Skladno z določili Zakona o urejanju prostora (Ur.l.RS,št. 110/02, dopol. 8/03, popr. 58/03) objavlja Občina Trbovlje

PROGRAM PRIPRAVE LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA PE 6/1 – PRUSNIK

I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA

S tem programom se podrobneje določi postopek za sprejem novega lokacijskega načrta za del območja PE 6/1 – PRUSNIK – v nadaljevanju LN. Pobudo za pripravo LN je podala družba ENGROTUŠ d.o.o. iz Celja, ki je lastnica zemljišča na obravnavanem območju.

Za predmetno območje je bil v letu 1991 izdelan Ureditveni načrt za del območja PE 6/1 – PRUSNIK (Ur. vest. Zas. Št. 12/91), v skladu z usmeritvami Dolgoročnega prostorskega plana Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/86, 13/98) in Družbenega plana Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/86, 13/98). V veljavnem ureditvenem načrtu so bili opredeljeni posegi za del območja PE 6/1, ki je dolgoročno namenjeno prometno energetskemu koridorju, s tem, da se del območja, to je zemljišče posestva Potiorek, namenja revitalizaciji tega območja oziroma prenovi gradu Prusnik. Tako trenutno veljavni UN med drugim predvideva obnovo porušenega gradu Prusnik v enakih gabaritih kot prvotni objekt.

Občina Trbovlje je ves čas iskala primernega investitorja, ki bi posestvo in grad obnovil v skladu z zahtevami in pogoji UN, vendar je bila v pogajanjih neuspešna.

Današnja slika območja kaže precej žalostno podobo.

Objekti so v celoti porušeni, zaradi deponiranja odvečnega materiala ob rekonstrukciji regionalne ceste pa je v večjem delu spremenjen tudi sam relief terena. Kljub izvrstni lokaciji ob glavni prometni osi, ki vsa tri zasavska mesta povezuje z Ljubljano na eni strani in Celjem na drugi strani, je območje popolnoma zapuščeno.

Ker lastnik zemljišč – pobudnik in investitor LN na obravnavanem območju ne namerava oziroma ne želi obnoviti gradu, takšna pričakovanja pa so se že v preteklosti izkazala kot nerealna, bo Občina Trbovlje na pobudo investitorja pristopila k izdelavi povsem novega lokacijskega načrta z uveljavitvijo primernejšega, predvsem pa realnejšega programa oživitve območja s servisno in gostinsko – turistično dejavnostjo, ki se navezuje na promet in potnike na magistralni zasavski cesti. Namen investitorja in Občine Trbovlje je doseči, da območje dejansko zaživi in s primerno oblikovanimi arhitekturnimi elementi, ki bodo upoštevali tako zgodovinsko preteklost, kot naravne značilnosti območja, dobi privlačno podobo sodobnega servisnega in gostinsko - turističnega objekta oziroma območja.

Pravno podlago za pripravo in sprejem lokacijskega načrta predstavljajo Zakon o urejanju prostora (Ur.l.RS, št. 110/02, dopolnitev 8/03, popr. 58/03), Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04), Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04), usmeritve Dolgoročnega prostorskega plana Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/86, 13/98) in Družbenega plana Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/86, 13/98), Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Trbovlje (Ur.v.Z. št. 4/96), odločba RS MOP št. 354-09-181/2005 o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov prostorskega akta na okolje in v tem okviru izvedbo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana in posegov v naravo na varovana območja, ter predhodno pridobljeni kulturnovarstveni pogoji št. 02-6445/2-04-BB, DB Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje.

II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA

Predmet izdelave lokacijskega načrta je določitev urbanistične in krajinske rešitve prostorske ureditve obravnavanega območja, lokacijskih in tehničnih pogojev in usmeritev za načrtovanje in gradnjo objektov ter drugih pogojev, zahtev in ukrepov za izvedbo načrtovane prostorske ureditve, upoštevajoč pri tem temeljna izhodišča, ki jih je podal ZVRKDS.

Program ponovne oživitve območja predvideva gradnjo objekta in prostorsko ureditev za izvajanje gostinsko – servisnih uslug ter turistične dejavnosti, ki se navezujejo na promet in potnike na regionalni zasavski cesti.

Okvirni program oziroma dejavnost, ki je na lokaciji predvidena, je v osnovi izgradnja servisnega centra, z bencinsko črpalko z razširjenim programom – gostinsko trgovskim delom in delom za oskrbo avtodomov, ipd. ki bi bil namenjen oskrbi tranzitnih potnikov in turistov. Pri tem želimo to izredno lokacijo, ki jo odlikuje neposredna bližina regionalne ceste, vstop v občino Trbovlje, lega na obrobju krajinskega parka, izhodiščna točka poti na Kum, neposredna bližina ruševin Potiorka ipd., izkoristiti kot informacijsko točko, na kateri je obiskovalce moč opozoriti na pomembnost kraja s stališča kulturne in naravne dediščine, pri tem pa ga seznaniti tudi z ostalimi kulturnimi in naravnimi vrednotami, na katere je občina Trbovlje lahko upravičeno ponosna.

Skladno z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji ZVRKDS, se zavarujejo temelji dvorca Prusnik, sama lokacija dvorca pa se ohranja nepozidana - v naravno okolje se vgradijo le primerni elementi urbane opreme, ki služijo ohranjanju spomina na preteklo vrednost območja.

Vzporedno s pripravo prostorskega akta (LN) bo potekal postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje. Iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave je razvidno, da se obravnavano območje nahaja v zavarovanem območju krajinskega parka Kum in na posebnem varstvenem območju Kum, SI 3000181, zaradi varstva močvirskega krešiča (Carabus variolusus). Vplivi LN na okolje se ugotovijo na podlagi okoljskega poročila, katerega ločen sestavni del je presoja sprejemljivosti izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06) in Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št 73/2005), Presoja sprejemljivosti se izvede v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04).

III. OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE

Območje urejanja Prusnik obsega področje neposredno ob glavni cesti Trbovlje – Zagorje na desnem bregu Save in zajema sledeče parcele 541, 542, 543, 544 , 545, 546, 547/1,547/2 549, 551-d in 1191/1-d (magistralna cesta) vse k.o. Dobovec.

IV. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred izdelavo LN podati smernice za njegovo pripravo, k izdelanem LN pa svoje mnenje so naslednji :

• Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje, Glavni trg 1, Celje

• Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, Stanetova 6, Celje

• Ministrstvo za okolje in prostor RS, Dunajska 48, Ljubljana

• Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija RS za okolje, Izpostava Ljubljana, Vojkova 1, Ljubljana

• Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana

• Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 2, Ljubljana

• Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Ulica 1. Junija 2, Trbovlje,

• Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ulica 1. junija 19, Trbovlje,

• Elektro Slovenija, Hajdrihova ulica 2, Ljubljana

• Elektro Ljubljana, Slovenska cesta 58, Ljubljana

• Elektro Ljubljana, DE Elektro Trbovlje, Gimnazijska 25, Trbovlje,

• Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana

• Telekom Slovenije, Enota Trbovlje, Trg revolucije 27, Trbovlje,

• JP Komunala Trbovlje d.o.o., Savinjska cesta 11, Trbovlje

• KOP JKP Zagorje ob Savi d.o.o., Cesta zmage 57, Zagorje

• Občina Zagorje, Oddelek za gospodarske javne službe, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi

• KS Dobovec

• Lovska družina Dobovec

• Občina Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje

V postopek priprave in sprejema LN se vključi tudi druge nosilce urejanja prostora, če se v okviru priprave dokumenta ugotovi, da upravljajo ali so kako drugače odgovorni za posamezno področje.

V. SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG IN NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV

Pred pripravo novega LN je pripravljavec delno že analiziral stanje glede fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, izpostavil probleme dosedanjega prostorskega razvoja ter na podlagi teženj, pobud in interesov ugotovil nove razvojne potrebe na obravnavanem območju.

V nadaljevanju priprave in sprejema LN bo načrtovalec opravil nadaljnje analize možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve, analizo pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora ter pripravil predloge strokovnih rešitev.

Za izdelavo lokacijskega načrta se uporabijo strokovne podlage, študije, raziskave in razna ekspertna gradiva, ki so bile izdelane za pripravo drugih prostorskih aktov na obravnavanem območju in za primerljive prostorske ureditve, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo v tistih sestavinah, ki so glede na vrsto prostorske ureditve in značilnost prostora relevantne za pripravo lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in lokacijskega načrta se uporabljajo:

podatki o gospodarski javni infrastrukturi iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, podatki o pravnih režimih iz zbirke pravnih režimov in drugih uradnih evidenc, topografski in katastrski ter drugi geodetski podatki iz uradnih evidenc ter drugi podatki nosilcev urejanja prostora.

V okviru priprave in sprejema lokacijskega načrta je bila izvedena 1. prostorska konferenca z namenom pridobitve in uskladitve priporočil, usmeritev ter legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta.

Prostorska konferenca je bila izvedena 29.03.2006 v prostorih Občine Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje.

Na prostorski konferenci so prisotni podali svoja priporočila in pripombe v zvezi z zaščito območja glede varovanja narave, predvsem živalskih vrst, zgodovinskega pomena in arhitekturne dediščine, opremljenosti zemljišča z energetsko infrastrukturo ipd.

Zlasti je bila povdarjena prisotnost ogrožene vrste Močvirskega krešiča, na predmetnem območju, ki predstavlja hidrofilno vrsto, vezano na vodo in indikatorsko vrsto za naravno ohranjene vodotoke.

Območje potoka, ki priteče s kumljanskega in se ob gradu Prusnik izliva v reko Savo je eno izmed šestih najpomembnejših območij v Sloveniji, kjer živi omenjena vrsta hrošča. Na prostorski konferenci je bila izražena predvsem bojazen, da bi zaradi zaščite predvidenega objekta bilo potrebno regulirati potok, kar bi povzročilo fragmentacijo – razdelitev prostora na dva ločena dela in s tem nepopravljivo škodo omenjeni ogroženi živalski vrsti. V poročilu o vplivih na okolje je potrebno preveriti vplive gradnje na omenjeno vrsto in predvideti rešitve za ohranjanje ugodnega stanja vrste. V primeru, da bo zahtevana regulacija potoka, pristojni predlagajo, da se lokacija predvidene gradnje pomakne skrajno zahodno, stran od potoka, s primernimi tehničnimi rešitvami pa se zagotovi celovitost prostora in nadaljnji obstoj te živalske vrste. Prav tako je bilo poudarjeno, da predmetno zemljišča spada v območje na katerem se po smernicah za gojenje divjadi načrtno gospodari z jelenjadjo. Tako, da je pri pripravi poročila o vplivih na okolje potrebno upoštevati tudi prisotnost visoke in tudi ostale divjadi na območju. Prisotni so opozorili na škodo, ki je bila na območju že storjena, predvsem z odlaganjem gradbenega materiala pri rekonstrukciji ceste, ko so bile dobesedno zasute pripravljene krmne njive. Zato je bistveno, da se na območju v čim večji meri ohranijo travnate površine in dostop do njih.

V razpravi so prisotni poudarili zgodovinski pomen lokacije – območje koseškega kneza, s prvimi zapisi o obstoju gradu, ki datirajo iz 16.stoletja. Prav tako je bilo na območju pomembno brodarsko pristanišče, saj je tu potekala splavarska pot vse od rimske dobe do začetka gradnje železnice. Poudarili so, da je v času gradnje potrebno vršiti nadzor predvsem v smislu iskanja morebitnih arheoloških najdišč in celotno območje obravnavati celovito. Na prostorski konferenci so pristojni opozorili na nezgrajeno energetsko infrastrukturo in potrebo po gradnji TP.

Predstavniki pripravljalca in načrtovalca lokacijskega načrta so oblikovali skupna stališča do priporočil in pripomb podanih na prostorski konferenci, predvsem v zvezi s postopkom CPVO in priprave poročila v zvezi z vplivi na okolje.

Pri tem je bilo opozorjeno, da dokler predlog lokacijskega načrta še ni izdelan ne morejo podati točnih usmeritev.

Dodatno so pojasnili predvideni način dela s terenskimi popisi dejanskega stanja, na podlagi česar se bo pripravila vrsta usmeritev načrtovalcu za umestitev objekta v prostor, ki ne bo ogrožal živalskih vrst na predmetnem območju. V primeru, da bodo ugotovitve pokazale, da s tehničnimi rešitvami ni moč zagotoviti obstoja ogroženih živalskih vrst, se bodo predlagali nadomestni ukrepi oziroma, v skrajnem primeru, se bo poseg opredelil kot nesprejemljiv za okolje.

Načrtovalec bo pri pripravi osnutka lokacijskega načrta pripravil upošteval tudi vsa ostala priporočila in pobude prostorske konference.

Pobudnik izdelave LN je družba ENGROTUŠ d.o.o. iz Celja. Postopek priprave dokumenta vodi Oddelek za okolje in prostor Občine Trbovlje. Izbrani načrtovalec, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določajo členi od 156. do 160. ZureP je družba AKA d.o.o. iz Trbovelj. Izbrani izdelovalec Okoljskega poročila za postopek priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za DEL območja PE 6/1 – PRUSNIK je podjetje Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o. iz Domžal.

VI. NAVEDBA IN NAČIN PRIDOBITVE GEODETSKIH PODLAG

Izbrani načrtovalec zagotovi vse potrebne geodetske podlage za izdelavo LN.

VII. PREDVIDENI ROKI ZA PRIPRAVO IN SPREJEM LN VKLJUČNO CPVO

VIII. OBVEZNOSTI V ZVEZI S FINANCIRANJEM

Vse obveznosti v zvezi s financiranjem priprave in sprejema LN prevzame pobudnik: družba ENGROTUŠ d.o.o. iz Celja.

IX. VELJAVNOST PROGRAMA PRIPRAVE

Ta program priprave se objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka : 3505 – 2 / 2006

Župan

Občine Trbovlje

Bogdan BAROVIČ, s.r.