Na podlagi 125. člena v povezavi s 124. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 35. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/2011, 8/14) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 21. dopisni seji, ki je potekala med 18. in 23. decembrom 2020 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ST-1 ob Ruški cesti v mestni občini Maribor (Dravski breg)

I.  Splošne določbe (uvodne določbe)

1. člen

(splošno)

(1)  Sprejme se občinski podrobni prostorski načrt za del obmo- čja St-1 ob Ruški cesti v Mestni občini Maribor (Dravski breg) (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal Urbis d.o.o. Maribor, Partizanska cesta 3, pod številko naloge 2019/ OPPN-002.

(2)  Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1287.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)

(1) S tem OPPN se načrtuje gradnja pretežno stanovanjskega kompleksa s poslovnim programom v pritličju s pripadajo- čimi ureditvami parkirnih in zelenih površin. Predvidi se ureditev dostopne poti do Studenške brvi. Načrtuje se pri- ključitev na prometno, komunalno, energetsko infrastruk- turo in vsi potrebni novi vodi ter ostale zunanje ureditve.

3. člen

(vsebina in sestavni del OPPN)

(1)  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja St-1 ob Ruški cesti (v nadaljevanju OPPN) določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede pri- ključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter var- stvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izved- be, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev.

(2)  Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi kartograf- ski del in priloge.

II. Območje OPPN

4. člen

(opis območja)

(1)  Območje OPPN se nahaja se med Valvazorjevo ulico in Ruško cesto ter zahodno od Raičeve ulice s peš navezavo na Studenško brv. Območje je prometno dostopno z Ruške ceste.

(2)  Območje načrtovane prostorske ureditve skladno z geodet- skim načrtom obsega parcele ali dele parcel v k.o. Tabor (659), številka: 1, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11/1, 27/5, 27/13, 27/14, 27/15, 27/16, 2802/1-del.

Velikost območja OPPN je 14.353 m².

(3)  Na ureditvenem območju OPPN je v jugozahodnem delu območje obstoječi objekt, v katerem je transformatorska postaja TP t-031. Objekt leži na parcelah številka 27/5, 27/13, 27/14, vse k.o. Tabor (659).

(4)  Na območju parcel 1, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11/1 k.o. Tabor (659) se nahaja obstoječa klančina, peš dostop do Studenške brvi.

5. člen

(namenska raba območja)

(1) Osnovna namenska raba: stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja.

(2) Podrobnejša namenska raba površin: površine za stano- vanjske in dopolnilne dejavnosti.

(3) Na površinah za stanovanjske in dopolnilne dejavnosti se lahko izvajajo vse dejavnosti, ki so dopustne na površinah za stanovanja ter gostinske dejavnosti.

Površine za stanovanja so pretežno namenjene bivanju, tr- govski dejavnosti, storitvenim dejavnostim ter dejavnostim družbene infrastrukture. Na površinah so možne tudi nasle- dnje dopolnilne dejavnosti:

-  poslovne dejavnosti;

-  trgovske dejavnosti;

-  zdravstvene dejavnosti;

-  storitvene dejavnosti;

-  gostinske dejavnosti brez nastanitve ali z nastanitvijo.

III.  Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1) Območje je prometno dobro dostopno z obstoječe Ruške ceste, ki se nahaja na severni strani predmetnega zemljišča za stanovanjski kompleks in na južni strani od klančine na Studenško brv. Od tod se načrtuje dovoz na parkirišče za potrebe stanovanjskega kompleksa. Prav tako se z Ruške ceste dostopa do klančine do Studenške brvi. Zemljišče je ravno, degradirano, del je pozidan, v večjem delu zemljišča se nahaja gradbena jama.

IV.  Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

7. člen

(dopustni posegi)

(1) V območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

-  radnja novih objektov, gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gradbeno inženirskih objektov,

-  rekonstrukcije,

-  sprememba namembnosti,

-  vzdrževanje objektov,

-  odstranitev objektov in druga pripravljalna dela.

(2) Navedeno velja tudi za gospodarsko javno infrastrukturo na območju urejanja OPPN.

8. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) V območju OPPN so dopustni naslednji objekti v skladu z veljavno Uredbo o razvrščanju objektov:

-  stanovanjske stavbe,

-  nestanovanjske stavbe:

-  gostinske stavbe,

-  poslovne in upravne stavbe

-  trgovske in storitvene stavbe,

-  garažne stavbe,

-  stavbe splošnega družbenega pomena:

-  stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

-  stavbe za zdravstveno oskrbo,

-  gradbeno inženirski objekti:

-  ceste,

-  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ski vodi,

-  lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lo- kalna komunikacijska omrežja.

Enostavni in nezahtevni objekti

-  drugi gradbeni posegi

-  trajno reliefno preoblikovanje terena (nasipi, izkopi in odkopi…)

-  gradbeni posegi za opremo odprtih površin (urbano opremo, ekološki otoki, otroška igrišča, igrišče za mla- dostnike…)

-  drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje,

-  drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni dru- gje (ograje, oporni zidovi…).

9. člen

(zazidalna zasnova)

(1)  Predvidena je izgradnja stanovanjskih stavb, stanovanjske- ga kompleksa v kombinaciji z dovoljenimi dejavnostmi po podrobnejši namenski rabi prostora. Zasnova kompleksa načrtuje v pritličju poslovni program, v ostalih nadstropjih pa stanovanja. Stanovanja je možno v manjši meri umestiti tudi v pritličje. Načrtuje se ureditev dostopne poti z Ruške ceste proti severu, do poti Ob izvirkih in nabrežja reke Dra- ve oziroma do obstoječe Studenške brvi.

(2)  Zasnova stavb vzpostavlja glavno os na reko Dravo. V osrednjem delu zasnove se vzpostavi klasični ulični ambi- ent, odprti prostor, ki se odpira na severno stran proti Dravi in tako povzema karakteristike trga. Zasnova predstavlja v obliki črke L povezani, različno visoki kompoziciji stavb, z višinskima poudarkoma na južnem delu. Vzporedno z Ruško cesto (stavbi A) stojita dva tlorisno različno velika objekta etažnosti K+P+3. Vsak izmed njiju se proti jugu stavbe višinsko poudari, sta tlorisno enakih dimenzij, ven- dar različnih etažnosti. Višinski poudarek etažnosti K+P+11 (stavba C) leži na jugovzhodnem delu, višinski poudarek K+P+8 (stavba B) pa na jugozahodnem delu. Povezovalni člen teh dveh višinskih poudarkov je objekt pritlične eta- žnosti (K+P) (stavba D).

Zasnova ustvarja tri večje zunanje površine:

-  centralni ambient kot nosilec programa,

-  na zahodni strani vhodni trg z možnostjo kratkotrajnega parkiranja,

-  vzhodno parkovno površino z otroškim igriščem.

(3)  Predvidena je ureditev dostopne poti do Studenške brvi,  ki se nahaja v severozahodnem delu območja OPPN. Ure- ditev predstavlja izvedbo stopničaste ploščadi, vertikalno zalomljen trg, ki je dostopen po segmentih, ki premagujejo višinsko razliko s stopnicami na eni strani in klančino na drugi. Vsak segment posebej predstavlja razgledno ploščad na višjem nivoju, tako da celotna poteza poudarja v hrib zarezano potezo prehoda čez reko.

10. člen

(tipologija zazidave, tlorisni, višinski gabariti in etažnost)

(1)  Tipologija zazidave stanovanjskih stavb in etažnost: Predvidene je izgradnja stanovanjskega kompleksa s prete- žno poslovnim programom v pritličju. Kompozicija stavb sestoji iz dveh L elementov, z etažnostjo K+P+3 (objekta

A)  in po en višinski poudarek. Kompozicija je v notranjo- sti simetrična, locira višinska poudarka v ozadju - stolpa, v globino zamaknjeno od severnega uličnega, rečnega ambi- enta. Stavbi v obliki stolpa nimata enake višine, vzhodni je etažnosti K+P+11 (objekt C), zahodni pa K+P+8 (objekt B). Povezovalni člen je pritlična stavba D, etažnosti K+P, ki povezuje višinska poudarka.

(2)  Tlorisni gabariti stanovanjskih stavb:

Tlorisni gabariti stavb so razvidni iz kartografske situacije list št. 4.2 – Funkcionalno oblikovalski pogoji. Natančni tlorisni gabariti stavb se določijo v projektni dokumentaci- ji. Zarisana tlorisna linija objekta se lahko preseže za max.

+1,0 m z balkoni, ložami, napušči, konzolnimi nadstreški. Manjše tlorisne dimenzije stavb so dovoljene.

(3)  Objekti so maksimalnih višinskih gabaritov: 17,00 m – objekt A, 34,00 m – objekt B, 44,00 m – objekt C ter 7,00 m – objekt D. Vsi višinski gabariti se lahko presegajo z ureditvijo strojnic, strojnih naprav, naprav pod tehničnim nadstreškom, za postavitev tehnične opreme (klima, foto- voltaika in podobno), za izhod na streho, za elemente za osvetlitev notranjosti stavbe, izvedbo elektronskih komu- nikacijskih naprav, ograje….

Možna je izvedba stavb z več kletnimi etažami.

(4)  Dostopi, vhodi in dovozi do objektov so zarisani načelno. Smeri dostopov, vhodov in dovozov se določijo v projektni dokumentaciji glede na zasnovo stavb in podzemnih garaž.

(5)  Ureditev dostopne poti:

Ureditev dostopne poti do Studenške brvi se načrtuje z Ruške ceste proti severu do nabrežja Drave, do poti Ob izvirkih, kjer se navezuje na obstoječo peš povezavo čez reko, Studenško brv. Ureditev dostopne poti je načrtovana kot izvedba stopničaste ploščadi, kot vertikalni trg, ki je dostopen po segmentih, ki premagujejo višinsko razliko s stopnicami na eni strani in klančino na drugi strani. Klan- čina in stopnice sta po sredini med seboj ločeni z oze- lenjenimi zidovi, ki vizualno zmehčajo poseg v hrib in predstavljajo prehod v naravno okolje. Material te uredi- tve je vidni beton, leseni tlak…Ureditev mora omogočati

nemoten dostop za potrebe vzdrževanja brežin, krone in obrežja s strani upravljavca DEM.

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Fasade stavb so zasnovane kot kombinacija več tipov fasad (prezračevalna fasada iz kompaktnih plošč, panelna fasada, zastekljena fasada, kontaktna fasada…).

(2) Strehe stavb so ravne. Priporočena je izvedba zelene strehe, obvezna je izvedba zelene strehe na pritličnih objektih.

(3) Klimatske naprave naj ne bodo nameščene na fasadah, ra- zen če so sestavni del oblikovanja fasade.

(4) Zasteklitev balkonov ni dovoljena.

12. člen

(pogoji za ureditev zunanjih površin)

(1)  Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno sa- mostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

(2)  Na vzhodni strani območja se načrtuje večja zelena, par- kovna površina, na kateri se uredi otroško igrišče.

(3)  Ograja se načrtuje na vzhodnem, južnem in zahodnem robu zemljišča stanovanjskega kompleksa.

(4)  V območju stavb se ob Ruški cesti zagotovijo pogledi proti severu, na Lent in staro mestno jedro.

(5)  V fazi izdelave projektne dokumentacije se naj za ureditev zunanjih zelenih površin pripravi projekt krajinske arhitek- ture.

13. člen

(zemljiška - gradbena parcela)

(1)  Zemljiška – gradbena parcela stanovanjskega kompleksa je sestavljena iz parcel ali dela parcel št.: 27/15, 27/16, 27/14, 27/5, 27/13 vsek.o. Tabor (659).

(2)  Zemljiška – gradbena parcela dostopne poti do Studenške brvi je sestavljena iz parcel ali dela parcel št.: 1, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11/1 k.o. Tabor (659).

14. člen

(površine namenjene javnem dobru)

(1) Po izgradnji dostopne poti do Studenške brvi bo le-ta posta- la del javne infrastrukture.

15. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Na območju OPPN, razen na prometnih površinah, je do- voljeno postaviti ali urediti enostavne objekte v skladu z

8. členom tega odloka. Ograje, podporni zidovi ter drugi gradbeno inženirski objekti se lahko postavijo do meje sosednje parcele, s  soglasjem  lastnika  sosednje  parce-  le tudi na mejo. Višina ograj ne sme presegati 2,0 m nad terenom.

(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov (npr. trafo postaje) v skladu z določili tega odloka.

V.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro

Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture

16. člen

(splošni pogoji za prometno urejanje)

Splošni pogoji za ureditev prometa:

(1)  Za potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je po- trebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne po- vršine.

(2)  V območju OPPN se izvede rekonstrukcija  Ruške  ce-  ste. Rekonstrukcija se izvede v smislu celovite in enovite parterne ureditve, ki obsega ureditev vozišča za motorni  in kolesarski promet, ureditev zelenih površin in ureditev površin za pešce. Celovita ureditev se poveže s parterno ureditvijo okolja soseske in predstavlja skupaj z njo celoto. Podrobneje se ureditev opredeli v projektni dokumentaciji.

(3)  Rekonstrukcija vozišča Ruške ceste se izvede v gabaritu 5,50 m vključno z obojestranskim pločnikom z zelenimi površinami in se opredeli kot območje umirjenega prometa (max. hitrost 30 km/h). Izvede se navezava na dostopno pot do Studenške brvi.

(4)  Uredi se križišče Črtomirove in Ruške ceste. Križišče se med prehodi za pešce uredi kot enotna površina, dvignjena na nivo pločnika.

(5)  Vse površine morajo imeti ustrezno rešeno ločeno odvo- dnjavanje padavinskih odpadne voda. Povozne in mani- pulativne površine morajo biti dimenzionirane za prevoz z tovornimi vozili.

(6)  Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno sa- mostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjeni pe- šcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

17. člen

(pešci in kolesarji)

(1) Promet pešcev in kolesarjev je zagotovljen po obstoječih obodnih cestah in pločnikih ter preko dostopnih in manipu- lativnih površin znotraj območja OPPN.

18. člen

(priključevanje na javno cestno omrežje)

(1) Območje OPPN se napaja preko obstoječega prometnega omrežja s priključki na Ruško ulico. Načrtovan je nov uvoz v kletno etažo kompleksa v severovzhodnem delu območja ter uvoz na zunanje nivojsko parkirišče v severozahodnem delu območja.

19. člen

(dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil)

(1)  Dovoz intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil je zagotovljen preko obstoječega cestnega omrežja.

(2)  Vsi elementi priključkov in križišč morajo zagotavljati pro- met intervencijskim in komunalnim vozilom.

20. člen

(mirujoči promet)

(1)  Parkiranje osebnih vozil stanovalcev se zagotovi v kletni etaži objekta. V eni etaži je načrtovanih 147 PM, kar pome- ni v dveh etažah približno 294 PM. Potrebno in natančno število parkirnih mest se bo določilo v projektni dokumen- taciji, ko bo znano natančno število stanovanj. Potrebno je zagotoviti 1,5 PM na stanovanje ter 1 PM/30 m² poslovne- ga programa.

(2)  Zunanje parkirišče na zahodni strani območja urejanja je namenjeno parkiranju obiskovalcev javnih programov. Po- trebno število parkirnih mest se mora zagotoviti glede na natančno opredeljeno dejavnost v projektni dokumentaciji.

(3)  Na parkiriščih je potrebno zagotoviti ustrezno število PM za invalide ter PM za električna vozila s polnilnico (1 PM/30 PM).

21. člen

(javni potniški promet)

(1) Javni prevoz, mestni avtobus je zagotovljen v radiju 160 m na Valvazorjevi ulici.

Zasnova projektnih rešitev komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture

22. člen

(splošni pogoji za komunalno urejanje)

(1) Splošni pogoji:

-  Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječe infrastrukturno omrežje, ki se rekonstruira in dogradi v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. Pred načrtova- njem in izvedbo je potrebno s pristojnimi upravljavci in- frastrukture na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, izdelani skladno s tem načrtom.

-  Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posa- meznih vodov, način priključevanja), ki so usklajena s posameznimi upravljavci infrastrukture.

23. člen

(vodovodno omrežje)

(1)  Priključevanje je možno na obstoječi cevovod v Ruški ulici. Za potrebe kompleksa se zgradi novo vodovodno omrežje v dostopnih cestah.

(2)  Požarna zaščita se zagotovi preko obstoječega in predvide- nega hidrantnega omrežja.

24. člen

(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)

(1)  Predvidene objekte je možno priključiti na obstoječe kana- lizacijsko omrežje, ki se zaključi na Centralni čistilni na- pravi Maribor.

(2)  Območje OPPN leži v vodovarstvenem območju (VVO

– II. režim), zato je potrebno pri načrtovanju prostora in posegih na obravnavanem območju upoštevati vsa določila veljavne uredbe o vodovarstvenem območju.

(3)  Izvede se ločen sistem kanalizacije. Komunalne odpadne vode se navežejo na obstoječe omrežje. Zgraditi je potreb- no kanalizacijski vod do Taborskega kolektorja. Predvide- na kanalizacija poteka po obstoječi Ruški cesti do mesta priključevanja. Priključevanje kletnih etaž se izvede preko internih prečrpališč. Končna dispozicija odpadnih vod je CČN Maribor. Padavinske vode iz strešin se ponikajo pre- ko lokalnih ponikovalnic, ki se izvedejo izven vplivnega območja prometnih površin. Padavinske vode iz parkirnih in manipulativnih površin ter podzemne garaže se preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) na- vežejo na kanalizacijsko omrežje. Dopustna je tudi izvedba padavinske kanalizacije z direktnim izpustom v reko Dravo v skladu s pogoji Direkcije za vode Republike Slovenije. Pri tem je treba upoštevati veljavne predpise, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda  z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadr- ževanje padavinskih voda pred iztokom v površinski odvo- dnik.

(4)  Vse rešitve se podrobno opredelijo v projektni dokumen- taciji v skladu s pogoji odloka in pogoji posameznih upra- vljalcev. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunal- nih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnimi zakonskimi akti.

(5)  Končni izkopi gradbene jame na ožjem vodovarstvenem območju so v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju dovoljeni, če so izvedeni najmanj 2,0 m nad najvišjo gladi- no podzemne vode.

25. člen

(elektroenergetska infrastruktura in javna razsvetljava)

(1)  Na območju se nahaja obstoječe NN in SN elektro omrež- je ter v jugozahodnem delu obstoječi objekt v katerem je transformatorska postaja TP t-031. Objekt leži na parcelah številka 27/5, 27/13, 27/14 vse k.o. Tabor (659).

Vsa dela v bližini obstoječega omrežja se izvedejo v skla- du s pogoji upravljavca. Obstoječe omrežje se po potrebi zaščiti oziroma prestavi v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami.

(2)  Za napajanje predvidenih odjemalcev z električno energi- jo je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP 10(20)/0,4 kV NOVA TP ter jo vključiti v srednjenapeto- stno (SN) 10(20) kV omrežje in nizkonapetostno (NN) 0,4 kV omrežje v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami

- Ureditev EEO 0,4-10 kV omrežja na območju OPPN za del St-1 ob Ruški cesti v MOM, Elektro Maribor d.d., Ve- trinjska ulica 2, 2000 Maribor, št. projekta 149/20-MO-SP, avgust 2020.

(3)  Predvideni objekti se bodo napajali iz predvidene TP NOVA z izgradnjo ustreznih NN kablovodov v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami.

(4)  Na območju urejanja se predvidi nova javna razsvetljava za osvetljevanje vseh prometnih površin.

26. člen

(TK in druga kabelska omrežja)

(1)  Obstoječe TK in KTV omrežje se nahaja v Valvasorjevi uli- ci.

(2)  Za navezovanje predvidenih objektov na TK in KTV omrežje je potrebno zgraditi ustrezno kabelsko kanalizacijo (cevi 2 x DN 50) s pripadajočimi jaški. Kabelska kanaliza- cija se položi v obodnih ulicah, izvede se ločeno za TK in KTV omrežje.

(3)  Natančen potek trase se opredeli v projektni dokumentaciji v sodelovanju s posameznimi upravljalci.

27. člen

(plinovod)

(1) Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. V primeru potrebe po priključevanju se zgradi novo plinovo- dno omrežje z navezavo na obstoječe v Ulici Moša Pijade.

28. člen

(vročevod)

(1)  Objekti se nahajajo v območju, kjer je v skladu z LEK predvideno ogrevanje preko sistema daljinskega ogrevanja Mestne občine Maribor.

(2)  Zgraditi je potrebno toplovodno omrežje po delu Ruške ce- ste, Raičeve ulice do priključne točke na Valvasorjevi ulici. Natančni pogoji in trasa toplovoda se določi v projektni do- kumentaciji.

29.člen

(ogrevanje in hlajenje)

(1)  Objekti se bodo ogrevali preko energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja Mestne občine Maribor .

(2)  Hlajenje je predvideno lokalnimi hladilnimi napravami oz. alternativno preko koriščenja sistema daljinskega ogreva- nja z implementacijo centralnega absorbcijskega hladilne- ga sistema.

VI.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin

30. člen

(splošno)

(1)  Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki  jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje spreje- mljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)  Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavano območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom.

(2)  Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredelje- ne vrednosti ne bodo presežene.

(3)  Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno za- ščito ali sanacijo.

(4)  Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzroča- jo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

32. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1)  Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in sto- pnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v ob- močju II. stopnje onesnaženosti.

(2)  Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3)  Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči doda- tno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

-  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

-  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

-  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

-  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(4)  Skladno s sprejetim občinskim programom varstva okolja se priporoča izvedba t.i. zelenih in hladnih streh kot izrav- nalni ukrep, ki je pomemben iz vidika mikroklime in bilan- ce zelenih površin.

33. člen

(podnebne spremembe, samooskrba)

(1) V skladu s sprejetim občinskim programom varstva okolja se naj na objektih v čim večji meri predvidi izvedba tako imenovanih zelenih streh, zelenih fasad, balkonov.

34. člen

(vodni režim in stanje voda)

(1)  Območje OPPN leži v vodovarstvenem območju (VVO

– II. režim), zato je potrebno pri načrtovanju prostora in posegih na obravnavanem območju upoštevati vsa določila navedena v veljavni Uredbi o vodovarstvenem območju.

(2)  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodote- sno. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni či- stilni napravi.

(3)  Čiste padavinske vode (s streh) iz obravnavanega območja je treba, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikoval- nice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih po- vršin. Dopusten je tudi odvod čistih padavinskih vod preko padavinske kanalizacije z izpustom v reko Dravo. Odpadne padavinske vode iz cestišč in manipulativnih površin je po- trebno predhodno prečiščene odvajati v javno kanalizacijo, oziroma ponikati v skladu z veljavno zakonodajo.

(4)  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj (SIST EN 858-2).

(5)  V odvisnosti od načrtovanih objektov glede na dovoljeno dejavnost oziroma namembnost, je potrebno izdelati pred- hodno analizo tveganja, revidirano analizo tveganja za one- snaženje vodnega telesa v skladu z veljavnimi predpisi, iz katere mora biti razvidno ali je gradnja objekta in njegova dejavnost dopustna in ne predstavlja nevarnosti za onesna- ženje podzemne vode in je poseg sprejemljiv. Izsledke ana- lize tveganja je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije.

(6)  Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozida- nih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odto- ka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispev- nih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe od- točnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje.

(7)  Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukre- panje za to usposobljenih delavcev.

(8)  V skladu z zakonom si mora investitor po končanem pro- jektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem ob- močju pridobiti vodno soglasje.

(9)  Namestitev toplotne črpalke voda-voda ali zemlja-voda (geosonda, horizontalni kolektor…) za potrebe ogrevanja stanovanjskih objektov na VVO II ni dovoljena.

35. člen

(odpadki)

(1)  Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča je in- vestitor dolžan zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij.

(2)  Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom.

(3)  V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.

36. člen

(varstvo naravne dediščine)

(1) Na območju obravnave ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

37. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

-  v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

-  ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splo- šni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/in- vestitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo do- kumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom

38. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:

(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost, visoki nivoji podzemnih voda, ero- zivnost ter plazovitost terena. V širšem ureditvenem obmo- čju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ne- varnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potreb- no pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

-  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene meha- nizacije,

-  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

-  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi ele- menti z obstoječih utrjenih površin in objektov ter

-  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(4) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.

Varstvo pred požarom:

(1)  Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za na- stanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna.  V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glav- nem je to zgornji sloj podrasti.

(2)  Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:

-  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izve- denih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokaci- jah, ki omogočajo hiter in varen umik,

-  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gaše- nje in je omogočen dostop gasilcem,

-  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,

-  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom pre- prečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(3)  Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovlje- na z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodne- ga omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(4)  Za omejitev širjenja požara na sosednje stavbe so zagoto- vljeni minimalni odmiki od parcelnih mej.

(5)  Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh pro- metnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo za- gotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremeni- tvam mora slediti tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

VIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

39. člen

(etape)

(1) Izgradnja objektov se lahko izvaja v več etapah. Vsaka eta- pa mora biti zaključena celota. Izvedba komunalne in ener- getske infrastrukture ter rekonstrukcija Ruške ceste morajo biti izvedene v prvi etapi.

IX.  Dopustna odstopanja

40. člen

(odstopanja glede novogradenj)

(1) Natančni tlorisni gabarit stavbe se določi v projektni doku- mentaciji. Zarisana tlorisna linija objekta se lahko prese- že za max. +1,0 m z balkoni, ložami, napušči, konzolnimi nadstreški. Manjše tlorisne dimenzije so dovoljene.

(2) Objekti so maksimalnih višinskih gabaritov: 17,00 m – objekt A, 34,00 m – objekt B, 44,00 m – objekt C ter 7,00 m – objekt D. Vsi višinski gabariti se lahko presegajo z ureditvijo strojnic, strojnih naprav, naprav pod tehničnim nadstreškom, za postavitev tehnične opreme (klima, foto- voltaika in podobno), za izhod na streho, za elemente za osvetlitev notranjosti stavbe, izvedbo elektronskih komu- nikacijskih naprav, ograje….

(3) Možna je izvedba stavb z več kletnimi etažami.

41. člen

(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev)

(1) Na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in ener- getskem opremljanju, v kolikor te spremembe in dopolni- tve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljeni pogoji in mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.

X.  Ostali pogoji in obveznosti za izvajanje OPPN

42. člen

(obveznosti investitorjev)

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbe- nega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastruk- ture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

43. člen

(obveznosti izvajalcev)

(1)  V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obve- znosti:

-  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi ob- stoječe infrastrukturne vode,

-  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagoto- vljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo priha- jalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

-  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vko- pi),

-  v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem mo- žnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

-  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh ob- stoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

-  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukre- pe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

-  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene služ- be,

-  vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinske- ga urejanja,

-  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objek- tov, naprav in območij ter okolico objektov,

-  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2)  Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernica- mi za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

44. člen

(posegi, dopustni po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev)

(1) Po izgradnji na osnovi tega OPPN so dopustni posegi, ki so opredeljeni v 7. členu tega odloka, vendar v skladu s pogoji gradnje iz tega odloka.

45. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

(1)  Za izgradnjo manjkajoče komunalne, energetske in prome- tne infrastrukture, kot je načrtovana s tem OPPN, bosta in- vestitor in občina v skladu z določili področne zakonodaje sklenila pogodbo o opremljanju, s katero bodo natančno določene obveznosti investitorja in občine.

(2)  Osnova za izračun finančne obveznosti investitorja v zvezi s pogodbo o opremljanju so določila zakonodaje, DGD pro- jektna dokumentacija za objekt in veljaven odlok o plačilu komunalnega prispevka Mestne občine Maribor, na podlagi katerih se izračuna višina komunalnega prispevka. Izraču- nan komunalni prispevek je osnova za določitev finančne obveznosti investitorja v zvezi s pogodbo o opremljanju. Enako velja tudi za primer etapne gradnje.

XI.  Prehodne in končne določbe

46. člen

(občinski prostorski akti)

(1) Z dnem uveljavitve tega akta na območju iz 4. člena tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV št. 1/14-UPB1, 12/14, 5/15, 11/15, 20/15, 20/16, 29/16 (popr.) in 9/17 popravek) – območje začasnega ure- janja s PUP.

47. člen

(vpogled OPPN)

(1) OPPN je na vpogled v Mestni občini Maribor na Uradu za komunalo, promet in prostor – na Sektorju za urejanje pro- stora, na Mestni četrti Magdalena in na spletni strani www. maribor.si.

48. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005-4/2019 

Datum: 23. december 2020 

Župan mestne občine Maribor

Aleksander Saša Arsenovič, s.r.