Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 94/2007, ZSL-UPB 2, 27/2008 - Odl. US, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 - Odl. US, 40/2012 - ZUJF),  29. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS. štev. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B, 127/2006-ZJZP in 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010, 110/2011-ZDIU12) in 16. člena Statuta Občine Radenci (UGSO št. 2/2011) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 9. redni seji, dne 01.12.2015 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE RADENCI ZA LETO 2016

Splošna določba

1. člen

S tem odlokom se za Občino Radenci za leto 2016 določa višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in dajanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna za leto 2016 se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, ta pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk in podkontov, načrt razvojnih programov in  plan prodaje in nakupa občinskega stvarnega premoženja sestavljajo Proračun Občine Radenci in se objavijo na spletni strani Občine Radenci.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke.

4. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

5. člen

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

·           prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest;

·           prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporabljajo za namen, določen v tem zakonu;

·           prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in Evropske unije;

·           prihodki iz naslova komunalnega prispevka;

·           prihodki z naslova koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo;

·           prihodki iz naslova najemnine za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture;

·           donacije;

·           prispevki soinvestitorjev;

·           prihodki krajevnih skupnosti iz naslova najemnin za grobove;

·           drugi namenski prihodki sofinancerjev.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun tekočega leta.

6. člen

Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava in dve krajevni skupnosti.

Posredni in drugi uporabniki proračuna morajo prihodke proračuna porabiti v skladu z zakonom, ustanoviteljskimi akti oziroma pogodbo o sofinanciranju dejavnosti.

7. člen

Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so zajeti v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in so sestavni del proračuna občine.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki sveta krajevnih skupnosti.

Predsednik sveta krajevne skupnosti si za pravne posle v vrednosti nad 2.100,00 EUR mora pridobiti soglasje sveta krajevne skupnosti in župana.

8. člen

Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke.

Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.

Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo.

9. člen

Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu.

Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena sredstva v proračunu.

10. člen

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča na predlog neposrednega uporabnika župan, v primeru krajevnih skupnosti pa predsedniki sveta krajevnih skupnosti, ki o tem sproti obveščajo župana.

O prerazporeditvah župan poroča občinskemu svetu ob polletnem poročilu izvrševanja proračuna in ob zaključnem računu.

11. člen

Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto.

Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

12. člen

Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve župana, ki o tem poroča občinskemu svetu.

13. člen

Če se med letom spremeni narava delovnega področja, pristojnost ali obseg dela posameznega proračunskega uporabnika, se lahko na predlog župana zmanjša ali poveča obseg sredstev s soglasjem občinskega sveta, ki so za delo tega porabnika namenjena v občinskem proračunu.

Na podlagi predloženega programa dela se lahko vključi med letom v financiranje iz občinskega proračuna nov uporabnik na predlog župana s soglasjem občinskega sveta. V tem primeru se sredstva zagotavljajo iz splošne proračunske rezervacije. V primeru prenehanja financiranja posameznega proračunskega uporabnika, se neporabljena sredstva proračuna lahko prenesejo v proračunsko rezervacijo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

14. člen

Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja.

Za poravnavo obveznosti v breme občinskega proračuna se uporabljajo plačilni roki kot so določeni v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

Predčasno plačilo je možno na podlagi odobritve župana in če je dosežen popust s strani izvajalca oziroma dobavitelja. Popust ne more biti nižji od 0,8 % (preračunano na dneve plačila pred rokom zapadlosti).

15. člen

Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po 49. členu Zakona o javnih financah. Proračunska rezerva se v tekočem letu oblikuje v višini 25.000,00 EUR.

16. člen

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF  odloča župan in o tem obvešča občinski svet.

17. člen

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

18. člen

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

19. člen

S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, ostale banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe.

20. člen

Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Radenci v skladu z zakonom in statutom.

Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica in soustanoviteljica je občina, ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi.

Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega  in finančnega premoženja

21. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 2.000,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar v proračunskem letu skupno največ 10.000 EUR.

Dolžniku, kateremu je bil dolg že odpisan v preteklih letih, v tekočem letu ni možno  ponovno odpisati dolga.

Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.

Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

22. člen

Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 1.700.000,00 evrov.

Občina Radenci v letu 2016 ne bo dajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 10% sprejetega proračuna, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta, oziroma za EU projekte, do višine že odobrenih EU sredstev.

Prehodne in končne določbe

23. člen

V obdobju začasnega financiranja Občine Radenci v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

24. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih Občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2016.

Številka: 4101-0006/2015

Datum:   2.12.2015