Na
podlagi 12. člena in 27. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.
in 58/03-ZZK-1) in na podlagi 31. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99,
52/01 in 76/02) je župan Mestne občine Murska Sobota sprejel |
|
P R O
G R A M P R I P R A V E |
strategije prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota (SPR MOMS) |
|
1. Ocena
stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega
razvoja Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: prostorska
strategija) |
Glede na
oceno stanja in teženj v občinskem prostoru ugotavljamo, da je priprava
nove prostorske strategije potrebna zaradi sledečih razlogov: predvsem
se je z vstopom v evropsko unijo spremenil položaj Slovenije s tem pa
tudi občin, na novo se vzpostavljajo mednarodni odnosi, pospešen je
razvoj tržnega gospodarstva, spreminjajo se družbeno-ekonomski, socialni
in pravni odnosi in z njimi povezani prostorski posegi. Mestna občina
Murska Sobota bo sledila usmeritvam in prioritetam, ki so opredeljene na
podlagi določb v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list
RS, št. 76/04, s pričetkom veljave 20. 7. 2004). Mestna občina Murska
Sobota se bo z mestom Murska Sobota po določilih državne prostorske
strategije prioritetno razvijala kot središče nacionalnega pomena s
poudarkom na razvoju, ki bo kot središče sposobno enakovredno sodelovati
s čezmejnimi območji na Madžarskem in Avstriji, obenem pa se bo
razvijala kot pomembno regionalno prometno vozlišče. Cilj je ta, da se v
novi prostorski strategiji določijo temeljne usmeritve za razvoj
dejavnosti v prostoru in njegove rabe in se tako zagotovijo pogoji za
vzdržen in usklajen prostorski razvoj na celotnem območju občine z
upoštevanjem prostorskih danosti in okoljskimi omejitvami. |
Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje
1986–2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 24/86 in 10/90), in
prostorske sestavine družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje
1986-1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 24/86 in 7/87), ter
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Mestne občine
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 57/99, 9/00, 14/02, 73/04, 79/04 in
89/04), ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v
okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega,
ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno
sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega
usmerjanja prostorskega razvoja. |
Veljavni
prostorski plan občine Murska Sobota je treba nadomestiti z novo
prostorsko strategijo, ki je določena v Zakonu o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek, in 58/03-ZZK-1; v
nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in kjer bo opredeljen prostorski razvoj
Mestne občine Murska Sobota in usmeritve za urejanje prostora. |
Mestna
občina Murska Sobota je ena novo nastalih občin na območju nekdanje
občine Murska Sobota. Po podatkih iz začetka leta 2005 šteje nekaj več
kot 20.070 prebivalcev in meri cca 64 km2. V obsegu Mestne občine Murska
Sobota so mesto Murska Sobota in naselja Nemčavci, Markišavci,
Černelavci, Veščica, Kupšinci, Polana, Pušča, Satahovci, Krog, Bakovci
in Rakičan. S Strategijo prostorskega razvoja Slovenije se poudarja
pomen enakovredne vključenosti Slovenije in z njo občin v evropski
prostor. Pri tem se vodijo aktivnosti, ki krepijo povezanost slovenskih
mest z evropskimi urbanimi omrežji. Mestna občina Murska Sobota se
nahaja ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki se prometno navezuje
na evropska infrastrukturna omrežja Trans European Network – TEN. Obenem
je mesto Murska Sobota najpomembnejše zaposlitveno središče Pomurja. V
mestu so številne centralne dejavnosti, kot so: upravne, šolske,
storitveno obrtne, oskrbno trgovske, industrijske ter zdravstvene.
Povpraševanje po delovnih mestih in naselitvenih območjih narašča. Delno
so potrebe po individualni stanovanjski gradnji prevzela primestna in
ostala naselja. Dosedanje aktivnosti so bile usmerjene v zagotovitev
novih območij za poslovno industrijska območja, temu razvoju pa
kapacitete območij za stanovanjsko gradnjo niso sledile. Najti in
izkoristiti je potrebno potenciale primestnih in drugih naselij v
območju občine. Zaradi izgradnje prometne infrastrukture bo potrebna
posebna pozornost na prostorske strukture zelenih površin oziroma odprte
krajine, predvsem varovanih območij. |
Pravno
podlago za pripravo prostorske strategije predstavlja ZUreP-1. Na
podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na
podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim
odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti prostorske
strategije najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije
prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007. Poleg ZUreP-1
se upošteva še: |
– Odlok
o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št.
76/04), |
– Uredba
o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), |
–
Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije
prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni
list RS, št. 17/04), |
–
Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v
naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04), |
– Zakon
o varstvu okolja – ZVO (Uradni list RS, št. 41/04), |
– Zakon
o ohranjanju narave – ZON-UPB2 (Uradni list RS, št. 96/04, 41/04). |
2.
Predmet in programska izhodišča prostorske strategije |
Mestna
občina Murska Sobota bo pri izdelavi prostorske strategije smiselno
nadaljevala prostorsko načrtovanje, ki se je preko novih strokovnih
podlag izdelanih predvsem v letu 2003 in 2004, že vključilo v planske
prostorske akte ter prostorsko ureditvene pogoje. Pri tem se sedaj
veljavnih prostorskih sestavin planskih aktov ne upošteva kot strokovno
podlago, pač pa se bo prostorska strategija izdelovala na dopolnjenih in
novih strokovnih podlagah. To pomeni, vsebinsko nadaljevanje že začetega
dela, istočasno pa tudi prilagoditev že izdelanega gradiva novim
zakonskim določilom na področju urejanja prostora. Predmet prostorske
strategije je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih
usmeritve za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju
varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen prostorski razvoj dejavnosti v
prostoru na območju občine. |
Programska izhodišča prostorske strategije so predvsem iz prostorskega
vidika zagotoviti: |
–
usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v
prostoru ter pripravo izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob
upoštevanju varstvenih zahtev; |
–
povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju MOMS; |
–
spodbujanje kvalitetnega prostorskega razvoja MOMS; |
–
povezovanje MOMS z ostalimi občinami v regiji in v sosednjih regijah; |
–
doseganje kakovosti in humanega razvoja urbanih in podeželskih naselij; |
–
doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z
ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in
varstva kulturne dediščine; |
–
usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij za obrambne
potrebe države; |
–
krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in drugih
prednosti MOMS ter posameznih območij znotraj občine kot osnovo za
nadaljnji razvoj turizma; |
–
reševanje obstoječih problemov prostorskega razvoja MOMS. |
Priprava
prostorske strategije poteka v štirih fazah. V začetku se opravi analiza
obstoječega stanja in že izdelanih strokovnih podlag ter pripravi
strokovne podlage, ki so potrebne za delo, pri čemer se smiselno uporabi
že narejene študije in raziskave, ki so vezane na usmerjanje
prostorskega razvoja. V drugi fazi se poda vizijo nadaljnjega
prostorskega razvoja občine ter rešitve v variantah za urbanistično
zasnovo mesta Murska Sobota. V kolikor bi morebitna krajinska zasnova
segala tudi na območje drugih občin, se sklene dogovor s sodelujočimi
občinami in se taka krajinska zasnova lahko pripravi kasneje kot
dopolnitev prostorske strategije. V tretji fazi se izdela predlog
prostorske strategije, ki vključuje na podlagi izbranih variant tudi
predlog urbanistične zasnove mesta Murska Sobota. V četrti fazi se
izdela predlog prostorske strategije z usmeritvami in ukrepi za
izvajanje v takšni obliki, da je pripravljena za odločanje na občinskem
svetu in za potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor. |
Analiza
stanja |
V tej
fazi je potrebno pregledati že izdelane dokumente, ki so relevantni za
prostorski razvoj občine. Analiza stanja se opravi usmerjeno v smeri
preveritve podanih izhodišč na državni, regionalni in občinski ravni.
Dodatne prostorske preveritve in analize se izdelajo zgolj za tiste
vsebine, ki predstavljajo še neopredeljen prostorski potencial občine. V
tej fazi se prikaže razvojne probleme in prostorske konflikte med
posameznimi vsebinami. |
Predlog
vizije in zasnova prostorskega razvoja občine |
Na
podlagi ugotovitev analize, izdelane v prvi fazi, se opredelijo
najpomembnejše prostorske ureditve kot predmet obravnave prostorske
strategije in oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev
trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih: poselitev,
infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene
analize in oblikovanih izhodišč se izdela prikaz zasnove prostorskega
razvoja MOMS, ter potrebno urbanistično zasnovo mesta v variantah. |
Predlog
prostorske strategije z usmeritvami in ukrepi za njeno izvajanje |
Na
podlagi izbranih in potrjenih variantnih rešitev za urbanistično zasnovo
mesta se izdela predlog prostorske strategije v takšni obliki, da jo bo
možno javno razgrniti in obravnavati. Za njeno učinkovitost je potrebno
izdelati tudi usmeritve za izvajanje s kazalci za spremljanje
izvajanja. |
Predlog
prostorske strategije mora imeti naslednjo strukturo: |
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOMS. |
2.
Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami
za dosego ciljev prostorskega razvoja: |
–
razvoja naselij z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih
povezav v omrežju naselij, |
–
razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti, |
–
razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene
javne infrastrukture, |
–
razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne
infrastrukture, |
–
opredelitve območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na
naravne vire, |
–
opredelitve območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva
kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja, |
–
opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
3.
Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru: |
–
zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove
naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij, |
–
zasnova komunalne infrastrukture, |
–
zasnova krajine. |
4.
Zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij z urbanistično zasnovo
mesta Murska Sobota katera vsebuje: |
–
ureditveno območje urbanistične zasnove, |
–
zasnova razporeditve dejavnosti v mestu, |
–
območja prenove naselja in koncept prenove, |
–
območja za širitev naselja in koncept širitve, |
–
zasnova namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin
in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru, |
–
zasnova infrastrukturnih sistemov, |
–
zasnova ureditve zelenih in športno-rekreativnih površin v mestu, |
–
zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
–
zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v mestu, |
–
usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine, |
–
usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje mesta
ter ohranjanje arhitekturne identitete v mestu, |
–
členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote, |
–
usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev, |
–
okvirna območja urejanja z lokacijskimi načrti, |
–
kriteriji za izvedbo prostorskih ukrepov, lahko pa tudi prostorske in
druge ukrepe, ki so potrebni za izvedbo določenih prostorskih ureditev. |
5.
Zasnovo prostorskega razvoja in urejanja krajinskih območij |
Morebitne krajinske zasnove se lahko pripravijo kot dopolnitev
prostorske strategije naknadno. |
6.
Ukrepi za izvajanje prostorske strategije prostorskega razvoja občine |
K
prostorski strategiji se pripravi priloge, in sicer se za prostorsko
strategijo izvede celovita presoja vplivov na okolje po ZVO-1 in presoja
sprejemljivosti prostorske strategije po ZON-B, če bo tako odločeno v
odločbi Ministrstva za okolje in prostor pred začetkom priprave
prostorske strategije. |
Prostorska strategija in njene priloge morajo biti izdelani v takšni
vsebini in obliki, kot jo določata ZUreP-1 in Pravilnik o podrobnejši
vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja
občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04). |
Izdelovalec mora prostorsko strategijo in vse njene priloge izdelati v
analogni in digitalni obliki, in sicer v obliki, ki jo podpira AutoCAD
program (dwg). Obenem mora biti končni izdelek v obliki, katero bo možno
prikazovati na svetovnem spletu (geografski informacijski sistem
občine) |
3.
Ureditveno območje prostorske strategije |
Okvirno
ureditveno območje strategije prostorskega razvoja Mestne občine Murska
Sobota je celotno območje občine. Izdelava urbanistične zasnove mesta
Murska Sobota je omejena na mesto Murska Sobota in se v postopku
izdelave lahko glede na rezultate drugih strokovnih podlag razširi še na
območja sosednjih naselij ali druga območja izven meje poselitve. |
4.
Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri
pripravi prostorske strategije |
Nosilci
urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo prostorske
strategije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci
javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in
so določeni s tem programom priprave. Nosilci urejanja prostora podajo
ključna izhodišča za pripravo prostorske strategije, in sicer z vidika
gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja. Nosilci urejanja
prostora so zadolženi, da pripravijo smernice v skladu z 29. členom
ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja ter varstva s
svojega področja za pripravo prostorske strategije v 30 dneh. |
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah opredelijo izhodišča
za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti ter
podajo končna mnenja, so: |
1.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za
prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za
področje prostorskega razvoja; |
2.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Sektor za
stanovanja in urbana zemljišča, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, poda
izhodišča za področje stanovanj in urbanih zemljišč; |
3.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta
48, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje varstva okolja; |
4.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za
rudarstvo in mineralne surovine, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, poda
izhodišča za področje mineralnih surovin; |
5.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za
upravljanje z vodami, Sektor za ohranjanje narave, Sektor za varstvo
okolja; Vojkova 1b, 1000 Ljubljana; |
6.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek porečja
reke Mure Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota, p.p. 144; |
7. Zavod
RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000
Maribor, poda izhodišča za področje ohranjanja narave; |
8.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58,
1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje kmetijstva; |
9.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za
gozdarstvo, ribištvo in lovstvo, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, poda
izhodišča za področje gozdarstva in lovstva; |
10.
Zavod za ribištvo Slovenije, Župančičeva 9, 1000 Ljubljana, poda
izhodišča za področje ribištva; |
11.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za
preskrbo in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda
izhodišča za področje blagovnih rezerv; |
12.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in
konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje
podjetništva in konkurenčnosti, razvoja gospodarskih dejavnosti,
industrije, malega gospodarstva in gospodarskih con; |
13.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, Kotnikova 5, 1000
Ljubljana, poda izhodišča za področje turizma; |
14.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Kotnikova 5, 1000
Ljubljana, poda izhodišča za področje rabe energije in energetskih virov
ter prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture; |
15.
Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča
za področje telekomunikacij; |
16.
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje Murska Sobota,
Lipovci 256 b, 9231 Beltinci, poda izhodišča za področje državnih cest; |
17.
Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor,
poda izhodišča za področje železnic; |
18.
Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, Langusova 4, 1000
Ljubljana, poda izhodišča za področje letališč; |
19.
Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, poda
izhodišča za področje kulture in razvojne potrebe za izvajanje kulturnih
dejavnosti; |
20.
Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, 2000
Maribor, Slomškov trg 6; |
21.
Zavod RS za varstvo naravne dediščine, Območna enota Maribor, 2000
Maribor, Slomškov trg 6, poda izhodišča za področje ohranjanja narave; |
22.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno
obrambo, Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za
področje obrambe; |
23.
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva
ploščad 21, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
24.
Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in
splošne zadeve, Gregorčičeva 27a, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za
področje javne uprave; |
25.
Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, poda
izhodišča za področje notranjih zadev; |
26.
Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za
področje zdravstvenih dejavnosti; |
27.
Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za pravosodno upravo, Zupančičeva
3, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje pravosodne uprave; |
28.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000
Ljubljana, poda izhodišča za področje dejavnosti socialne varnosti; |
29.
Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, Kotnikova 28,
1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje šolstva; |
30.
Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport, Kotnikova 28, 1000
Ljubljana, poda izhodišča za področje športa; |
31.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za
visoko šolstvo, Trg OF13, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje
visokega šolstva; |
32.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Sektor za
znanost, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje znanosti
in tehnologije; |
33.
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Kotnikova 28,
1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje regionalnega razvoja in
lokalne samouprave; |
34.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, izpostava Murska Sobota, Cankarjeva 75, 9000 Murska
Sobota; |
35.
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Murska
Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota; |
36.
družba ELES d.o.o., Hajdrihova 2, p.p. 255, 1000 Ljubljana; |
37.
družba ELEKTRO MARIBOR, Javno podjetje za distribucijo električne
energije, d.d., Vetrinjska ul. 2, 2000 Maribor, poda izhodišča za razvoj
elektroenergetskega omrežja; |
38.
družba Vodovod Murska Sobota, Javno podjetje d.o.o., Kopališka 2, 9000
Murska Sobota, poda izhodišča za razvoj vodovodnega omrežja; |
39.
družba Komunala, Javno podjetje d.o.o., Kopališka 2, 9000 Murska Sobota,
poda izhodišča za področje razvoja kanalizacijskega omrežja,
toplovodnega omrežja in geotermalne energije; |
40.
družba Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežja Vzhod, Titova
cesta 38, 2000 Maribor, in PE Murska Sobota, Trg zmage 6, 9000 Murska
Sobota, poda izhodišča za razvoj telekomunikacijskega razvodnega
omrežja; |
41.
družba Mestni plinovodi, distribucija plina d.o.o., Kolodvorska 2, 6000
Koper in enota MS Slomškova ul. 33, 9000 Murska Sobota, poda izhodišča
za razvoj plinovodnega omrežja; |
42.
družba Saubermacher&Komunala, Kopališka 2, 9000 Murska Sobota, poda
izhodišča za zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov; |
43.
družba CATV – Kabelsko prenosni sistemi Murska Sobota d.d., Lendavska
ulica 29, 9000 Murska sobota, poda izhodišča za razvoj televizijskega
kabelskega omrežja; |
44.
družba Avtobusni promet Murska Sobota d.d. Bakovska 29 A, 9000 Murska
Sobota, poda priporočila glede javnega potniškega prometa; |
45.
Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. |
V
primeru, da se v postopku priprave ugotovi potreba po sodelovanju
subjektov, ki niso navedeni v tem programu priprave, lahko pripravljavec
prostorskega akta k sodelovanju povabi tudi druge organe in
organizacije. Če se bodo v času priprave in uveljavitve tega programa
priprave spremenile pristojnosti posameznih ministrstev ali se jim bo
spremenil naziv, se pri pridobitvi smernic in mnenj upoštevajo
najnovejše uredbe Vlade RS, ki se nanašajo na pristojnosti posameznih
resornih področij. |
Ministrstva in organi v njihovi sestavi ter Statistični urad Republike
Slovenije zagotovijo podatke, ki so v njihovi pristojnosti in so
potrebni za izdelavo prostorske strategije. Prostorske podatke
posredujejo pripravljavcu praviloma v digitalni geolocirani obliki.
Pripravljavec lahko podatke uporablja samo za namen in v okviru izdelave
prostorske strategije in jih ne sme posredovati drugim uporabnikom brez
soglasja organa v katerega pristojnosti so podatki. Prav tako lahko
pripravljavec posreduje ministrstvom oziroma njihovim organom v sestavi
potrebne kartografske podlage praviloma v digitalni geolocirani obliki
za izdelavo strokovnih podlag za izdelavo prostorske strategije. |
Nosilci
urejanja prostora so v skladu z določili ZUreP-1 zadolženi, da: |
–
sodelujejo z občino pri pripravi prostorske strategije, |
–
izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva
s svojega področja za pripravo prostorske strategije, |
–
pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 (v primeru molka
nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, za pripravo
predloga prostorske strategije pa se smiselno upoštevajo izdelane
strokovne podlage nosilca urejanja). |
Pripravljavec prostorske strategije je Mestna občina Murska Sobota.
Pripravljavec je odgovoren za pripravo prostorske strategije. Sodeluje z
izbranim izdelovalcem pri pridobitvi oziroma izdelavi ustreznih
podatkov, analiz in strokovnih podlag za pripravo prostorske strategije,
sodeluje z izbranim izdelovalcem prostorske strategije pri pripravi in
uskladitvi predloga, v sodelovanju z izdelovalcem pridobi smernice in
strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom
priprave, zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih
udeležencev v postopek priprave prostorske strategije, usklajuje delo
nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri
pripravi prostorske strategije, organizira prostorske konference,
omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave prostorske strategije v
skladu z določbami ZUreP-1. |
Občina
lahko vključi v postopek priprave zunanje strokovne sodelavce za naloge
presoje posameznih predlogov, strokovnih rešitev, variant oziroma faznih
poročil, kot jih poda izdelovalec projekta. |
Občina
bo o prostorski konferenci, javni razgrnitvi in javni obravnavi
obveščala sosednje občine, ki mejijo na Mestno občino Murska Sobota, in
sicer: Občino Beltinci, Občino Moravske Toplice, Občino Puconci, Občino
Tišina, Občino Radenci, Občino Križevci in Občino Veržej. |
Izdelovalca se izbere na osnovi zakonodaje s področja javnega naročanja
in mora izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje. Za izbor izdelovalca je
zadolžen pripravljavec. |
Naloge
izdelovalca prostorske strategije so: |
–
priprava strokovnega gradiva, tudi v variantah in predlogov za
odločanje, ki se bodo nato obravnavali na mestnem svetu, |
–
pripraviti mora prostorsko strategijo, ki mora biti izdelana kot predlog
akta v obliki in vsebini, primerni za obravnavo na občinskem svetu ter
predpisani za potrditev na MOP, |
–
aktivna udeležba na javnih obravnavah in prostorskih konferencah ter
obravnavah v postopkih sprejemanja dokumenta, |
–
pripravlja predloge stališč do pripomb, podanih v času javne razprave in
postopku sprejemanja, |
–
izdelati mora vse faze dokumenta v analogni obliki in vse faze v
digitalni obliki v programski obliki, ki jo lahko uporablja
pripravljavec, |
–
izdelati končni dokument v pogodbeno dogovorjenem roku in številu
izvodov ter izdelati gradivo za javno publiciranje v digitalni obliki,
tudi v svetovne spletu. |
5.
Seznam potrebnih strokovnih podlag |
Pripravljavec (MOMS) v sodelovanju z izdelovalcem poskrbi za pripravo
sledečih strokovnih podlag: |
1.
analizo stanja in teženj v prostoru |
–
analiza pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva
okolja |
– ocena
dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v
širšem prostoru |
–
analiza naravnih in ustvarjenih sestavin prostora |
–
analiza poselitve |
–
analiza razvoja gospodarske infrastrukture |
–
analiza razvoja in varstva krajine |
–
analiza trga zemljišč |
–
analiza teženj prostorskega razvoja občine |
2.
analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru |
Ugotavlja se potencialno privlačnost prostora za umeščanje posameznih
dejavnosti, ki izhajajo iz razvojnih potreb oziroma iz varstvenih
zahtev. |
–
določijo se cilji prostorskega razvoja |
–
izdelajo se analize, iz katerih so razvidne različne možnosti
prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih
koristi |
–
pripravi se podatkovna baza in sestavi modele privlačnosti za posamezne
dejavnosti v prostoru s področja razvoja in varstva |
–
pripravijo se karte privlačnosti prostora za posamezne dejavnosti. |
3.
študija ranljivosti prostora |
Ugotavlja se potencialno ogroženost prostora ob predpostavki, da se v
prostor umeščajo dejavnosti oziroma prostorske ureditve. |
–
obravnava se celotno območje občine |
–
pripravi se opis možnih dejavnosti in njihovih vplivov na prostor |
–
pripravi se podatkovna baza in sestavljanje modelov ranljivosti za vsako
dejavnost posebej, in sicer iz vidikov ranljivosti narave, ranljivosti
naravnih virov in ranljivost bivanjskega okolja |
–
pripravijo se karte ranljivosti in izsledki, ki so podlaga za izdelavo
prostorske strategije. |
Za
urbanistično zasnovo se pripravijo podrobnejše strokovne podlage in
variantne rešitve, katerih vsebina je določena s Pravilnikom o
podrobnejši vsebini obliki in načinu priprave strategije prostorskega
razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št.
24/04). |
Izdelajo
se lahko tudi druge analize prostora in strokovne podlage, za katere se
v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za
odločitve o prostorskem razvoju občine. |
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave
prostorske strategije pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži
strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven
podrobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev
urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo
potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov,
odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z
električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in
omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in
ohranjanja narave ter razvoja lokalnega cestnega in železniškega
omrežja. Strokovne podlage morajo vsebovati: |
–
podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, |
–
predloge morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev
s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi
operativnimi programi, |
– druge
pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru. |
6. Način
pridobitve strokovnih rešitev |
Za
urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota ter morebitne druge
urbanistične in krajinske zasnove je potrebno v skladu s 30. členom
ZUreP-1 pripraviti strokovne rešitve v variantah. |
7.
Pridobitev geodetskih podlag |
Geodetske digitalne podlage za potrebe izdelave prostorske strategije
zagotovi pripravljavec na Geodetski upravi RS, Območna geodetska uprava
in izpostava, Murska Sobota, Slomškova ulica 19, 9000 Murska Sobota, in
jih posreduje izdelovalcu. |
8. Roki
za pripravo prostorske strategije |
Priprava
prostorske strategije bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora
potekala po zastavljenem vrstnem redu. Vzporedno s pripravo prostorske
strategije se bo izvajal postopek celovite presoje vplivov na okolje po
ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe prostorske strategije
po ZON-B, če bo tako odločeno v odločbi Ministrstva za okolje in prostor
pred začetkom priprave prostorske strategije. |
Pomembnejši koraki pri pripravi prostorske strategije so: |
Izdelava
analize stanja in delovnega gradiva za prostorsko strategijo |
Pred
začetkom del pripravljavec zbere vsa že pripravljena strokovna gradiva,
jih analizira in skupaj z izdelovalcem odloči o strokovnih podlagah, ki
jih je potrebno dopolniti ali pripraviti. Izdelovalec mora nato povzeti
in ovrednotiti tiste strokovne osnove državnih organov in njihovih
strokovnih služb s posameznih delovnih področij, ki jih je potrebno
upoštevati pri izdelavi prostorske strategije. Pri tem morajo nosilci
urejanja prostora – državni organi in njihove strokovne službe ter
lokalne javne službe aktivno sodelovati ter zagotoviti dostopnost svojih
projektov in že izdelanih strokovnih podlag. Izdelovalec mora pripraviti
analizo ter oceno veljavnega prostorskega plana občine in pripraviti
analizo stanja in trendov v prostoru ter opredeliti položaj občine v
širšem prostoru. Na podlagi analiz in že izdelanih strokovnih gradiv
izdelovalec pripravi delovno gradivo za prostorsko strategijo. |
Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora |
Pripravljavec – občina v sodelovanju z izdelovalcem na podlagi 29. člena
ZUreP-1 pozove nosilce urejanja prostora, da najkasneje v 30 dneh od
sprejema vloge posredujejo smernice in strokovne podlage s področja
razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo prostorske
strategije. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje program
priprave prostorske strategije. ZUreP-1 določa, da se zaradi
racionalizacije priprave prostorskih aktov lahko iste strokovne podlage
uporabi za več prostorskih aktov. Nosilce urejanja prostora se tako
pozove, da podajo smernice in strokovne podlage tudi za predvideni
postopek priprave Prostorskega reda Mestne občine Murska Sobota.
Izdelovalec mora nato povzeti in ovrednotiti tiste strokovne osnove
državnih organov in njihovih strokovnih služb s posameznih delovnih
področij, ki jih je potrebno upoštevati ob izdelavi SPRO. |
Izdelava
variantnih rešitev za urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota |
Za
urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota se pripravijo variantne
rešitve. Najustreznejšo varianto izbere, v sodelovanju s prostorskimi
strokovnjaki, župan. |
Izdelava
predloga vizije in zasnove prostorskega razvoja občine |
Na
podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in analize, izdelane v prvi fazi
ter izbranih variant za urbanistično zasnovo, izdelovalec opredeli
najpomembnejše prostorske ureditve, ki bodo predmet obravnave prostorske
strategije in za njih oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki
usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih:
poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov
opravljene analize in oblikovanih izhodišč izdelovalec pripravi predlog
vizije prostorskega razvoja MOMS. |
Izdelava
predloga prostorske strategije |
Po
potrditvi vizije prostorskega razvoja MOMS in izboru variant
urbanistične zasnove mesta izdelovalec pripravi predlog prostorske
strategije, ki mora kot prostorski akt vključevati temeljne cilje in
usmeritve urejanja prostora, zasnovo prostorskih sistemov: poselitve,
infrastrukturnih sistemov in zasnovo dejavnosti v krajini ter smernice
in ukrepe za njeno izvajanje. Na pobudo župana se tak predlog lahko
obravnava na mestnem svetu. |
Izdelava
okoljskega poročila |
Vzporedno s pripravo predloga prostorske strategije oziroma pred javno
razgrnitvijo predloga teče izdelava okoljskega poročila, njegova
revizija in pridobitev potrdila o ustreznosti okoljskega poročila v
kolikor ga bo zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor pred začetkom
izdelave prostorske strategije. |
Prostorska konferenca |
Predlog
prostorske strategije se obravnava na sklicu druge prostorske konference
najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo, na katerem se zberejo nosilci
urejanja prostora in drugi udeleženci, ki jih predvideva 28. člen
ZUreP-1. |
Javna
razgrnitev in javne obravnave |
Predlog
prostorske strategije se javno razgrne na sedežu MOMS za najmanj 30 dni.
V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava, lahko pa po
potrebi tudi več javnih obravnav. Pripombe in predloge, podane v času
javne razgrnitve, obravnava delovna skupina, ki se do njih opredeli ter
izdelovalcu posreduje usmeritve za izdelavo stališč do pripomb. Stališča
do pripomb potrdi župan s sklepom. |
Skupaj s
predlogom prostorske strategije se javno razgrne tudi okoljsko poročilo
in njegova revizija v kolikor ga bo zahtevalo Ministrstvo za okolje in
prostor pred začetkom izdelave prostorske strategije. |
Izdelava
dopolnjenega predloga prostorske strategije in pridobitev mnenj nosilcev
urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu prostorske strategije |
Mestni
svet mestne občine Murska Sobota na podlagi predloga župana obravnava
predlog prostorske strategije in zavzame stališča do pripomb in
predlogov podanih v času javne razgrnitve in javne obravnave. Na podlagi
sprejetih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve pripravi
izdelovalec dopolnjen predlog prostorske strategije, h kateremu se v
roku 30 dni pridobijo mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
Pridobitev sklepa MOP po ZVO-1 |
Po
pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora izdelovalec pripravi
usklajeni predlog prostorske strategije, ki ga župan posreduje v
obravnavo mestnemu svetu, MOP pa v pregled z namenom pridobitve sklepa o
potrditvi prostorske strategije po ZVO-1 (o sprejemljivosti vplivov
izvedbe prostorske strategije na okolje) in ocene o sprejemljivosti
vplivov oziroma posledicah prostorske strategije na posebna varstvena
območja po ZON-B v kolikor bo izdelava tega zahtevana s strani
Ministrstva za okolje in prostor pred začetkom izdelave prostorske
strategije. |
Sprejem
predloga prostorske strategije |
Po
pridobitvi mnenja o usklajenosti MOP po ZVO-1 in pozitivne ocene po
ZON-B župan posreduje predlog prostorske strategije v sprejem mestnemu
svetu, kateri sprejme prostorsko strategijo z odlokom. |
Pridobitev sklepa ministra za okolje in prostor o skladnosti prostorske
strategije z ZUreP-1 in prostorskimi akti države |
Pred
objavo odloka o SPR MOMS mora pripravljavec sprejeto prostorsko
strategijo poslati ministru za okolje in prostor, ki s sklepom potrdi
skladnost prostorske strategije z ZUreP-1 in državnimi prostorskimi akti
ter morebitnimi skupnimi prostorskimi akti. |
9.
Sredstva priprave prostorske strategije |
Sredstva
za izdelavo prostorske strategije se zagotovijo v proračunu MOMS za leta
2005, 2006 in 2007. Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih
strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo izdelovalci iz
lastnih proračunskih sredstev. |
10.
Celovita presoja vplivov na okolje po ZVO-1 ter presoja sprejemljivosti
prostorske strategije po ZON-B (v nadaljevanju: CPVO) |
Mestna
občina Murska Sobota bo pri izdelavi prostorske strategije vključila
izdelavo celovite presoje vplivov na okolje za območja katera bo
določilo v svoji odločbi Ministrstvo za okolje in prostor. Če se bo CPVO
morala izvajati, se bo z njo ugotavljalo in ocenjevalo vplive na okolje
ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva
človekovega zdravja in kulturne dediščine v prostorski strategiji. Za
CPVO mora pripravljavec prostorske strategije zagotoviti okoljsko
poročilo, ki mora vsebovati informacije, potrebne za CPVO. Pripravljavec
prostorske strategije mora zagotoviti tudi revizijo okoljskega poročila
in od MOPE pridobiti potrdilo o ustreznosti okoljskega poročila.
Okoljsko poročilo, revizija okoljskega poročila in predlog prostorske
strategije se javno razgrnejo po postopku, ki je predpisan z ZUreP-1. |
11.
Začasni ukrepi |
V skladu
s členi 81. do 84. ZUreP-1 se sprejmejo začasni ukrepi za čas izvedbe
prostorske strategije in v času izdelave izvedbenega načrta za naslednja
območja: |
– Na
območju s parcelnimi številkami 5090, 5091, 5093, 5097 in 5098/3 k.o.
Murska Sobota se sprejme začasni ukrep za namen širitve naselja za
potrebe poslovne cone. |
– Na
območju s parcelnimi številkami 4694/2, 4694/3 in 4694/6 k.o. Murska
Sobota se sprejme začasni ukrep za namen širitve naselja. |
– Na
območju s parcelno številko 3984 k.o. Murska Sobota se sprejme začasni
ukrep za namen širitve naselja. |
– Na
območju s parcelnimi številkami 3400/1, 3404/1, 3406/1, 3408/1, 3410/1
in 3467 k.o. Murska Sobota se sprejme začasni ukrep za namen širitve
naselja. |
– Na
območju s parcelnimi številkami 1245/1 in 1245/2 k.o. Rakičan se sprejme
začasni ukrep za namen širitve naselja za potrebe rekreacijskih in
drugih površin. |
Za
navedena območja občina sprejme začasni ukrep z odlokom. |
12.
Objava in začetek veljavnosti |
Ta
program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji
dan po objavi. |
|
Št.
35003-0004/2005 |
Murska
Sobota, dne 21. oktobra 2005 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|