Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16) v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popravek in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 63/10, uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12, 27/16 in 61/16), je Občinski svet Občine Mislinja na svoji 20. seji dne 9.11.2017 sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MISLINJA

I.     Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Mislinja.

2. člen

(1) Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.

(4) Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(5) Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

·        če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

·        če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;

·        če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.

3. člen

(1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.

(2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.

(3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

(4) Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, odprti gostinski vrtovi in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti.

(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opredeli na podlagi prijave zavezanca oziroma se jih določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd.

4. člen

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedbenem prostorskem aktu dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka oz. izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s petim odstavkom 2. člena tega odloka.

II.    Območje, na katerem se plačuje nadomestilo

5. člen

(1) Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na celotnem območju občine Mislinja.

(2) Na podlagi kriterijev, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč, je teritorij občine razdeljen na dve območji, in sicer na:

·        I. območje, v katerega spadajo stavbna zemljišča v strnjenih delih naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom;

·        II. območje, v katerega spadajo stavbna zemljišča na preostalem delu teritorija občine Mislinja.

(3) Meje območij iz prejšnjega odstavka tega člena so prikazane na kartah, ki so sestavni del tega odloka. Karte so občanom na vpogled pri Občinski upravi Občine Mislinja.

(4) Na območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so zgrajene stavbe, ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z javnim vodovodnim in javnim elektroenergetskim omrežjem.

III.   Merila za določitev nadomestila za zazidana stavbna zemljišča - stavbe

6. člen

Za določitev nadomestila za zazidana stavbna zemljišča oz. stavbe se upoštevajo naslednja merila:

1.    lega in pridobitna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,

2.    namembnost stavbnega zemljišča,

3.    stopnja opremljenosti stavbnega zemljišča z infrastrukturnimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave,

4.    smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.

7. člen

Lega in pridobitna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča se ovrednoti z razvrstitvijo stavbnega zemljišča v I. in II. območje po 5. členu tega odloka.

8. člen

Glede na namembnost se zazidana stavbna zemljišča delijo na:

1.    stavbna zemljišča, na katerih so zgrajeni stanovanjski oziroma počitniški objekti,

2.    stavbna zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti za poslovne in proizvodne namene; v to skupino prištevamo tudi odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, gostinske vrtove in površine s stojnicami,

3.    stavbna zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti za družbene dejavnosti, kamor štejemo šole, vrtec, prostore za športno in kulturno dejavnost, prostore društev, zdravstvenega doma, lekarne ter objekte za deficitarno obrt.

9. člen

Za določitev nadomestila se zazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega člena ovrednotijo z naslednjim številom točk:

10. člen

(1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturnimi objekti in napravami ter možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

(2) Šteje se, da so vsa zazidana stavbna zemljišča opremljena s cesto, pri čemer se upošteva njena dejanska izvedba.

(3) Šteje se, da ima zazidano stavbno zemljišče možnost uporabe in priključitve na ostale vrste infrastrukture, če je zagotovljena možnost uporabe in priključitve pod normalnimi pogoji.

11. člen

Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišč se upošteva kot odbitek tako, da se za stanovanjske objekte število točk zniža na naslednji način:

IV.  Merila za določitev nadomestila za druga zazidana stavbna zemljišča

12. člen

(1) Poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka, ki se uporabljajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, se točkujejo z upoštevanjem lege v območju iz 5. člena tega odloka po naslednji tabeli, pri čemer se opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturnimi objekti in napravami ne točkuje:

(2) Kot površina za poslovne površine iz prejšnjega odstavka se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.

V.   Merila za nezazidana stavbna zemljišča

13. člen

(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(2) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih občine in glede na lego v območju iz 5. člena tega odloka po naslednji tabeli:

(3) Pri izračunu nadomestila se upošteva površina zemljiške parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku.

14. člen

(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz petega odstavka 2. člena tega odloka se točkuje s 60 točk/m2.

(2) Za površino nezazidanega stavbnega zemljišča po tem členu se šteje površina, ki je določena z izvedbenim prostorskim načrtom in ustreza pogojem iz petega odstavka 2. člena tega odloka.

(3) Če so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, tudi poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno zemljišče. Nadomestilo za njih se odmeri na način, ki je s tem odlokom določen za zazidana stavbna zemljišča.

VI.  Izračun višine nadomestila

15. člen

(1) Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po posameznih merilih tega odloka in se s seštevanjem izračuna skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

16. člen

(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2018 znaša 0,000485 EUR/m2, za naslednja leta pa se jo revalorizira letno z indeksom cen življenjskih potrebščin.

(2) Sklep, s katerim ugotovi vrednost točke, sprejme župan najkasneje do konca leta za naslednje leto.

VII. Odmera nadomestila

17. člen

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik, zakupnik), od katere se plačuje nadomestilo.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oz. uporabnik zemljišča, če lastnik sporoči Občinski upravi Občine Mislinja podatke o uporabniku.

18. člen

(1) Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo.

(2) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: finančni urad).

(3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje Občinska uprava Občine Mislinja.

(4) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in drugih lastnih evidenc ter na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča.

(5) S podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov.

(6) Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi Občine Mislinja vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v najkasneje 15 dneh od nastanka obveznosti oz. spremembe.

(7) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti.

(8) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem letu.

(9) Za zadeve v zvezi z odmero nadomestila, plačevanjem, izterjavo idr., ki niso določene s tem odlokom, se uporabljajo določbe predpisov o davkih občanov.

VIII. Oprostitve plačila nadomestila

19. člen

(1) Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

(2) Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek ali izvedel opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje.

(3) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so prejemniki denarne socialne pomoči,  varstvenega dodatka, nadomestila za brezposelnost, upravičenci do subvencije najemnine in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(4) Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo zavezanca, ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti najkasneje do 31. januarja za tekoče leto pri Občinski upravi Občine Mislinja.

(5) O oprostitvi plačila na podlagi listinskih dokazov odloči Občinska uprava Občine Mislinja z odločbo. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na župana Občine Mislinja.

(6) Oprostitev plačila nadomestila, razen oprostitve iz drugega odstavka tega člena, je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.

(7) Oprostitev plačevanja nadomestila iz drugega odstavka tega člena traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo.

IX.  Prehodne in končne določbe

20. člen

(1) Za izvedbeni prostorski akt po tem odloku se štejejo veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Mislinja po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 23 – odločba US in 110/02 – ZUreP-1) in prostorskih ureditvenih pogojev po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN) oz. občinski prostorski načrt po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US, 86/14 – odločba US in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in izvedbeni prostorski načrt.

(2) Za izvedbeni prostorski načrt po tem odloku se šteje:

·        prostorski izvedbeni načrt iz druge alineje 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN;

·        občinski lokacijski načrt iz 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1)

·        občinski podrobni prostorski načrt iz 55. člena ZPNačrt.

21. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 77/96, 37/98, 17/01 in 131/03).

22. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 01. januarja 2018.

Številka: 422 - 01/2017

Datum: 9. 11. 2017