Na podlagi VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZdavNepr in 22/14 – odl. US), 218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19) ter 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19 – popr.), je Občinski svet Občine Pesnica na 9. redni seji dne, 26.11.2019 sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PESNICA

1.  Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Pesnica.

2. člen

(1) Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.

(4) Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(5) Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

·  če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

·  če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;

·  če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.

3. člen

(1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.

(2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.

(3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

(4) Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, površine za obratovanje bencinskih servisov, odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti.

(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. oziroma se jih opredeli na podlagi prijave zavezanca.

4. člen

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je skladno z izvedbenim prostorskim aktom dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka oz. izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s petim odstavkom 2. člena tega odloka. Površine zemljiških parcel se pridobi iz uradnih evidenc in iz lastnih evidenc, ki jih vzpostavi občina.

2.  Območje, na katerem se plačuje nadomestilo

5. člen

(1) Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na celotnem območju občine Pesnica.

(2) Območje občine je razdeljeno na naslednja tri območja:

·  1. območje: ureditveno območje naselja Pesnica pri Mariboru, ureditveno območje naselja Pernica ter območje za industrijske in poslovne dejavnosti v dolini Dobrenjskega potoka;

·  2. območje: ureditvena območja naselij Dolnja Počehova, Jakob in Jarenina;

·  3. območje: ostali prostor občine, ki ni vključen v 1. ali 2. območje.

(3) Meje območij iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka tega člena so prikazane na kartah, ki so sestavni del tega odloka.

(4) Na območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so zgrajene stavbe, ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z javnim vodovodnim in javnim elektroenergetskim omrežjem.

3.  Merila za določanje nadomestila za zazidana stavbna zemljišča

6. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1.  lega stavbnega zemljišča;

2.  opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave;

3.  vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča;

4.  izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.

7. člen

Pri legi stavbnega zemljišča se upošteva razporeditev stavbnega zemljišča v območja iz drugega odstavka 5. člena tega odloka.

8. člen

(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

1.  cesta: 30 točk

2.  javno vodovodno omrežje: 20 točk

3.  javno kanalizacijsko omrežje: 20 točk

4.  javno elektroenergetsko omrežje: 10 točk

(2) Šteje se, da so vsa zazidana stavbna zemljišča opremljena s cesto oz. da imajo možnost priključitve na cesto.

(3) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, javno vodovodno omrežje in javno elektroenergetsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 metrov in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh objektov in naprav.

(4) Razdalje po tem členu se merijo kot najkrajše zračne razdalje med osjo komunalnega oziroma drugega infrastrukturnega objekta in skrajno točko objekta, za katerega se odmerja nadomestilo.

9. člen

Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena v naslednje skupine:

·  A: stavbna zemljišča za stanovanjske namene;

·  B: stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti;

·  C: stavbna zemljišča za poslovne namene obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti, trgovine na drobno in kmetijstva;

·  D: stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravnih dejavnosti;

·  E: stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti;

·  F: stavbna zemljišča za objekte družbenih dejavnosti.

10. člen

Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti ter lego se za zazidano stavbno zemljišče število točk za m2 površine določi po naslednji tabeli:

v številu točk/m2

11. člen

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Glede na izjemne ugodnosti se določijo točke po naslednji tabeli:

4.  Merila za druga zazidana stavbna zemljišča

12. člen

(1) Poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka se točkujejo po naslednji tabeli:

v številu točk/m2

(2) Za površino bencinskega servisa se šteje površina celotnega zemljišča, na katerem je zgrajen bencinski servis oz. se uporablja za potrebe bencinskega servisa ne glede na to, ali so na bencinskem servisu zgrajene tudi stavbe.

(3) Za odprte športno rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, se štejejo vse površine, namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) ne glede na to, ali so na njih zgrajene tudi stavbe.

(4) Za poslovne površine iz tega člena se ne upoštevajo točke za opremljenost stavbnega zemljišča iz 8. člena tega odloka.

5.  Merila za nezazidana stavbna zemljišča

13. člen

(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela ali njen del urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(2) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na lego in podrobnejšo namensko rabo prostora, določeno s prostorskimi akti občine, po naslednji tabeli:

v številu točk za m2

(3) Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih po tem členu se ne točkuje opremljenost stavbnega zemljišča po 8. členu tega odloka.

(4) Pri izračunu nadomestila se upošteva površina parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku.

(5) Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oz. uporabnik zemljišča, če lastnik sporoči občinski upravi podatke o uporabniku.

14. člen

(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz petega odstavka 2. člena tega odloka se točkuje s 100 točk/m2.

(2) Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih po tem členu se ne točkuje opremljenost stavbnega zemljišča po 8. členu tega odloka.

(3) Za površino nezazidanega stavbnega zemljišča po tem členu se šteje površina, ki je določena z izvedbenim prostorskim načrtom in ustreza pogojem iz petega odstavka 2. člena tega odloka.

(4) Če so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, tudi poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno zemljišče.

6.  Zavezanci, podatki in odmera nadomestila

15. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik (najemnik) zemljišča, objekta oziroma stavbe ali dela stavbe.

16. člen

(1) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje Občinska uprava Občine Pesnica (v nadaljevanju: občinska uprava).

(2) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov, na podlagi prijave lastnika ali neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča in iz evidenc, ki jih vzpostavi sama.

(3) S podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o evidentiranju nepremičnin in graditvi objektov.

(4) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh od nastanka obveznosti oz. spremembe.

(5) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti.

(6) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, v katerem je sprememba nastala.

17. člen

Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračilom, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davke.

18. člen

(1) Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili zakona, ki ureja davčni postopek.

(2) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu na podlagi in v skladu s tem odlokom pristojni finančni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti.

7.  Oprostitev plačila nadomestila

19. člen

Nadomestilo se ne plačuje:

·  za stavbno zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe,

·  za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

·  za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

·  za sakralne objekte in druge objekte, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

20. člen

(1) Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni ali neposredno plačali komunalni prispevek ali izvedli opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostor. Oprostitev traja pet let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo.

(2) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so ob vložitvi vloge prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.

21. člen

Občina Pesnica lahko tudi v drugih primerih, kot so elementarne ali druge nezgode, oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrozilo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za eno leto od oddaje vloge.

22. člen

(1) Oprostitev plačila nadomestila se uvede na zahtevo občana.

(2) Pisno zahtevo za oprostitev plačila nadomestila ter ustrezna dokazila (pogodba o nakupu, potrdilo socialne službe in drugo) mora zavezanec predložiti občinski upravi.

(3) O oprostitvi plačila odloči občinska uprava z odločbo.

(4) Vse oprostitve, razen oprostitve iz prvega odstavka 20. člena, veljajo za odmerno leto in jih lahko zavezanci v naslednjem odmernem letu ponovno zahtevajo, če izpolnjujejo pogoje za oprostitev iz tega odloka.

8.  Določanje višine nadomestila

23. člen

Letna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po posameznih merilih tega odloka in se ugotovi skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

24. člen

(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2020 znaša 0,0042 EUR/m2.

(2) Vrednost točke se revalorizira vsako leto z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, v kolikor je ta večji od 1. O revalorizaciji župan sprejme ugotovitveni sklep in ga objavi v uradnem glasilu občine.

(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je navedena v prvem in drugem odstavku tega člena, vrednost točke določi občinski svet na predlog župana. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine.

9.  Kazenske določbe

25. člen

(1) Z denarno kaznijo 1.500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

1.  je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oz. nastali spremembi ali če v prijavi navede neresnične podatke;

2.  na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero.

(2) Z denarno kaznijo 450 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z denarno kaznijo 225 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

10.  Prehodne in končne določbe

26. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava.

27. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica (Medobčinski uradni vestnik, št. 15/96, 2/98, 27/98 – popravek in 31/03 ter Uradni list RS, št. 37/04 – odločba US in 62/04 – odločba US).

28. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 35403-0017/2019

Datum:  26.11.2019