New Page 2

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C) in na podlagi 31. člena Statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 12/04, 18/07, 13/08) je Občinski svet Občine Kungota na svoji 7. redni seji dne 12. oktobra 2011 sprejel

O D l O K

o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta

za del območja v Sp. Kungoti – gradiška II

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga sprememb in dopolnitev ZN)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Dolgoročnega plana občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–2000 (MUV, št. 4/86 in Ur. l. RS, št. 72/97 in 81/2004) in Družbenega plana občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota (MUV, št. 1/87 in Ur. l. RS, št. 72/97 in 81/2004), sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja v Sp. Kungoti – Gradiška II (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve ZN).

(2) Spremembe in dopolnitve ZN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2009/ZN-028 v oktobru 2011.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s spremembami in dopolnitvami ZN, območje sprememb in dopolnitev ZN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti sprememb in dopolnitev ZN.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v spremembah in dopolnitvah ZN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi pristojni za urejanje prostora v občini Kungota.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE,

KI SE NAČRTUJE S SPREMEMBAMI

IN DOPOLNITVAMI ZN

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) S spremembami in dopolnitvami ZN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo stanovanjskih stavb v območju dela naselja Gradiška II v Spodnji Kungoti.

(2) Predvidene ureditve:

- gradnja 15 enostanovanjskih stavb z nadstrešnico ali garažo za avtomobile,

- ureditev okolice stavb z zelenimi in drugimi površinami,

- gradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

III. OBMOČJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN

4. člen

(območje sprememb in dopolnitev ZN)

(1) Območje sprememb in dopolnitev ZN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja stanovanjskih stavb v območju dela naselja Gradiška II.

(2) Območje sprememb in dopolnitev ZN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu območja sprememb in dopolnitev ZN z načrtom parcelacije.

(3) Območje sprememb in dopolnitev ZN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:

- k.o. Gradiška: 503/4, 503/9, 503/10, 503/11, 503/12, 504/28, 504/29, 504/30, 504/31, 504/32, 512/25, 512/26, 512/27, 512/28 in 512/29.

(4) Velikost območja sprememb in dopolnitev ZN je cca 1,34 ha.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V

PROSTOR

5. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev

s sosednjimi območji)

(1) Območje sprememb in dopolnitev ZN v delu naselja Gradiška II zajema ravninski pas ob reki Pesnici, ki proti severu prehaja v strmo pobočje. Leži zahodno od povezovalne ceste in se prometno navezuje na regionalno cesto RII 436 Počehova–Zg. Kungota. Predvidena gradnja s svojo zasnovo izkorišča danosti prostora in se funkcionalno navezuje na prometne povezave v prostoru.

(2) V spremembah in dopolnitvah ZN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja sprememb in dopolnitev ZN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov)

(1) Dimenzije in umestitev objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v kartografskih prilogah – karta št. 2.1 in 3.1.

2) Tlorisna oblika objektov in dostopi so zarisani načelno.

S svojo obliko in velikostjo naj se posamezni objekti prilagajajo terenu in izkoriščajo njegove danosti. Zaradi izredno strmega terena, nevarnosti erozije in zalednih voda v severnem delu območja sprememb in dopolnitev ZN, je možna tudi drugačna oblika in velikost posameznega objekta v okviru zarisanih tlorisnih dimenzij objekta in dovoljenih odstopanj območja za pozidavo.

Natančneje se oblika in velikost posameznega objekta določi v projektni dokumentaciji. Pozidanost zemljiške parcele skupaj z enostavnimi in nezahtevnimi objekti ne sme presegati 40% velikosti zemljiške parcele.

(3) Višine objektov so K+P+M (klet, pritličje, mansarda) v strmejšem delu na severu območja sprememb in dopolnitev ZN ter P+M (pritličje, mansarda) v položnejšem in ravninskem delu.

(4) Kleti se izvajajo glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost gradnje. Možna je tudi nižja izvedba posameznega objekta in gradnja objektov brez kleti ali z več kletnimi etažami.

(5) Objekti so grajeni klasično masivno oziroma montažno (betonska, jeklena in lesena konstrukcija) z dvokapnimi strehami s čopi ali brez, naklonov med 21° in 45°. Osnovno obliko strehe se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami strehe.

(6) Nadstrešnice ali garaže lahko imajo ravne, dvokapne, enokapne ali polkrožne strehe. Od parcele cestnega sveta (dostopna stran) morajo biti oddaljene minimalno 5,50 m oziroma 2,50 m v ravninskem delu, od sosednje parcele pa minimalno 2,00 m.

7. člen

(opis rešitev načrtovanih zelenih in drugih površin)

(1) Usmeritve za ureditev zelenih površin v območju sprememb in dopolnitev ZN so prikazane v kartografskih prilogah – karta št. 3.1.

(2) Ureditev je zarisana načelno, natančno se vsi elementi opredelijo v projektni dokumentaciji. Proste površine okrog objektov se uredi in ustrezno zasadi z drevjem in grmovnicami.

Pred vsakim objektom se predvidi prostor za zbiranje odpadkov s smetnjakom, ki je na vizualno neizpostavljenem mestu. Med posameznimi investitorji je dovoljena postavitev ograj po pogojih iz veljavnih predpisov. V varovalnem pasu ceste »1« postavitev ograj ni dovoljena.

8. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Dopustne so umestitve mirnih storitvenih (poslovnih in osebnih) dejavnosti, ki ne zahtevajo dela s strankami, zaradi katerih bi se povečala obremenitev notranjega prometnega omrežja s prometom.

(2) Vrste dopustnih dejavnosti (povzeto po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur. l. RS, št. 69/2007 in 17/2008), ki se dopuščajo:

J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti

K) Finančne in zavarovalniške dejavnosti

L) Poslovanje z nepremičninami

M) Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

P) Izobraževanje

S) Druge dejavnosti

T) Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo

(3) Vrste dopustnih gradenj, ki se dopuščajo:

- tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah, - gradnje novih objektov;

- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (poslovne in osebne storitvene dejavnosti);

- adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav;

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z 9. členom tega odloka;

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic - gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov pod pogoji iz 6. člena tega odloka;

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb;

- odstranitve objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo

stavbnega zemljišča.

(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo:

• Stanovanjske stavbe:

- enostanovanjske stavbe.

• Nestanovanjske stavbe:

- objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture ter prometa in zvez;

- nezahtevni in enostavni objekti.

9. člen

(usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.

(2) Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

- objekti za lastne potrebe (nadstrešnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa, greznica, rezervoar UNP, mala komunalna čistilna naprava, zajetje – vodnjak, zbiralnik kapnice, utrjeno dvorišče);

- ograje;

- škarpe in podporni zidovi;

- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti);

- pomožni kmetijsko gozdarski objekti (kozolec, lopa, rastlinjak, čebelnjak, ribnik, kašča);

- urbana oprema.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV

GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV

NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

IN GRAJENO JAVNO DOBRO

10. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Za potrebe predmetne pozidave v območju sprememb in dopolnitev ZN je potrebno zagotoviti notranje prometne, parkirne in manipulativne površine. Dostop do območja je predviden preko ceste »A« in »B«, dostop do posameznih objektov pa preko cest »1« in »2.

(2) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko obnovljenih cestnih površin po vsem območju ter iz vseh notranjih prometnih in manipulativnih površin.

(3) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske steze in poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda, ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(4) Pločniki in kolesarske steze ob posameznih cestah so višinsko ločeni od vozišča z dvignjeno obrobo iz robnikov.

(5) Kinematični elementi v križiščih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu.

(6) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.

(7) Možna je etapna izvedba, vendar mora vsaka etapa predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.

11. člen

(priključevanje na regionalno cesto)

(1) Območje sprememb in dopolnitev ZN je posredno dostopno z regionalne ceste RII 436 Počehova–Zg. Kungota. Območje leži v varovalnem pasu regionalne ceste. Preko mostu čez reko Pesnico se na regionalno cesto priključuje na odseku 1328.

(2) V prvi etapi se na območju priključevanja izvede ustrezna razširitev regionalne ceste v območju cestnega sveta. Za razširitev se izdela posebna projektna dokumentacija. V drugi etapi se, ob izgradnji novega mostu čez reko Pesnico, v območju priključevanja, predvidi izvedba pasu za levo zavijanje.

(3) Rešitve priključevanja na regionalno cesto niso predmet teh sprememb in dopolnitev ZN.

12. člen

(notranje prometno omrežje)

(1) Notranje prometno omrežje območja sprememb in dopolnitev ZN sestavljajo:

- cesta »A«,

- cesta »B«,

- cesta »1« in

- cesta »2«.

(2) Cesta »A« je zasnovana v gabaritu širine 8,00 m in predstavlja glavno cestno povezavo – dostop, skladno z veljavnim zazidalnim načrtom. S ceste »A« so predvideni uvozi do stanovanjskih objektov ter navezava na cesto »B« in cesto »2«.

(3) Cesta »B« je zasnovana v gabaritu širine 6,00 m in predstavlja rekonstrukcijo obstoječe poti. Izvede se od priključka na obstoječo cesto ob reki Pesnici do ceste »2«.

(4) Cesta »1« je namenjena dostopu do stanovanjskih objektov ter intervenciji in dostavi in je zasnovana v gabaritu širine 4,00 m (obstoječa parcelacija) z manipulativno površino v osrednjem delu. Zaradi bližine šole in igrišča ima dodatno funkcijo pešpoti in bo opremljena s hitrostnimi ovirami. V severnem delu ceste, zahodno od stanovanjskih objektov št. 2 in 3, ter v južnem delu, severno od stanovanjskega objekta št. 9, je predviden 5,00 m varovalni pas ceste, v katerem ni dovoljena postavitev ograj.

(5) Cesta »2« je namenjena dostopu do stanovanjskih objektov ter intervenciji in dostavi. Izvede se od priključka na cesto »A« do meje z zemljiško parcelo št. 512/21, k.o. Gradiška. Južni del ceste, od priključka na cesto »A« do obračališča, je zasnovan v gabaritu širine 6,00 m. Severni del ceste, od obračališča do meje z zemljiško parcelo št. 512/21, k.o. Gradiška, pa se izvede v obstoječih gabaritih. Ureditev obračanja je na cesti predvidena severozahodno od stanovanjskega objekta št. 4.

13. člen

(parkirne in manipulativne površine)

(1) Parkiranje je predvideno na parceli vsakega posameznega objekta na utrjenih površinah, ki so neposredno vezane na notranje prometno omrežje v območju sprememb in dopolnitev ZN.

Parkiranje se izvede tako, da se zagotovi zadostno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce (minimalno 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto).

(2) Dimenzija parkirnega mesta je 2,50 x 5,00 m. Parkirne površine se lahko pokrijejo z nadstrešnico ali izvedejo kot garaža.

14. člen

(pešci in kolesarji)

Pešci in kolesarji so vodeni ločeno od motornega prometa na cesti »A«, v sklopu povoznih voziščnih in manipulativnih površin pa na vseh ostalih cestah, ki sestavljajo notranje prometno omrežje.

15. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega

urejanja)

(1) Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

(2) Predmetne spremembe in dopolnitve ZN podajajo samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture.

Dopustna je etapna in začasna izvedba.

16. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Za potrebe vodo oskrbe novih objektov je potrebno v dovoznih cestah zgraditi vodovodne cevovode ustreznih profilov in jih zankasto navezati na obstoječe vodovodno omrežje. Za višje ležeče stanovanjske objekte, ki se nahajajo v severnem območju obdelave, je potrebno za dosego zadostnega tlaka, v vsaki stanovanjski stavbi posebej predvideti napravo za dvig tlaka, ki je sestavni del interne vodovodne instalacije objekta.

(2) Vodovodni cevovod, ki poteka čez parcelni št. 504/32 in 503/9 ter vodovodni priključek, ki poteka čez parcelno št. 504/28, vse k.o. Gradiška se glede na predvideno pozidavo ustrezno prestavita.

17. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju prostorskega načrta ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Odpadne vode se odvajajo ločeno v zadostno dimenzionirano vodotesno greznico na izpraznjevanje ali malo komunalno čistilno napravo (MČN). Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se objekte veže na leto, nepretočne greznice pa opusti.

(2) Čiste meteorne vode se ponikajo preko peskolovov lokalno v podtalje ali v površinski odvodnik – reko Pesnico, onesnažene pa je potrebno pred tem še očistiti preko lovilcev olj in maščob.

(3) Za odvodnjavanje v ločenem sistemu mora biti izdelana ustrezna projektna dokumentacija vključno z ukrepi za zaščito sistema odvodnjavanja in objektov v primeru poplav.

18. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Napajanje dela območja v Spodnji Kungoti – Gradiška II z električno energijo in za napajanje obstoječih odjemalcev TP Gradiška 3 (t-313) bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP Gradiška 7 in jo vključiti v srednjenapetostno (SN) omrežje. Nova TP bo postavljena na delu parcele št. 504/23 k.o. Gradiška. Obstoječa TP Gradiška 3 se po vključitvi nove postaje v SN in NN omrežje demontira. Za vključitev nove TP Gradiška 7 v obstoječe SN omrežje bo potrebno zgraditi SN kablovod od obstoječega daljnovoda d-333 do TP Gradiška 7. Obstoječi DV d-333 se demontira od oporišča 6 DV d-333 do obstoječe TP Gradiška 3.

(2) Za napajanje območja sprememb in dopolnitev ZN je potrebno iz predvidene TP Gradiška 7 zgraditi nizkonapetostni razvod.

Za obstoječe odjemalce iz TP Gradiška 3 pa obstoječe NN razvode speljati v novo TP Gradiška 7 in jih po potrebi podaljšati.

Obstoječe prostozračno NN omrežje se na območju gradnje demontira in po potrebi rekonstruira.

(3) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

19. člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

(1) Obstoječe omrežje se nahaja v obodnih ulicah. Zaradi predvidene gradnje je potrebno obstoječe omrežje ustrezno prilagoditi in dodatno mehansko zaščititi. Vsi posegi se izvedejo v skladu s pogoji pristojnega upravljavca. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega in kabelskega omrežja.

(2) Za stanovanjsko gradnjo na območju razpršene poselitve je potrebno predvideti izgradnjo TK priključkov ter pri novogradnjah na območju strnjenih naselij izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Za novogradnjo in zaščito obstoječega TK omrežja mora biti izdelana projektna dokumentacija.

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. Za telekomunikacijsko omrežje je potrebno smiselno upoštevati izdane smernice telekoma 1016/2009-MB-IV.

(3) Priključitev na KRS omrežje se izvede iz obstoječega

omrežja. Položitev kabelske kanalizacije z zaščitnimi PVC cevmi o110 mm se predvidi v vseh javnih cestah. Na vsakih 60-80 m se predvidi postavitev kabelskega jaška o 600 mm, od katerega se do bližnjih objektov položi zaščitna PVC cev o40 mm, ki se zaključi v naročniški KRS podometni omarici objekta.

20. člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje bo individualno. Dopustne so vse vrste goriv (utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, sekanci). Cisterne se lahko nahajajo znotraj objektov, so prostostoječe ali vkopane skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.

(2) Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (izkoriščanje sončne energije, sistemi ogrevanja s toplotno črpalko,…).

V primeru uporabe toplotnega vira – podtalne vode, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z določili veljavne zakonodaje.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE

KULTURNE DEDIŠČINE

21. člen

(kulturna dediščina)

(1) Območje predmetnih sprememb in dopolnitev ZN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

(2) V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno upoštevati naslednje usmeritve za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine:

- na območjih prostorskih aktov, kjer predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, se po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda;

- predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani;

(3) Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem:

- izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih arheoloških raziskav, ki omogočajo naknadno določitev in posredovanje natančnejših pogojev za varstvo;

- izvedbo zaščitenih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi podizkopavalnimi postopki (glede na rezultate raziskav so lahko predlagane posebne tehnične rešitve ali tudi večje spremembe prostorskih aktov);

- ob odkritju najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo projektne dokumentacije in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ);

- stalen strokovni nadzor ZVKDS nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.

(4) V kolikor predhodne arheološke raziskave kljub temu niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva morebitnih arheoloških ostalin potrebno zavodu omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru je potrebno, da lastnik/investitor/odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,

NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

22. člen

(varstvo zraka)

(1) Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavane parcele nahajajo v II. območju onesnaženosti zraka.

(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

- vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

- preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

- čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

- protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

23. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov prekomernega hrupa na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

24. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem, ko bo le-ta zgrajen. Kot začasna rešitev se dovoljuje uporaba vodotesnih greznic brez iztoka, ki se ob izgradnji javnega kanalizacijskega sistema opustijo. Za posamezne stavbe in njim pripadajoče zemljiške parcele je možna tudi gradnja individualnih malih komunalnih čistilnih naprav (MČN).

(2) Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste,…) je potrebno prioritetno ponikati, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin ter vsaj 1 meter nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma voditi razpršeno po terenu. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

(3) Odvajanje padavinske vode iz večjih ureditvenih območij je potrebno predvideti skladno z veljavnimi predpisi in na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinske vode z urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…).

(4) Odvodnja padavinske vode iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v kanalizacijski sistem. Le-ta naj bo dimenzioniran ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov.

25. člen

(varstvo tal)

(1) Na območju načrtovanih ureditev se posegi v tla izvajajo tako, da se ne prizadene površine tal. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravi oziroma zasadi.

(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

26. člen

(ohranjanje narave)

Na območju predmetnih sprememb in dopolnitev ZN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

27. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Zbiranje in odvoz odpadkov je potrebno urediti skladno z veljavnimi predpisi in skladno z veljavnim odlokom Občine Kungota o ravnanju s komunalnimi odpadki.

(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti skladno z veljavnimi predpisi, prav tako ravnanje z morebitnimi posebnimi odpadki.

(3) Pri vseh objektih je potrebno predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki naj bodo nameščene tako, da bodo vizualno neizpostavljene.

(4) Ekološki otok oz. zbiralnica ločenih frakcij je za naselje Gradiška II v Spodnji Kungoti obstoječ, in sicer v južnem delu ob dostopni cesti, ki prečka reko Pesnico in vodi mimo šole v notranjost naselja Gradiška II.

(5) Za odjemno mesto za odpadke mora biti urejen ustrezen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo odpadke. Odjemna mesta morajo biti dostopna specialnim vozilom za zbiranje in odvoz odpadkov in oddaljena največ 10 m od mesta, od koder je možen dostop s tem vozilom.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO

TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM

PRED POŽAROM

28. člen

(varstvo pred naravnimi nesrečami)

(1) Del območja predmetnih sprememb in dopolnitev ZN se nahaja na območju katastrofalnih poplav reke Pesnice, zato je bila izdelana Hidrološko hidravlična presoja, ki jo je izdelalo podjetje Higra d.o.o., pod številko 874/09 v decembru 2009 (dostva polnitev v juniju 2011).

(2) Iz presoje je razvidno, da je območje poplavljeno pri nastopu visoke vode s povratno dobo 100 (Q100) let. Poplavni pas na levem bregu reke Pesnice znaša cca. 130 m. V celoti so poplavljene parcele št. 503/4, 503/9, 503/10, 503/11 in 503/12 vse k.o. Gradiška, delno pa parceli št. 512/29 in 504/32 obe k.o. Gradiška.

Višina poplavne vode pri nastopu visoke vode Q100, na parcele št. 503/4, 503/9, 503/10, 503/11 in 503/12 vse k.o. Gradiška, znaša 0,80 m. Glede na trenutno stanje reke Pesnice te parcele v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št.

89/2008) niso zazidljive. Prepovedani so tudi vsi morebitni gradbeni posegi (npr. nasipavanje terena).

(3) Zagotavljanje protipoplavne varnosti pred 100-letnimi vodami za območje sprememb in dopolnitev ZN in širše območje naselja Gradiška na parcelah št. 512/29 in 504/32, obe k.o. Gradiška, se izvede z izvedbo platoja – nasipa nad koto izračunane gladine Q100. Kota zasipa je predvidena na koti 262,00 m n.v. Zasip se izvede s komprimiranjem v ustreznem (strešnem) naklonu, ki bo omogočal površinsko odvodnjo meteornih vod. Gradnja platoja ne bo poslabšala obstoječega stanja obravnavanega območja.

(4) Za izboljšanje poplavne varnosti ostalih parcel bo potrebno izvesti ukrepe tudi na sami strugi reke Pesnice. Vsi morebitni posegi morajo biti načrtovani v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008).

(5) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti.

Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Pri gradnji stavb je potrebna ojačitev prve plošče.

29. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.

(2) Načrtovane enostanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov. Obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta je Izkaz požarne varnosti stavbe.

(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m enostanovanjskih stavb od mej in 8,00 m med stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5) Intervencijske poti in smeri dostopov oz. dovozov za intervencijska vozila morajo omogočati prevoznost za tipična vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo), takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

30. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Ureditve, ki jih določajo spremembe in dopolnitve ZN, se lahko izvedejo v eni ali več etapah. Posamezna etapa pomeni funkcionalno sklenjeno celoto.

(2) Prostorske ureditve na parcelah št. 503/4, 503/9, 503/10, 503/11 in 503/12, k.o. Gradiška se lahko izvedejo šele po izvedbi protipoplavnih ukrepov opredeljenih v 28. členu tega odloka.

X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ

OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH

IN TEHNIČNIH REŠITEV

31. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1) Pri uresničitvi sprememb in dopolnitev ZN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških hidroloških okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

32. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1) Znotraj območja zarisanih tlorisnih dimenzij in dovoljenih odstopanj (območje za pozidavo) je možna drugačna umestitev posameznega objekta na teren, tako v smislu tlorisne oblike in velikosti kot mikrolokacije, v kolikor to omogoči boljšo izkoriščenost danosti terena in optimizira predvideno gradnjo ali je pogojeno z geomehanskim in geološko hidrotehničnim poročilom zaradi strmosti terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih voda, se na podlagi pogojev iz zgoraj omenjenih poročil in posveta z geomehanikom, določi natančna lokacija in velikost posameznega objekta na zemljiški parceli, kar se obdela v projektni dokumentaciji.

(2) Pozidanost zemljiške parcele skupaj z enostavnimi in nezahtevnimi objekti ne sme presegati 40% velikosti zemljiške parcele.

(3) V tlorisnih in višinskih gabaritih objektov so možna odstopanja kot so opisana v 6. členu tega odloka.

(4) Možna je drugačna oblika in velikost vsakega posameznega objekta znotraj območja odstopanj (območje za pozidavo), kar se določi s projektno dokumentacijo.

(5) Izven območja za pozidavo je dopustna izvedba balkonov, napuščev, nadstrešnic, vetrolovov, zimskih vrtov, stopnic, vkopanih kletnih etaž in podobno.

(6) Možno je preoblikovanje internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev sprememb in dopolnitev ZN.

(7) Možno je nadkritje parkirnih površin (izvedba nadstrešnic ali garaž).

(8) Dopustno je zmanjšanje višinskih in tlorisnih gabaritov, povečanje števila kletnih etaž.

(9) Smer dostopov do objektov je načelna, možno je tudi drugačno pozicioniranje dostopov in dovozov na parcelo ter vhodov v posamezne objekte, kar se določi v projektni dokumentaciji.

(10) Količbene točke parcel in objektov se lahko spreminjajo v okviru dovoljenih odstopanj.

33. člen

(odstopanja pri gospodarski javni infrastrukturi)

(1) Dovoljeno je odstopanje pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju notranjega prometnega omrežja v območju sprememb in dopolnitev ZN), v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta sprememb in dopolnitev ZN in so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja občine in pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(2) Mikrolokacijo in obliko parkiranja znotraj območja urejanja ter natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji glede na dovoljena odstopanja.

XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV

PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI SPREMEMB

IN DOPOLNITEV ZN

34. člen

Po izvedbi s spremembami in dopolnitvami ZN predvidenih prostorskih ureditev so dopustna tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah.

XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV

IN IZVAJALCEV

35. člen

(obveznosti v času gradnje)

V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

- pred pričetkom gradbenih del se je nujno posvetovati z geomehanikom,

- pred projektiranjem objektov in ceste na bolj strmih delih sprememb in dopolnitev ZN bo potrebno izvesti geomehanske raziskave in izdelati geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje;

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode;

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);

- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe.

36. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

(1) Investitorji oziroma lastniki zemljišč so dolžni na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s temi spremembami in dopolnitvami ZN.

(2) Investitorji oziroma lastniki zemljišč so z občino Kungota pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžni skleniti pogodbo o opremljanju skladno z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.

XIII. KONČNE DOLOČBE

37. člen

(vpogled v spremembe in dopolnitve ZN)

Spremembe in dopolnitve ZN s prilogami so v času uradnih ur na vpogled pri Občini Kungota.

38. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem teh sprememb in dopolnitev ZN upravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

39. člen

(pričetek veljavnosti)

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka v območju sprememb in dopolnitev ZN iz 4. člena tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu za del območja v Spodnji Kungoti – Gradiška II (MUV, št. 38/84).

Številka: 3505-04/2010

Datum: 18. oktober 2011

Župan

Igor Stropnik, s. r.