovalni gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja
in krušenja. Južno od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
so bile izvedene melioracije z osuševalnimi sistemi. Poleg tega se
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta nahaja znotraj
vplivnega območja javnega letališča Rakičan v radiju 10 km. Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta enota registrirane kulturne
dediščine, arheološko najdišče pod oznako Rakičan – Arheološko območje
Jezera (EŠD 30896). |
(6) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni zgrajene
nobene javne gospodarske infrastrukture. Območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta se nahaja južno tik ob avtocesti v smeri
Maribor–slovensko-madžarska meja. Dostop do severnega območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta je mogoč po nekategorizirani javni
makadamski poti iz smeri zahoda iz LC 269091 Rakičan–letališče v
razdalji približno 1 km, ki poteka vzporedno z avtocesto. |
(7) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so se v
preteklosti izvedli manjši posegi v terenu, v severnem delu območja so
to bili manjši izkopi kot posledica odvzema gramoza za lokalne potrebe v
preteklosti, v južnem delu območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta pa je bil skladno s področno zakonodajo urejen manjši ribnik.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je deloma še poraslo z
gozdom, del območja pa je neporaščen. |
(8) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta sestavlja ena sama
litostratigrafska enota, brez pomembnih strukturnih in tektonskih
elementov. Na površini ozemlja ležita humus in humusna glina, ki je
debela od 0,30 m do izjemoma več kot 1,00 m. Pod plastjo humusa leži
rjav limonitiziran pesek s posameznimi prodniki debeline od 0,40 m do
1,90 m. Pod peščeno plastjo leži siv in sivorjav nesortiran peščen prod.
Opisani prod predstavlja zgornji del sedimentov, ki se odlikujejo po
tem, da ne vsebujejo meljne in glinaste frakcije. Povprečna debelina
zgornjega peščenega proda je 10 m. Spodnji del sedimentov predstavlja
sivorjav ali rjav meljno peščen prod, ki je lahko mestoma tudi nekoliko
zaglinjen in rahlo sprijet. Debelina spodnjega dela je do 7 m. Talnina
prodnim plastem je sivomodrikasta meljnopeščena trda glina. Glina se
pojavlja v različnih globinah, kar kaže na neraven paleorelief. Ta se
pojavlja na globini med 16,00 m in 20,00 m. Ta glinasta plast je
bariera, do katere praktično in teoretično lahko poteka eksploatacija.
Litološke značilnosti proda in peska zagotavljajo dobro vodoprepustnost,
tako da je statični nivo podtalnice raven in niha v odvisnosti od
količine padavin v posameznih časovnih obdobjih. Povprečni nivo
podtalnice v območju gramoznice Jezera po geodetskem posnetku in
terenskem pregledu je na koti 181,0 m n. v. Z ozirom na povprečno koto
površine, ki je okoli 184,0 m n. v. je potrebno računati, da je
povprečni nivo podtalnice okoli 3,0 m pod površino. |
|
3 PROSTORSKA UREDITEV, KI JE NAČRTOVANA
Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
6. člen |
|
(načrtovana prostorska ureditev) |
|
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje nadzemno
pridobivanje gramoza oziroma izkoriščanje mineralne surovine, ki
predstavlja celoten postopek tehnološkega procesa, in sicer način
odpiranja površinskega kopa – gramoznice, dele tehnološkega procesa
pridobivanja in predelave z izbiro opreme ter preskrbo z energijo.
Sestavni del tehnološkega procesa so tudi sanacija in varnostni ukrepi. |
(2) Po končani eksploataciji se območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta nameni rekreacijski dejavnosti. Severni del
gramoznice se nameni čolnarjenju, supanju, deskanju ipd., južni del pa
ribolovu. Skrajni južni del gramoznice se nameni drstenju rib. |
|
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
4.1 VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE
UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
|
7. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji) |
|
(1) Približno 400 m zahodno od meje območja občinskega podrobnega
prostorskega načrta se nahaja farma z bioplinarno, drugih objektov v
bližini ni. Stanovanjska in gospodarska poslopja so oddaljena vsaj 700 m
od meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
(2) Vplivi načrtovanega izkoriščanja gramoza izven območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta bodo le na dostopnih poteh v času
transporta delovnih strojev in v času prevoza mineralne surovine. |
(3) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so
dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe
priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
(4) Vsak poseg v varovalni gozd, ki leži ob zahodni strani območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta je prepovedan. |
(5) Na območju enote urejanja prostora RA 22 oziroma delih parcel
št. 1958/4, 1958/6, 1968/2 in 1969/2 vse v k.o. Rakičan se pred začetkom
izkopa gramoza vzpostavi: |
– dve vodni površini na osnovi načrta, ki bo potrjen s strani Zavoda
Republike Slovenije za varstvo narave. Vodno telo se izkopa, odstrani se
tujerodne invazivne vrste ter zasadi z avtohtono lesno obrežno zarastjo, |
– nadomestne gozdne površine. |
(6) Ob vzhodni meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
oziroma na parceli št. 2170 v k.o. Rakičan se pred začetkom izkopa
gramoza uredi zeleni pas, s katerim se vzpostavi protivetrno zaščito in
biokoridor. |
(7) Zaradi načrtovane ureditve ne sme biti onemogočena ali ovirana
izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in
vzdrževalnih del v javno korist na avtocesti in na njenih spremljajočih
objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi. |
(8) Zaradi izvajanja rudarske dejavnosti ne sme biti ogrožena stabilnost
cestnega sveta avtoceste. Investitor je dolžan vse morebitne poškodbe v
varovalnem pasu in cestnem svetu avtoceste, ki bi nastali iz naslova
izvajanja svoje dejavnosti, nemudoma povrniti v prvotno stanje na lastne
stroške. |
(9) DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom,
kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije
ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja in gradnje avtoceste.
Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja je obveznost investitorja. |
|
4.2 REŠITVE NAČRTOVANE UREDITVE |
|
8. člen |
|
(rešitve načrtovane ureditve) |
|
(1) Pridobivanje proda se bo izvajalo s strojnim odkopom v dveh fazah,
ki sta pogojeni z izkopom na »suhem« ter izkopom pod nivojem talne vode. |
(2) Pridobivanja proda (tehnološki postopek) se sestoji iz naslednjih
del: |
– pripravljalna dela, v katera sodi odpiranje gramoznice, priprava
dostopnih poti in transportnih poti za dovoz opreme in odvoz materiala
ter zavarovanje (ograditev) delovišča, odstranjevanje zgornjega
humusnega dela in odkrivke (površinske jalovine) ter njihovo deponiranje
na začasnih deponijah znotraj pridobivalnega prostora, |
– formiranje odkopnih front – etaže na »suhem« in v nadaljevanju odkopne
fronte – etaže pod vodo ter pridobivanje materiala, |
– nakladanje in odvoz materiala, |
– tehnična sanacija izkoriščenih delov gramoznice – sanacija brežin. |
|
4.3 POGOJI IN USMERITVE ZA NAČRTOVANO
UREDITEV |
|
9. člen |
|
(pripravljalna dela) |
|
(1) Med pripravljalna dela sodijo dela, potrebna za začetek obratovanja,
in sicer: |
– označitev oziroma zakoličba posestne meje oziroma meje pridobivalnega
prostora, |
– ograditev in zavarovanje celotnega področja pridobivalnega prostora
gramoznice z ograjo in izdelavo varovalnega zemeljskega nasipa ter
opozorilnimi tablami, |
– odkopavanje vrhnjega dela (humusni pokrov), deponirati humus in
začasno odložiti odkrivko (površinsko jalovino) v varovalne nasipe v
vmesni prostor med mejo pridobivalnega prostora in mejo odkopavanja, |
– odkopavanje materiala do kote osnovne etaže, |
– izvedba notranje transportne poti za dostop in izvoz materiala. |
(2) Skladno s predpisi s področja rudarstva morajo biti mejniki
raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora na površini povezani z
državnim koordinatnim in višinskim sistemom, ter opremljeni z državnimi
in višinskimi koordinatami z označbami x, y in h. |
(3) Odmik meje odkopavanja od meje pridobivalnega prostora je minimalno
5 m. V tem pasu se iz odkrivke in humusa formirajo nasipi višine do 3 m,
ki se jih sprotno ozeleni in opremi z varovalno ograjo. |
(4) Po dostopni oziroma transportni poti bo potekal tudi neposreden
odvoz pridobljenega materiala, v kolikor se bo izkopani material
predeloval neposredno na mobilni separaciji v območju gramoznice, pa
tudi odvoz agregatov. |
(5) V času obratovanja je območje gramoznice potrebno zaščititi z
varovalno ograjo višine 1,2 m. Najbolj primerna je žična mreža, ki jo je
potrebno postaviti ob meji pridobivalnega prostora. Ob ograji se
postavijo tudi opozorilne table glede prepovedi dostopa, na dostopni
cesti v gramoznico pa se postavi zapornica ali ograjna vrata. |
(6) Odstranjevanje zgornjega humusnega pokrova se opravi z narivanjem s
primernim buldožerjem, in sicer ločeno za vrhnji humusni del in ločeno
za odkrivko (zgornjo zaglinjeno plast proda). Dela se morajo izvesti v
jesenskem ali zimskem času, izven gnezditvenega obdobja ptic ali
poleganja mladičev vrst sesalcev ter izven razmnoževalnega obdobja
drugih živali. Po končanem izkoriščanju posameznega območja gramoznice
se humus ponovno uporabi za sprotno sanacijo brežin nad površino talne
vode, odkrivka – površinska jalovina pa za formiranje predvidenih
položnejših brežin ob obalah in oblikovanje kopnih delov v okviru
sanacije gramoznice. |
(7) Pri izvedbi sečnje na gozdnih območjih se glede na napredovanje
pridobivalnih del, v dogovoru s pristojnim Zavodom za gozdove Slovenije
določa letna površina za posek in evidentira lesna masa. Ta dela se prav
tako opravijo v jesenskem ali zimskem času. |
(8) Prva odkopna fronta – suha etaža – v pridobivalnem prostoru, se
formira v poprej določenih smereh. To je izkop materiala do približno
0,5 m nad srednjim nivojem talne vode. Ta izkop se opravi s hidravličnim
bagrom, nakladalnikom ali buldožerjem. Pravzaprav je to zgornja površina
gramoznice ali osnovna etaža – osnovni plato. Kota te etaže je približno
na +181 m n. v. |
(9) Druga etapa odkopa je odkop v globino pod nivo podtalnice do
največje globine 15 m, to je do geološko možne globine na koti +166 m n.
v. Te izkope se opravi z ustreznim bagrom s suhe etaže. |
(10) Minimalne razdalje med etapama so določene na 10 m. Tehnični vodja
lahko v določenih pogojih to razdaljo tudi zmanjša, če to zahtevajo in
dovoljujejo trenutne razmere. |
(11) Pripravljalna dela se bodo izvajala v isti smeri kot je predvideno
napredovanje izkopa. |
|
10. člen |
|
(formiranje odkopnih front in etaž ter
pridobivanje materiala) |
|
(1) Odmiki meje odkopavanja od meje pridobivalnega prostora so 5 m. |
(2) Odkopna fronta se formira približno pravokotno na smer napredovanja.
To je generalna smer, ki pa se ob robovih oziroma v vogalih lahko
spremeni. |
(3) Pridobivanje materiala se bo izvajalo: |
– nad vodo, to je pridobivanje s strojem na suhem (kopnem) z odkrite
površine – osnovne etaže na koti okoli +181 m n. v; |
– pod vodo, to je po napredovanju odkrivanja humusa in osnovne etaže za
najmanj 10 m. Za poglabljanja v vodi do največ 15 m oziroma do kote +166
m n. v. se bo uporabljal klasični bager z visečim vedrom – skrepersko
žlico ali klasični bager z grabilno žlico. |
|
11. člen |
|
(nakladanje in odvoz materiala) |
|
(1) Izkopani material se deponira na deponijo za odcejanje neposredno ob
mestu izkopa materiala na suhi etaži. Nakladanje materiala z deponije za
odcejanje se bo izvajalo z nakladalnikom z ustreznim volumnom žlice na
tovorna vozila ali pa neposredno v mobilne naprave za obogatitev
mineralne surovine. |
(2) Nakladanje materiala se izvaja z deponij za odcejanje na suhi etaži.
Neposredni odvoz materiala je po transportnih poteh znotraj
pridobivalnega prostora do obstoječe cestne infrastrukture. |
(3) Notranje transportne poti je potrebno izpeljati po površini, s
katere je odstranjen vrhnji humusni del. V nadaljevanju je možno
transportno pot izpeljati tudi po suhi prvi etaži, ki je nad nivojem
talne vode. Širina transportnih poti mora biti najmanj 4 m. V tem
primeru so potrebna izogibališča na vsakih 100 m. Notranje transportne
poti so praviloma začasne in se lahko po potrebi prestavljajo. |
(4) Odvoz materiala je predviden s tovornimi vozili z volumnom kesona
med 8–10 m3. Število potrebnih
vozil, kot tudi druge potrebne opreme, se bo prilagajalo obsegu dejanske
proizvodnje, skladno s potrebami po surovini. |
(5) Potek transportne poti za odvoz gramoza je prikazan v grafičnem delu
občinskega podrobnega prostorskega načrta. Za zagotavljanja varnosti
udeležencev cestnega prometa se pot na novo opremi z ustrezno in
predpisano prometno signalizacijo ter prometno opremo. |
|
12. člen |
|
(predelava materiala) |
|
Predelava materiala se sestoji iz drobljenja in sejanja na frakcije,
potrebne za betone, asfalte, malte in drugo. Drobljenje in sejanje se bo
izvajalo na mobilnih napravah v območju gramoznice, ali pa se bo
izkopani material sproti odvažal v predelavo na drugo lokacijo. Začasne
lokacije mobilnih naprav bo sproti določal tehnični vodja gramoznice. |
|
13. člen |
|
(lokacije začasnih odlagališč) |
|
(1) Deponije humusa so praviloma začasne, locirane bodo v varnostnem
pasu ob robu pridobivalnega prostora kot varnostni nasip. Ko se bo
gramoznica razvila, se humus lahko takoj uporabi za biološko sanacijo
brežin nad površino talne vode. Deponiranje se mora izvesti tako, da se
ohrani rodovitnost. Ravno tako ne sme priti do mešanja humusa z
odkrivko. Deponije humusa je potrebno sproti zatraviti, da se prepreči
spiranje. |
(2) Odkrivka (površinska jalovina) se bo prav tako deponirala začasno ob
robovih pridobivalnega prostora oziroma v območju suhih etaž, ne v
povezavi z deponijami humusa, lokacijsko glede na smeri in dinamiko
priprave površin za izkoriščanje mineralne surovine. Uporabila se bo
lahko razmeroma kmalu po deponiranju za izdelavo nasipov in pri urejanju
naklonov brežin. |
|
14. člen |
|
(sanacija brežin) |
|
(1) Sanacija se bo izvajala sproti. Delovne brežine v času odkopavanja
gramoznice, ki so lahko v tem času tudi v začasnem naklonu do 1:1 (45°),
je potrebno v končnih robnih brežinah izkopa obvezno oblikovati v
naklonu 1:1,5 (33°) ali manj oziroma na skrajnem južnem delu v naklonu
1:3 (18,5°) ali manj. |
(2) Po ustrezni ureditvi naklonov brežin, se lahko prične s humuziranjem
brežin ki se izvaja tako, da se navozi začasno deponirani humus iz
območja varnostnega pasu ter se ga razgrne po suhem delu urejenih brežin
do nivoja vode v debelini od 30 cm do 50 cm. Nato se ga poravna in
deloma kompaktira ter zatravi. Na tako pripravljene površine brežin se
ob primernem letnem času zasadi avtohtono grmičevje in drevje. Izbor
drevesnih in grmovnih vrst, sadilni vzorci in obseg zasaditve naj se
uskladi z deležniki urejanja prostora in nadaljnjo namembnostjo območja
gramoznice. Zasaditev se opravi s sodelovanjem in pod nadzorom pristojne
inštitucije. Zasaditev brežin se izvede do nivoja vodne gladine
ojezeritve. Sočasno pa se izvede tudi zasaditev 5 m varnostnega pasu
znotraj pridobivalnega prostora tako, da se pušča vsaj 2 m pas kot
dostopna oziroma servisna pot okoli gramoznice za namen vzdrževanja
brežin in zasaditev. |
|
15. člen |
|
(pomožni objekti) |
|
(1) Postavitev stalnih objektov ni predvidena, predvideva pa se
postavitev manjših začasnih pomožnih objektov, ki jih je mogoče glede na
potek in lokacijo izkoriščanja mineralne surovine premikati, in sicer: |
– prenosni kontejner kot obratna pisarna, |
– prenosni kontejner kot garderoba, |
– prenosni kontejner kot skladišče drobnega materiala in ročnega orodja, |
– kemične sanitarije. |
(2) Mikrolokacijo teh objektov bo sproti določal tehnični vodja
gramoznice glede na predvideno dinamiko in smer odkopavanja mineralne
surovine. |
(3) Po končanem izkoriščanju se pomožne objekte trajno odstrani. |
|
16. člen |
|
(merila za parcelacijo) |
|
Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu občinskega podrobnega
prostorskega načrta v D96/TM koordinatnem sistemu. |
|
17. člen |
|
(drugi pogoji in usmeritve) |
|
Posegi v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na
vsako stran, so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma pozitivnim
mnenjem DARS d.d. Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v
nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja
ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja
prometa ter varovanja njenega videza. V varovalnem pasu avtoceste ni
dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za
slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. Vse načrtovane ureditve
morajo biti odmaknjene od meje cestnega sveta avtoceste najmanj 10 m. |
|
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
18. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo
veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko
javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije
v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu
občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
19. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
Prometni dostop do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se
omogoči s severne strani po obstoječi nekategorizirani javni makadamski
poti iz smeri zahoda iz LC 269091 Rakičan–letališče v razdalji približno
1 km, ki poteka vzporedno z avtocesto. |
|
20. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Za oskrbo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z
električno energijo se z zahodne strani od bližnje farme prašičev Jezera
izvede priključek na elektroenergetsko omrežje. |
(2) Vsi posegi in priključek na elektroenergetsko omrežje se izvedejo
pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
|
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
21. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja enota
registrirane kulturne dediščine, arheološko najdišče pod oznako Rakičan
– Arheološko območje Jezera (EŠD 30896). |
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so bili med
površinskim terenskim pregledom zemljišč odkriti odlomki prazgodovinske,
rimskodobne in srednjeveške lončenine, zato je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno vsakršne posege na območju občinskega
podrobnega prostorskega načrta podrejati varovanju dediščinskih
lastnosti arheološkega najdišča. Najdbe pod zdajšnjo površino nakazujejo
na prisotnost arheoloških ostalin, ki bi jih nenadzorovani posegi za
potrebe ureditve gramoznice lahko poškodovali oziroma uničili. Zato je
pri vsakršnih posegih na območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta potrebno predhodno zagotoviti prisotnost izvajalca arheoloških
raziskav, ki bo na stroške investitorja izvedel arheološko raziskavo, s
katero se odkrite arheološke ostaline nadzorovano odstrani. |
|
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
|
22. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) V gramoznici mora biti onemogočeno odlaganje smeti, komunalnih
odpadkov in kakršnih koli drugih snovi, ki bi utegnile onesnažiti
podtalnico. |
(2) Potencialno nevarne snovi v obratovanju gramoznice so le tekoči
naftni derivati. Tekoče naftne derivate uporabljajo vsi premični delovni
stroji v gramoznici (buldožer, nakladalnik, bager, mobilne naprave za
mletje in sejanje materiala) ter vozila, ki prihajajo v območje
gramoznice, katerih brezhibnost se mora stalno kontrolirati. Oskrba
strojev z gorivom bo zagotovljena na ustrezno urejeni ploščadi za
točenje goriva, kar bo izvajala usposobljena oseba. Skladiščenje naftnih
derivatov ali drugih nevarnih snovi v območju gramoznice ni dopustno. |
(3) Ravnanje z naftnimi derivati se izvaja z veljavnimi predpisi in
strogo spoštovanje le-teh lahko bistveno zmanjša realno nevarnost
onesnaževanja. Normalno obratovanje gramoznice je glede tveganja
obvladljivo ob spoštovanju predpisanih ukrepov, nekoliko večji problem
lahko nastane le ob strojelomu ali nekontroliranemu izlivu goriva ali
olja. V tem primeru je pomembna hitrost reagiranja, za to pa morajo
zaposleni biti ustrezno usposobljeni in organizirani. |
(4) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica), ki presega meje splošne
rabe, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije. |
(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja
oziroma vodnega soglasja, ki je zlasti potrebno pridobiti za poseg na
vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne
pravice; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; rudarsko delo ali drug
poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ali stanje
voda. |
|
23. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Vpliv na tla in rastline bo največji v času izvajanja del –
pridobivanju, saj je v tem delu tehnološkega procesa popolnoma umaknjena
plodna zemlja in odstranjene vse rastline. Pri končni ureditvi in
sanaciji ter biološki obnovi bo vpliv še vedno prisoten, vendar v
bistveno manjši meri. Tla in rastlinje se bo v nekaj letih po končanih
delih in izvedeni sanaciji ter biološki obnovi opomoglo in zaraslo
predvsem horizontalne in rahlo nagnjene površine, večji del površin pa
bo vodnih. |
(2) Med in po pridobivanju gramoza se s humusom ravna smotrno. Izvaja se
sprotna sanacija in biološka obnova tal na brežinah odkopanih delov
gramoznice in v varovalnem pasu pridobivalnega prostora. |
|
24. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni zavarovanih
območij varstva narave. |
(2) V času pridobivanja gramoza se v največji možni meri ohranja
obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo. Način in čas opravljanja
posegov na območju gramoznice se prilagodi življenjskim ciklom živali.
Posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpadajo z
obdobji, ko živali potrebujejo mir. Dela se izvajajo samo podnevi,
območja se ne osvetljuje. Pri opravljanju dejavnosti se dela
organizirajo tako, da bo onemogočeno kakršno koli kemijsko onesnaženje. |
(3) Vnos tujerodnih rib ni dopusten. Pogojno je dopustno vnašanje
avtohtonih vrst rib. Za vrste in količino vloženih rib si upravljavec
območja pridobi strokovne usmeritve pristojne inštitucije. |
(4) Na območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se ne vnaša in
naseljuje nobenih tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst. V primeru
pojava tujerodnih vrst, se te odstrani. |
(5) Posek dreves se izvaja v obdobju od 1. septembra do 1. marca, to je
izven gnezditvene sezone ptic. |
(6) Izvedba varovalnega nasipa na zahodnem delu območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta se mora izvesti tako, da ne bo prišlo do
zasipavanja varovalnega gozda na parcelah št. 1958/4 in 1969/2 obe v
k.o. Rakičan. |
(7) Na skrajnem jugu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
se vzpostavi ali ohranja 20 m pas gozda in nato 10 m pas brežine.
Brežina gramoznice se vzpostavi s položnim naklonom 1:3 (18,5°) ali manj
in naravno obrežno zarastjo (trstika, rogoz, šaši ipd.). Gozdni pas se
vzpostavi iz avtohtonih krajevno značilnih vrst dreves (dob, beli topol,
vrba ipd.) in na zunanjem robu avtohtonih krajevno značilnih vrst
grmovnic (čremsa, glog ipd.). Robinije se ne sadi. Kakršne koli športno
rekreacijske in ostale človeške aktivnosti niso dovoljene. |
|
25. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) V procesu pridobivanja – zlasti pri odkopavanju iz vode, ne nastaja
prah. Tudi po daljšem odcejanju je material še toliko vlažen, da se pri
nakladanju in transportu ne praši. Transportne poti morajo biti speljane
po terenu, s katerega je odstranjen humusni material. Zaradi vsega
navedenega v procesu pridobivanja ni pričakovati omembe vrednih emisij
prahu. Te se lahko pojavijo le v eventualno dolgem sušnem obdobju, ko se
bo po potrebi izvajalo vlaženje sipkih materialov in transportnih poti. |
(2) V času izvajanja del se bo onesnaženost zraka povečala le neposredno
na delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo
prisotne obremenitve zraka deloma s prašnimi delci ter z izpušnimi plini
vozil. Glede na dinamiko del bo to onesnaževanje majhno. |
(3) Kot omilitveni ukrep za varstvo pred prahom je ohranjanje zelenih
površin v neposredni okolici in predvidena zasaditev vegetacije po suhih
brežinah in na varovalnih nasipih gramoznice. |
|
26. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s
predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva
pred hrupom. |
(2) Lokacija gramoznice je obremenjena s hrupom glede na trenutne
prometne obremenitve, saj se nahaja v bližini avtoceste. Obremenjena bo
tudi z občasnim hrupom pri dovozu in odvozu tovornih vozil ter s hrupom,
ki bo nastajal pri posameznih delih, in sicer pri odkopavanju,
nakladanju, prevozih in pri predelavi mineralne surovine. Največ hrupa
nastaja neposredno ob viru, ki pa se bo le delno emitiral v naravno
okolje, predvsem zaradi sorazmerno poraščene okolice. |
(3) Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem
monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa. |
(4) Ob predvideni uporabljeni delovni opremi ni pričakovati preseganja
dovoljene ravni hrupa v najbližjih naseljenih objektih, ki so oddaljeni
najmanj 700 m. |
(5) Kot omilitveni ukrepi za zmanjšanje hrupa se: |
– zagotavljajo, glede emisij hrupa, certificirani in brezhibni stroji, |
– dela se izvajajo v določenem intervalu med 7. in 18. uro. |
|
27. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov, ki jih odložijo zaposleni, se
namesti zabojnik z urejenim občasnim odvozom na komunalno deponijo. |
(2) Razen naftnih derivatov za pogon strojev, se ne bo uporabljalo
drugih nevarnih snovi. |
(3) Za nevarne odpadke iz skupine 15 se ob pomožnih objektih namestita
dva zabojnika, in sicer: |
– zabojnik za čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna sredstva
onesnažena z nevarnimi snovmi (klasifikacijska šifra odpadka 15 02 02), |
– zabojnik za zaoljeno embalažo, ki vsebuje nevarne snovi
(klasifikacijska šifra odpadka 15 01 10). |
(4) Vse nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih
odpadkov. |
(5) Vzdrževanje strojne opreme opravlja pooblaščeni serviser, ki vso
potrebno opremo in material pripelje in vse nastale odpadke odpelje. Tu
so mišljena predvsem odpadna motorna in druga olja. |
|
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
28. člen |
|
(obramba) |
|
Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih
rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Za primer izrednih dogodkov, nesreč pri delu, ekoloških nesreč,
poplav in podobno, je potrebno s posebnimi navodili navesti, katere
organe in osebe v družbi ali lokalni skupnosti je potrebno obvestiti o
dogodku in na kakšen način. |
(2) Navodila se pripravijo v sklopu Načrta obrambe in reševanja v
gramoznici Jezera, skladno s predpisi s področja rudarstva. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Gramoznica ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno
upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve. |
(2) V neposredni bližini prostorov, v katerih utegne izbruhniti požar
ali v katerih so shranjene vnetljive snovi, morajo biti nameščeni
ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table. |
(3) Vsi delovni stroji, kompresorji, nakladalniki, bagri, kamioni,
pogonski agregati, transformatorji morajo prav tako biti opremljeni z
ustreznimi gasilnimi aparati. Z gasilnimi aparati in protipožarnim
orodjem se opremi tudi skupne prostore, kakor tudi mobilne naprave za
predelavo mineralnih surovin. |
(4) Naprave za gašenje in varstvo pred požari morajo biti kontrolirane
najmanj enkrat letno s strani pooblaščene organizacije. |
(5) Vsi zaposleni morajo biti poučeni o postopkih ravnanja v primeru
požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara. |
(6) Skladno s predpisi s področja varstva pred požarom v določenem
letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in
kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. |
|
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
31. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Pridobivanje gramoza s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo
zaradi z občinskim prostorskim načrtom opredeljenih različnih namenskih
rab prostora izvajalo v dveh etapah. |
(2) Prva etapa se lahko začne izvajati takoj, saj je pridobivanje
gramoza oziroma izkoriščanje mineralne surovine omejeno zgolj na
območji, ki sta z občinskim prostorskim načrtom opredeljeni kot površine
nadzemnega pridobivalnega prostora in površine cest, z oznakama
podrobnejše namenske rabe LN in PC. |
(3) Druga etapa se pa lahko začne izvajati šele po spremembi namenske
rabe zemljišča s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega
načrta oziroma po spremembi namenskih rab prostora z oznakami
podrobnejših namenskih rab ZD, VC in PC v oznako podrobnejše namenske
rabe LN. |
(4) Etapnost izvedbe prostorske ureditve je prikazana v grafičnem delu
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
32. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških
parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. |
(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne
dokumentacije ali med izvajanjem del pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-
geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih
utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma
nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(3) Dopustna so odstopanja od etapnosti izvedbe prostorske ureditve, v
kolikor z rešitvami soglaša Ministrstvo za infrastrukturo, Sektor za
rudarstvo. |
(4) Dopustna so odstopanja od vrst rekreacijskih dejavnostih, ki se bodo
izvajala po končani eksploataciji. |
|
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
33. člen |
|
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
|
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta je potrebno
upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z
dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(2) Investitor oziroma izvajalec del je dolžan zagotoviti vse potrebne
varnostne ukrepe in tako izvajati dela, da bo preprečeno onesnaženje
okolja in voda ter izlitje nevarnih snovi na prosto. |
|
34. člen |
|
(monitoring o vplivih izvajanja del na
okolje) |
|
(1) V času pripravljalnih del in v času izkoriščanja gramoza se mora
izvajati spremljanje in nadzor stanja okolja v skladu z usmeritvami
podanimi v smernicah pristojnih organov. |
(2) Skladno s predpisi s področja rudarstva in varstva okolja mora
izvajalec rudarskih del zagotoviti monitoring o vplivih svoje dejavnosti
na okolje. |
(3) Skladno s predpisi s področja varstva okolja je potrebno pri
izvajanju rudarskih del spremljati hrup in emisije snovi v zrak. Voditi
je potrebno poslovnik in dnevnik o rezultatih spremljanja vpliva
dejavnosti na okolje. |
(4) Glede na dejstvo, da so vsi pričakovani vplivi v mejah pod
predpisanimi, je potrebno izvesti le prve meritve in v nadaljevanju le
občasne kontrolne meritve po priporočilu izvajalca. |
|
12 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA |
|
35. člen |
|
(usmeritve po prenehanju veljavnosti
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
13 KONČNI DOLOČBI |
|
36. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na
sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. |
|
37. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-0008/2016-50(740) |
Murska Sobota, dne
13. oktobra 2022 |
|
Podžupan |
Mestne občine Murska Sobota |
v začasnem opravljanju funkcije župana |
Zoran Hoblaj |