Na podlagi 21., 29.
in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo
(ZLS-UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07), 149. člena
Zakona o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo
(ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 3. člena
Zakona o prekrških – uradno prečiščeno besedilo
(ZP-1 – UPB4) (Uradni list RS, št. 3/07), 3. člena Odloka o gospodarskih
javnih službah v Občini Kranjska Gora (UVG, št. 11/95, 19/96 in 15/02),
določb
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/06), ter 16. člena
Statuta Občine Kranjska Gora
(Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 18.
redni seji dne 27. 7. 2008 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Kranjska Gora |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok določa
pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z
objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za
oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev
obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno
vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s
pitno vodo. |
S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno
vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo
storitve državnih in občinskih javnih služb. |
2. člen |
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. pitna voda je voda
v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo; |
2. obdelava vode je
filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je
namenjen oskrbi s pitno vodo; |
3. odjemno mesto je
mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega
uporabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno
več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega
zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
4. sistem za oskrbo s
pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot
so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot
so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje
kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
|
5. sekundarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo
vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi
hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture; |
6. primarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura: |
7. transportni
vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih
porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje
od vodnih virov do primarnega vodovoda; |
8. lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
|
9. zasebni vodovod je
vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo; |
10. javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
|
11. uporabniki vode
iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz
javnega vodovoda ali uporabljajo vodo iz hidrantnega omrežja za
zagotavljanje požarno varstvene funkcije; |
12. oskrbovalno
območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo
oskrbuje posamezni vodovod; |
13. hidrantno omrežje
so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke; |
14. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
15. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih javne gospodarske infrastrukture, ki jo vodi Geodetska
uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora; |
16. vodovarstveno
območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode,
namenjeno oskrbi s pitno vodo. |
II. UPRAVLJANJE
VODOVODOV |
3. člen |
Občina zagotavlja
izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo s storitvami javnega
podjetja Komunala Kranjska Gora, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec). |
V okviru storitev
javne službe mora upravljavec javnega vodovoda zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji, v skladu
s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in storitve javne službe;
|
2. pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda, s katerim upravlja,
zaradi obračuna storitev javne službe; |
3. vzdrževanje in
obnavljanje objektov in opreme javnega vodovoda in izvajanje investicij
na objektih in opremi javnega vodovoda; |
4. izvedbo
priključkov stavb na sekundarni vodovod; |
5. vzdrževanje delov
priključkov stavb na sekundarni vodovod na stroške lastnikov
priključkov; |
6. vzdrževanje
javnega hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva
pred požari, ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
|
7. izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo; |
8. monitoring
kemijskega stanja vodnih virov za oskrbo s pitno vodo; |
9. monitoring
količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu
s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
|
10. označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo; |
11. pripravo in
izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema; |
12. pripravo programa
oskrbe s pitno vodo za naslednje leto; |
13. občasno
hidravlično modeliranje in modeliranje kakovosti vode v vodovodnih
sistemih; |
14. izdelavo programa
ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
15. redno preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, na določenem
oskrbovalnem območju; |
16. vodenje katastra
javnega vodovoda v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega
katastra gospodarske javne infrastrukture; |
17. posredovanje
podatkov katastra javnega vodovoda občini oziroma pooblaščencu za
vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture; |
18. vodenje evidenc v
skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št.
35/06); |
19. pripravo letnega
poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje
ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta; |
20. druge naloge v
skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
4. člen |
Občina mora
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih na območju Občine Kranjska Gora, razen na območjih, ki so nad
1.500 m nadmorske višine in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz
posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan. |
V primerih, ko občina
ne zagotavlja izvajanja storitev javne službe, se izvaja lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo, na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v
skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami. |
Upravljavec zasebnega
vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi,
ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
2. redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
3. vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja; |
4. nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod; |
5. monitoring
količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v
skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
|
6. obvezno udeležbo
pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira
izvajalec javne službe na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov;
|
7. meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
5. člen |
Zasebni vodovod mora
imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. |
Za upravljavca
zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero
lastniki zasebnega vodovoda sklenejo pogodbo o upravljanju zasebnega
vodovoda. |
Če med osebami, ki
jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe
prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega
vodovoda, občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca
javne službe. |
III. OBJEKTI IN
OPREMA ZA OSKRBO S PITNO VODO |
6. člen |
Objekti in oprema
javnega vodovoda, v lasti posameznega uporabnika, ter pogoji za njihovo
upravljanje in vzdrževanje, so: |
1. vodovodni
priključek, ki ga sestavljata spojna cev med sekundarnim oziroma
primarnim vodovodom in vodomerom, vključno s priključnim ventilom na
glavni cevi, ali odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in
obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim. |
Priključitev na javni
vodovod lahko izvede samo upravljavec vodovoda. |
Upravljavec javnega
vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod,
lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje
cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve javne službe plačati v
skladu z izdanim računom za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na
sekundarni cevovod. |
2. interno vodovodno
in hidrantno omrežje, ki ga od sekundarnega vodovoda ločuje merilno
mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in
vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe sam. |
3. vodomerni jašek,
ki je namenjen merilnemu mestu, mora biti za vse novogradnje izven
stavbe, razen v primerih, ko to ni mogoče (npr. strnjena gradnja ob
ulici ali cesti oziroma vodotoku, vgradnja v že obstoječe stavbe).
|
4. interni hidranti,
interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dviganje tlaka
vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, oprema za
ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena
za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom. |
7. člen |
Objekti in oprema
javnega vodovoda so: |
1. sekundarni
vodovod: |
– omrežje in naprave
za neposredno priključevanje uporabnikov na oskrbovalnem območju;
|
– omrežje in naprave
za preprečevanje požarov; |
– omrežje za
vzdrževanje javnih površin; |
– črpališča in
naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
|
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na sekundarnem omrežju. |
2. primarni vodovod:
|
– zajetja, vodnjaki,
črpališča, prečrpališča; |
– vodohrani;
|
– raztežilniki;
|
– cevovodi od
črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
|
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na primarnem omrežju. |
3. magistralni
vodovod: |
– objekti za
hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več
občin ali regije; |
– transportni
vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni
priključkov neposrednih porabnikov pitne vode; |
– vodna črpališča,
prečrpališča, zajetja, raztežilniki, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regiji. |
IV. PRIKLJUČITEV NA
JAVNI VODOVOD |
8. člen |
Priključek na javni
vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z
določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
9. člen |
Na obstoječem
poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni
vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali
gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti
izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na
sekundarni vodovod. Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno
mesto posebej. |
Upravljavec mora
obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegove stavbe ali
gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod in mu posredovati pogoje
za priključitev. |
Na obstoječem
poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z
javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov
dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na
sekundarni vodovod. |
Na predvidenem
poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti
stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod, če ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
10. člen |
Na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev: |
– da je oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja
od 200 m ali |
– da je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
Poselitvena območja
oziroma njihovi deli, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne
bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov
priključitve, morajo biti opredeljeni v programu komunalnega opremljanja
naselij. |
11. člen |
Upravljavec kot
pristojni soglasodajalec lahko v okviru storitev javne službe izdaja
projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
12. člen |
Upravljavec je dolžan
izvesti priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni
vodovod in dobavljati vodo uporabniku, ko uporabnik predloži dokazilo o
plačilu komunalnega prispevka in ustrezno dovoljenje po predpisih o
graditvi objektov. |
Uporabnik vode s
plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na javnem
vodovodu. |
13. člen |
Uporabniki, ki niso
vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega
vodovoda v roku enega meseca od pričetka uporabe pitne vode iz javnega
vodovoda. |
V. PRENOS SISTEMOV ZA
OSKRBO S PITNO VODO V UPRAVLJANJE |
14. člen |
Za prenos sistemov za
oskrbo s pitno vodo, ki so v lasti Občine Kranjska Gora ali v lasti
drugih oseb javnega ali zasebnega prava, v upravljanje upravljavcu javne
službe, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu v
upravljanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
izdelan digitalni kataster vodovoda, evidenco priključkov in hidrantov,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti ter urejena lastninska
razmerja); |
2. Vsi vgrajeni
obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s
predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje; |
3. Izračunani morajo
biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s
prevzemom; |
4. Sprejet in ocenjen
mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se
prevzema in zanj izdelan predračun; |
5. Izračunana in
sprejeta mora biti enotna in diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča
nemoteno upravljanje prevzetih naprav; |
6. Postopek prenosa
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji;
|
7. Voda, ki se
zajema, mora biti zdravstveno ustrezna, zajetje mora imeti ustrezno
kapaciteto. |
VI. UPORABA JAVNEGA
VODOVODA |
15. člen |
Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom priključenih na
javni vodovod, ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
|
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
16. člen |
Uporabnik se sme
oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če
sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir
izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave, in če ima
uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno vodno dovoljenje. |
17. člen |
V primeru višje sile,
kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije,
velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico, brez povračila škode,
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, skladno s sprejetimi ukrepi za take
primere. |
18. člen |
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
VII. MERITVE KOLIČIN
PORABLJENE VODE |
19. člen |
Količina porabljene
vode se meri z obračunskimi vodomeri. |
20. člen |
Vsakemu novemu
uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer na stroške
uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v
skladu z izdanim soglasjem iz 11. člena tega odloka. Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti
plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred
obračunskim vodomerom. |
Upravljavec vzdržuje
obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
Stroški bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec
mesečno zaračunava uporabnikom. |
21. člen |
Vodomeri v interni
napeljavi služijo uporabniku in upravljavcu interne napeljave za
kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda
ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov. |
22. člen |
Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen
upravljavcu javnega vodovoda za izvajanje vzdrževanja in rednega
pregledovanja. |
23. člen |
Vsako okvaro na
priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Uporabnik
ima poleg rednih pregledov iz 20. člena pravico zahtevati izredno
kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da je njegova točnost
sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven
dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem
primeru pa uporabnik. |
VIII. VIRI
FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO |
24. člen |
Viri financiranja
javne službe oskrbe s pitno vodo so: |
– cena pitne vode,
|
– števnina,
|
– komunalni prispevek
in |
– sredstva občinskega
proračuna. |
25. člen |
Občinski svet daje
soglasje k ceni za porabljeno pitno vodo in števnino daje na predlog
upravljavca javnega vodovoda, če z drugimi predpisi ni določeno drugače. |
26. člen |
Če upravljavec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna
poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo
nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna
poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini
Kranjska Gora za preteklo leto. |
27. člen |
Količina porabljene
vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih, po odčitku
vsakega obračunskega vodomera, na vodovodnem priključku posebej.
|
Pri uporabnikih –
fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru
najmanj enkrat letno, pri pravnih osebah pa mesečno, pri čemer se ne
upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave
vodomera. |
28. člen |
V primerih, ko je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega
vodovoda ali posameznim uporabnikom po dogovorjenih kriterijih
razdelitve. |
29. člen |
Račun mora uporabnik
plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko
sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po
prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska
v roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu
upravljavec izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve
dobave vode. |
Upravljavec je dolžan
pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne
sme prekiniti dobave vode. |
Če uporabnik ne plača
zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec
prekine dobavo vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v
primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
IX. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
30. člen |
Upravljavec javnega
vodovoda ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 3. člena tega
odloka, naslednje obveznosti: |
– zagotavljanje
normalnega obratovanja javnega vodovoda v okviru razpoložljivih
kapacitet in pravočasno pripravljanje predlog za planiranje obnove,
širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja,
zaščite in izkoriščanja vodnih virov; |
– redno vzdrževanje
obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o
merilih ali na zahtevo uporabnika; |
– obveščanje
uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v
sredstvih javnega obveščanja ali neposredno; |
– odčitavanje
vodomerov in redno obračunavanje stroškov po veljavnem ceniku;
|
– izdajanje soglasij
in omogočanje priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
|
– organiziranje
oskrbe s pitno vodo v primeru višje sile in poročanje o nastopu višje
sile pristojnim občinskim organom; |
– letno spremljanje
vodnih izgub v vodovodnem omrežju in priprava programa ukrepov za
zmanjševanje vodnih izgub. |
31. člen |
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
– na javni vodovod se
lahko priključijo le pod pogoji iz IV. poglavja tega odloka;
|
– redno vzdržujejo
interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo, hišni priključek in interne
hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi
snega, ledu in ostalega materiala; |
– ščitijo obračunski
vodomer pred zmrzovanjem; |
– dovoljujejo vstop v
svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera,
ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev
vode; |
– kontrolirajo
stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
|
– javljajo
upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o
odjemu vode iz požarnih hidrantov; |
– pisno obveščajo
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka
spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
|
– redno plačujejo
porabljeno vodo na podlagi izdanih računov; |
– urejajo medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera
in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov; |
– upoštevajo
varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave vode; |
– pridobijo soglasje
upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;
|
– povrnejo škodo
povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
32. člen |
Izvajalci del morajo
pred pričetkom vzdrževalnih del in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic
in trgov ter ostale komunalne infrastrukture pridobiti soglasje
upravljavca javnega vodovoda in zagotoviti vzpostavitev vodovodnega
omrežja in opreme v prvotno stanje. Upravljavci drugih infrastrukturnih
objektov in naprav morajo pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah zagotoviti, da ostanejo elementi javnega vodovoda
nepoškodovani. |
X. ODVZEM VODE IZ
HIDRANTOV |
33. člen |
Hidranti v omrežju
javnega vodovoda, služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez
soglasja upravljavca le za gašenje požarov. |
Odvzem vode iz
hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za
takšen odvzem vode se sklene dogovor, v katerem je določen tudi način
plačila. |
34. člen |
V primeru poškodbe
hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Stroške popravila
poškodbe, ki jo je povzročil, bremenijo uporabnika. |
XI. PREKINITEV DOBAVE
VODE |
35. člen |
Upravljavec lahko, z
obvestilom, prekine dobavo vode uporabniku, na njegove stroške, v
naslednjih primerih: |
1. če stanje interne
napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov ali
vpliva na kvaliteto pitne vode v javnem vodovodu; |
2. če je priključek
na vodovod izveden brez soglasja, ali v nasprotju s soglasjem
upravljavca; |
3. če interna
napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja; |
4. če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo; |
5. če uporabnik
onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo
vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja
v skladu z določili tega odloka; |
6. če uporabnik brez
privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako
drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi;
|
7. če uporabnik krši
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo; |
8. če uporabnik ne
poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred
prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden; |
9. če z odvodom
odpadnih vod, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost
onesnaževanja vode. |
Upravljavec lahko
prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v
pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 9. točke tega člena. |
36. člen |
Upravljavec prekine
dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek
ali zahteva prekinitev dobave vode. |
Priključek
upravljavec ukine tako, da: |
– fizično odstrani
priključni ventil in cev, |
– izbriše priključek
iz katastra, |
– vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
Stroške ukinitve
priključka nosi uporabnik. |
37. člen |
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih
vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda. O času
trajanja prekinitve dobave vode mora pravočasno obvestiti uporabnike
preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. |
38. člen |
V primeru
nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti
dobavo vode brez predhodnega obvestila. |
XII.
NADZOR |
39. člen |
Inšpekcijski nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe,
pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor. |
XIII.
KAZENSKE DOLOČBE |
40. člen |
Z globo 1000 € se
kaznuje upravljavec: |
1. če ne izpolnjuje
obveznosti iz 3. in 30. člena tega odloka, |
2. če ne dopusti
priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega odloka,
|
3. če prekine dobavo
vode v nasprotju s 35. členom tega odloka. |
Z globo 200 € se
kaznuje odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka. |
41. člen |
Uporabnik javnega
vodovoda se kaznujejo z globo, če: |
1. se priključi na
javni vodovod brez soglasja upravljavca (9. člen); |
2. se ne priključi in
ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (9. člen);
|
3. prekine dobavo
vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v
napeljavi (15. člen); |
4. ne izpolnjuje
obveznosti iz 31. člena; |
5. odvzema vodo iz
hidranta v nasprotju s 33. členom. |
Z globo 1000 € se za
prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, z globo 200 € pa posameznik in odgovorna oseba pravne osebe. |
42. člen |
Z globo 1000 € se
kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki: |
1. ravna v nasprotju
z 20. členom tega odloka, |
2. ravna v nasprotju
z 32. členom tega odloka. |
Z globo 200 € se
kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
XIV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
43. člen |
Uporabniki, ki niso
vpisani v kataster uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku
šest mesecev od uveljavitve tega odloka. |
44. člen |
Priključki obstoječih
stavb se prenesejo v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda skladno s
7. členom tega odloka na podlagi sklenjene pogodbe najpozneje do 31.
decembra 2010. |
45. člen |
Uporabniki v
obstoječih stavbah, ki še nimajo vgrajenega obračunskega vodomera
plačujejo porabljeno vodo, do vgradnje vodomera, na podlagi povprečne
porabe na prebivalca v preteklem letu v Občini Kranjska Gora. |
46. člen |
Upravljavec mora do
31. 10. 2008 pripraviti ustrezne podlage za označitev oskrbovalnih
območij, v skladu s 30. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 35/06). |
47. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij z
vodo v Občini Kranjska Gora (UVG št. 12/96). |
48. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
007/10-1/2008-RP |
Kranjska Gora, dne
27. julija 2008 |
Župan |
Občine Kranjska Gora
|
Jure Žerjav l.r. |