Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 21. člena Statuta Občine Tolmin
(Uradni list RS, št. 13/09, 17/11, 106/15) je Občinski svet Občine
Tolmin na 25. seji dne 17. 10. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjska zazidava
Šentviška Gora (ŠG 01) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(pravna podlaga občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se v skladu s prvim odstavkom 55. člena Zakona o
prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12,
109/12) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni
list RS, št. 78/12), sprejme občinski podrobni prostorski načrt
stanovanjska zazidava Šentviška Gora (ŠG 01) (v nadaljnjem besedilu:
OPPN). |
(2) OPPN je pod številko 15218-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško
d.d. |
(3) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
II. VSEBINA OPPN |
|
2. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: |
A) Tekstualni del podrobnega načrta (odlok) |
1. Opis prostorske ureditve |
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor |
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin |
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja
narave |
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje
OPPN |
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
B) Grafični del podrobnega načrta |
B1 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
planskega akta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju |
M 1:5 000 |
B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
M 1:1 000 |
B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:2 500 |
B4 Ureditvena situacija s prerezom območja |
M 1:500 |
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na javno gospodarsko
infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
M 1:500 |
B6 Načrt parcelacije |
M 1:1000 |
C) Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski
ureditvi z obrazložitvijo in utemeljitvijo |
D) Priloge podrobnega načrta |
D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
D2 Prikaz stanja prostora |
D3 Strokovne podlage |
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
D5 Povzetek za javnost |
|
1. Opis prostorske ureditve |
|
3. člen |
|
(namen OPPN) |
|
(1) Območje stanovanjske zazidave Šentviška Gora je po namenski rabi
opredeljeno kot stanovanjske površine (SSe; e – enodružinska gradnja).
Območje se nahaja v severnem delu naselju Šentviška Gora. |
(2) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu
OPPN) se podrobneje načrtuje prostorska ureditev za novo stanovanjsko
zazidavo v naselju Šentviška Gora. Določijo se prostorsko izvedbeni
pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, pogoji glede lege,
velikosti in oblikovanja objektov, pogoji in merila za parcelacijo,
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
(v nadaljnjem besedilu GJI) in grajeno javno dobro, pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja. |
(3) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenih dovoljenj. |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN je velikosti ca. 1,26 ha in zajema naslednja zemljišča
s parcelnimi številkami 640/5, 640/6, 659/1 in 669 ter dele zemljišč s
parcelnimi številkami 662/1, 662/2, 672, 1944/10 in 1951, vse katastrska
občina Šentviška Gora (2259). |
(2) Znotraj območja se nahaja stavba (gospodarsko poslopje) z evidenčno
številko 259. |
(3) Dejanska raba kmetijskih zemljišč je v pretežnem delu trajni travnik
(1300), v manjšem delu je njiva oziroma vrt (1100) ter pozidano in
sorodno zemljišče (3000). |
(4) Območje je v večjem delu nepozidano stavbno zemljišče, ki se
uporablja v kmetijske namene (njive, travniki itd.). |
(5) Območje na južni strani poteka južno od obstoječe stavbe št. 259 in
po obstoječi javni poti JP 922713, na zahodni strani meji na
nekategorizirano poljsko pot, na severni in vzhodni strani pa na
obstoječe kmetijske površine ter gozd. |
(6) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. |
|
5. člen |
|
(posegi izven območja OPPN) |
|
(1) Izven območja OPPN se načrtuje gradnja gospodarske javne
infrastrukture, in sicer: |
– 20kV elektro kablovod iz transformatorske postaje (v nadaljnjem
besedilu TP) Šentviška Gora in TP Rpelj za potrebe napajanja načrtovane
TP znotraj območja OPPN ter |
– telekomunikacijski vod od obstoječega dvojnega droga na zemljišču
parc. št. 40/1, k.o. Šentviška gora. |
(2) Zahodno in vzhodno od območja OPPN se načrtuje rekonstrukcija javne
poti JP922713 (v nadaljnjem besedilu južna cesta), v sklopu katere se na
zemljišču parc. št. 632/3, k.o. Šentviška Gora izvede ekološki otok ter
morebitne ponikovalnice za odvodnjavanje ceste. |
(3) Izven območja OPPN se lahko posega tudi z ostalimi infrastrukturnimi
vodi, če se pri projektiranju in gradnji izkaže oziroma najde boljša
tehnična rešitev od predvidene, pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju
z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega
voda in vseh tangiranih vodov. |
(4) Gradnja javne gospodarske infrastrukture izven območja OPPN se
izvaja pod pogoji, določenimi v veljavnem občinskem prostorskem načrtu. |
|
2. Umestitev načrtovane ureditve v
prostor |
|
2.1. Vplivi in povezave prostorske
ureditve s sosednjimi območji |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave) |
|
(1) Naselje Šentviška Gora se nahaja na Šentviški planoti v vzhodnem
delu Občine Tolmin. |
(2) Glavni dostop do naselja je po lokalni cesti LC 420142. Naselje se
preko kategoriziranih javnih poti povezuje z ostalimi bližnjimi zaselki
Zakraj, Daber, Polje … |
(3) Območje OPPN je z zahodne, vzhodne in severne strani omejeno s
kmetijskimi površinami in gozdom, na južni strani pa meji na naselje
Šentviška Gora. |
(4) Na območju OPPN se rekonstruira javna pot 922713 (južna cesta) v
dolžini ca. 380 m z navezavo na zahodni strani na obstoječo javno pot JP
920351, ki poteka skozi center naselja Šentviška Gora ter na vzhodni
strani na javno pot JP 922718. Nova prometnica bo omogočala obvoz
vozilom, ki sedaj obremenjujejo center naselja. |
(5) Iz južne ceste se uredi priključek nekategorizirane poljske poti
(zahodna cesta), ki se rekonstruira. Iz zahodne ceste se uredi nova
ulica, ki bo omogočala dostop do posameznih parcel. Zaradi nove pozidave
povečanje prometa skozi naselje Šentviška Gora ni predvideno, saj se bo
promet skozi center po izgradnji nove južne ceste zmanjšal. |
(6) Manjši južni del načrtovane zazidave se nahaja v območju naselbinske
dediščine Šentviška Gora – vas (EŠD 9461). |
|
2.2. Zasnove in rešitve
načrtovanih površin z objekti in ostalih površin |
|
7. člen |
|
(zasnova območja) |
|
(1) Zasnova območja sloni na poteku načrtovanih javnih prometnic (južna
cesta, zahodna cesta ter ulica). |
(2) Na območju se formira deset novih parcel (od GP1 do GP10) za gradnjo
stanovanjskih stavb, parcele za gradnjo javnih prometnic (GPC), parcela
za gradnjo peš poti (GPP) ter parcela za gradnjo TP in ekološkega otoka
(GPI). |
(3) Tipologija zasnove pozidave območja sledi obstoječi razmetani
gručasti pozidavi naselja. Razmestitev načrtovanih stanovanjskih stavb
upošteva razgiban teren. Stavbe se umesti znotraj gradbene meje.
Orientacija stavb na posamezni parceli je poljubna in se načrtuje tako,
da so potrebni minimalni premiki zemeljskih mas. |
(4) Znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji stavb, se ob javni
prometnici locira stanovanjska stavba, ob njej pa garaža ali nadstrešek
za avtomobil. V ozadju parcele se lahko umesti gospodarsko poslopje za
hrambo kmetijskih strojev in pridelka ali pa za potrebe reje živali. Pri
umeščanju stavb v prostor je potrebno upoštevati faktor zazidanosti. |
(5) Možno je združevanje dveh ali treh sosednjih parcel, namenjenih
gradnji stavb, s čimer se smiselno poveča tudi gradbena meja. |
(6) Ob skupnem dogovoru z lastnikom sosednjega zemljišča se lahko stavbe
gradijo vse do parcelne meje ali pa se sosednji stavbi med seboj celo
stikata. |
|
8. člen |
|
(zasnova stavb) |
|
(1) Stanovanjski objekti imajo možnost umeščanja idealne lokacije v
okviru gradbene meje posamezne parcele. Osnovni kubus stanovanjskega
objekta ima pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 in ga
obvezno pokriva simetrična dvokapnica z enakimi nakloni. Sleme strehe
osnovnega kubusa poteka vzdolž daljše stranice stavbe. Garaža za vozila
je praviloma izven osnovnega kubusa stavbe, umeščena kot dozidava
(prizidek) ali kot samostojen (tudi nezahtevni in enostavni) objekt na
pripadajočem stavbnem zemljišču. Streha nad garažo je lahko tudi ravna. |
(2) Gospodarska poslopja morajo tipološko slediti stanovanjskim stavbam.
Priporočljiva je izvedba gankov po daljši stranici stavbe ter kleti,
izvedene ali obzidane z naravnim kamnom iz lokalnega okolja. |
|
9. člen |
|
(prometna zasnova) |
|
(1) V južnem delu območja poteka makadamska javna pot JP 922713, ki se
rekonstruira. Rekonstrukcija t.i. južne ceste se izvede v dolžini ca.
380 m z navezavo na zahodni strani na obstoječo javno pot JP 920351, ki
poteka skozi center naselja Šentviška Gora ter na vzhodni strani na
javno pot JP 922718. Južna cesta v dolžini ca. 150 m poteka znotraj
območja OPPN. V srednjem delu poteka južne ceste se vzdolž opornega zidu
lahko izvede stopnišče ali klančina, ki bo omogočala izvedbo peš poti
širine 2 m v smeri proti jedru naselja (kulturni dom, šola, vrtec,
otroška igrišča …). Pred rekonstrukcijo južne ceste se na njeni trasi
odstrani obstoječe gospodarsko poslopje (objekt št. 259). |
(2) Od južne ceste se v dolžini ca. 95 m rekonstruira obstoječa
nekategorizirana poljska pot t.i. zahodna cesta, s katere se uredi ulica
za dostop do parcel, namenjenih gradnji stavb. V prvi fazi se z zahodne
ceste zgradi slepa ulica v dolžini ca. 237 m. V nadaljevanju slepe ulice
se rezervira prostor za morebitno izvedbo povezave ulice na južno cesto. |
|
2.3. Pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
|
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji
glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru |
|
10. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
Območje OPPN se nameni stanovanjski in kmetijski rabi. Možno je tudi
izvajanje mirnih, nemotečih dejavnosti, ki omogočajo samozaposlitev in
ne proizvajajo večjih emisij v okolje (prah, hrup, smrad …), kot je
zakonsko dovoljeno, ter pod pogojem, da: |
– se dejavnost izvaja na maksimalno 50 % bruto tlorisne površine
osnovnega kubusa stavbe, |
– se zaradi izvajanja dejavnosti zahteva največ dve dodatni parkirni
mesti poleg dveh parkirnih mest na stanovanjsko enoto. |
|
11. člen |
|
(vrste dopustnih objektov glede na
namen) |
|
(1) V skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov
(CC-SI), se na območju OPPN dopušča gradnja naslednjih stavb in
objektov: |
1) STAVBE |
11) Stanovanjske stavbe: |
111 Enostanovanjske stavbe; |
112 Večstanovanjske stavbe: |
11210 Dvostanovanjske stavbe; |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (samo do tri stanovanja). |
12) Nestanovanjske stavbe: |
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij: |
1242 Garažne stavbe (samo garaže in pokrita parkirišča); |
127 Druge nestanovanjske stavbe: |
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; |
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo pomožne stavbe). |
2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
21) Objekti transportne infrastrukture: |
211 Ceste: |
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; |
22) Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: |
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja; |
24) Drugi gradbeni inženirski objekti: |
242 Drugi gradbeni inženirski objekti: |
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Na celotnem območju OPPN se v skladu s predpisom, ki ureja vrsto
objektov glede na zahtevnost, ter pod pogoji tega OPPN dovoli gradnja
naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– pomožni objekti v javni rabi; |
– ograja; |
– podporni zid; |
– priključek na objekte GJI in daljinskega ogrevanja; |
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno; |
– pomožni komunalni objekt. |
(3) Na parceli namenjeni gradnji stavb (GP1 do GP10) se poleg
nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih v drugem odstavku tega
člena, dovoli v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na
zahtevnost, ter pod pogoji tega OPPN tudi gradnja naslednjih nezahtevnih
in enostavnih objektov: |
– majhna stavba; |
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave; |
– mala komunalna čistilna naprava; |
– nepretočna greznica; |
– rezervoar; |
– samostojno parkirišče; |
– objekt za rejo živali; |
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt; |
– objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. |
|
12. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega
OPPN: |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija objekta, |
– odstranitev objekta ali njegovega dela, |
– sprememba namembnosti objekta ali njegovega dela v skladu z dopustnimi
dejavnostmi po tem OPPN, |
– vzdrževanje objekta. |
|
2.3.2. Prostorsko izvedbeni pogoji
glede lege objektov |
|
13. člen |
|
(lega objekta na zemljišču) |
|
(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski elementi: |
– parcela namenjena gradnji (GP): namenjena je gradnji načrtovanih
objektov (stavb in gradbeno-inženirskih objektov), dostopov, ureditvi
dvorišč, parkirišč, zelenih površin in podobno ter gradnji nezahtevnih
in enostavnih objektov; |
– gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj
izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z
zemljiščem), ki je novozgrajena oziroma načrtovana stavba ne sme
presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena
v notranjost. |
(2) Stavba, ki ni nezahteven ali enostaven objekt, se načrtuje znotraj
določene gradbene meje (GM). |
(3) Odmik nezahtevnega ali enostavnega objekta, ki se gradi na parceli,
namenjeni gradnji stavbe (GP1 do GP10), od sosednjih zemljišč je
minimalno 1,5 m (tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih podzemnih in
nadzemnih delov objekta), s soglasjem soseda se lahko gradi tudi do
parcelne meje. |
(4) Ograja in podporni zid se gradi s takšnim odmikom od sosednje
parcele, da z gradnjo in vzdrževanjem ne posegamo na sosednjo parcelo. |
|
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji
glede velikosti in oblikovanje |
|
14. člen |
|
(velikost in oblikovanje stavb) |
|
(1) Tlorisna velikost: |
– osnovni kubus mora upoštevati razmerje stranic 1:1,2 do 1:2 in faktor
zazidanosti; |
– možno je dodati volumne, ki ne smejo presegati 50 % tlorisa osnovnega
kubusa. |
(2) Vertikalni gabarit: |
– pritličje (P) + mansarda (M) oziroma podstrešje. Kota pritličja je
določena na grafični prilogi B4 Ureditvena situacija; |
– možna je izvedba kleti; |
– kolenčni zid v etaži nad pritličjem maksimalno 1,2 m. |
(3) Streha: |
– dvokapna streha brez čopov ter enakih naklonov, v manjšem delu (do
30 % celotnega tlorisa strehe) lahko tudi ravna; |
– naklon dvokapne strehe 40 stopinj; |
– osvetlitev mansarde (M) s strešnimi okni in frčadami s simetričnimi
dvokapnimi strehami enakega naklona kot osnovna streha, enokapnimi
strehami naklona do 15 stopinj ali ravnimi strehami. |
(4) Kritina: |
– opečna ali betonska kritina, dovoljene so skodle in skrilj; |
– barva kritine v odtenku opečno rdeče do opečno rjave barve; |
– ravne strehe so lahko krite s pločevino v enaki barvi kot osnovna
streha ali PVC folijo. |
(5) Fasada: |
– zaključni sloj fasade klasični omet; |
– barva bela ali pastelna zemeljskih odtenkov. Pastelna barva je barva,
ki ima delež barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. Obrobe in
portali so lahko v kamnu. Fasada kleti je lahko iz kamna, vendar se
izvede v celotni višini kletne etaže; |
– dovoljen je leseni gank. |
|
15. člen |
|
(velikost in oblikovanje nezahtevnega
in enostavnega objekta) |
|
(1) Velikost nezahtevnega in enostavnega objekta je določena s predpisom
o tovrstnih objektih. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekt, ki je stavba, je lahko lesen ali
zidan z enako fasado kot osnovna stavba. Streha je lahko simetrična
dvokapnica enakega naklona kot streha osnovne stavbe, enokapna streha
naklona do 15 stopinj ali ravna streha. Kritina je poenotena s kritino
osnovne stavbe. Ravne strehe so lahko krite s pločevino v enaki barvi
kot osnovna streha ali PVC folijo. |
(3) Ograja med sosednjimi parcelami je lahko kovinska ali lesena. Možna
je zasaditev žive meje iz avtohtonih grmovnic. |
(4) Višinska razlika med parcelami se prioritetno premošča s travnato
brežino. |
(5) Oporni zid mora biti kamnit ali obložen s kamnito oblogo ali
ozelenjen s plezalkami. |
|
2.3.4. Prostorski izvedbeni pogoji in
merila za parcelacijo |
|
16. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) Na območju OPPN se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo
stavbe na posamezni parceli izvede parcelacija za potrebe izvedbe javnih
prometnic v takem obsegu, da bo omogočen dostop do posamezne parcele. |
(2) Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom. Mejne točke
parcele so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. |
(3) Parcele, namenjene gradnji, se lahko združujejo pod pogojem, da je
omogočen neposreden dostop na javno prometnico. V primeru združevanja
parcel se ustrezno poveže tudi gradbena meja. |
|
2.3.5. Stopnja izkoriščenosti
zemljišč za gradnjo |
|
17. člen |
|
(izkoriščenost zemljišč) |
|
(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med
zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji, je do
0,4. V zazidano površino je potrebno upoštevati tudi površino
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(2) Na parceli, namenjeni gradnji, se mora urediti minimalno 30 %
zelenih površin. |
|
3. Zasnova projektnih rešitev in
pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
18. člen |
|
(skupne določbe) |
|
(1) Na območju OPPN je dopustna nova gradnja, odstranitev,
rekonstrukcija in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer
se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v
območju ter možnost njihovega razvoja. |
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih
omrežij ter gradnja novih GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s
področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod
tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami
in mnenji k OPPN, in s pridobitvijo njihovega soglasja. Gradnja se
izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez
soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter
saditi drevesa. |
(3) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino,
kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine
infrastrukturnega voda od predpisane, ter deponirati gradbeni ali drugi
material ter postavljati začasne objekte. |
(4) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z
drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem
varovalnem pasu se obstoječe vode ustrezno zaščiti. |
|
19. člen |
|
(cestno omrežje) |
|
(1) Obstoječa javna pot JP 922713 je v celoti predvidena za
rekonstrukcijo. Rekonstrukcija se izvede v dolžini ca. 380 m z navezavo
na zahodni strani na obstoječo javno pot JP 920351, ki poteka skozi
center naselja Šentviška Gora ter na vzhodni strani na javno pot JP
922718. Znotraj območja OPPN poteka le del rekonstruirane javne poti
(t.i. južne ceste) v dolžini ca. 150 m. Z južne ceste se v dolžini ca.
95 m izvede rekonstrukcija nekategorizirane poljske poti t.i. zahodne
ceste v smeri severa, s katere se izvede nova ulica za dostope do
posameznih parcel, namenjenih gradnji stavb. |
(2) Južna cesta: rekonstruirana južna cesta se kategorizira kot lokalna
pot (LP) z upoštevanjem projektne hitrosti 40 km/h. Prečni nagib je 6 %,
minimalni polmer krožne krivine pa 50 m. Upoštevan je maksimalni nagib
nivelete 10 %. |
Prečni profil južne ceste je minimalno: |
– varovalni pas |
0,25 m |
– pločnik |
1,50 m |
– vozni pas |
2 x 2,50 m |
– bankina |
0,75 m |
SKUPAJ: |
7,50 m |
Vzdolž južne ceste se izvedejo oporni zidovi v kombinaciji z brežinami v
naklonu vsaj 1:1,5, ki bodo premostile potrebno višinsko razliko. |
V srednjem delu poteka južne ceste se vzdolž opornega zidu lahko izvede
stopnišče ali klančina, ki bo omogočala izvedbo peš poti širine 2 m iz
območja OPPN v smeri proti jedru naselja (kulturni dom, šola, vrtec,
otroška igrišča …). |
(3) Zahodna cesta in ulica: V dolžini ca. 95 m se rekonstruira obstoječa
nekategorizirana poljska pot v delu od južne ceste do skrajnega
severozahodnega dela načrtovane stanovanjske zazidave. Iz zahodne ceste
se za dostop do parcel v prvi fazi zgradi slepa ulica v dolžini ca. 237
m. V nadaljevanju slepe ulice se naredi rezervacija prostora za
morebitno izvedbo povezave ulice na južno cesto. Zahodna cesta in ulica
se kategorizirata kot malo prometni cesti (MP) z upoštevanjem projektne
hitrosti 30 km/h. Prečni nagib je 5 %, minimalni polmer krožne krivine
pa 35 m. Upoštevan je maksimalni nagib nivelete 10 %. |
Prečni profil zahodne ceste in ulice je minimalno: |
– bankina |
0,50 m |
– vozni pas |
2 x 2,00 m |
– bankina |
0,50 m |
SKUPAJ: |
5,0 m |
(4) Za vsako stanovanjsko enoto se predvidi dve parkirni mesti na
pripadajočem stavbnem zemljišču. Na posameznem stavbnem zemljišču se
zagotovi obračanje vozil. |
|
20. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Na območju stanovanjske zazidave se izvede novo vodovodno omrežje z
navezavo na obstoječe vodovodno omrežje Šentviške planote. |
(2) Pred začetkom projektiranja vodovoda za potrebe nove stanovanjske
zazidave se izdela hidravlični izračun obstoječega vodovodnega omrežja
Šentviške planote in se na podlagi pridobljenih rezultatov natančno
določi mesto priklopa na omrežje. V kolikor se iz hidravličnega izračuna
izkaže, da obstoječe vodovodno omrežje Šentviške planote ne zadošča
potrebam nove stanovanjske zazidave, se predvidi rekonstrukcija
obstoječega vodovodnega omrežja. |
(3) Novo vodovodno omrežje se načrtuje v skladu z veljavno zakonodajo o
načinu oskrbe s pitno vodo. |
(4) Načrtovane stavbe se priključijo na javno vodovodno omrežje preko
skupnih vodomernih jaškov, lociranih ob robovih javne prometnice.
Globina vodovoda je minimalno 1,2 m. Upoštevati je treba predpisane
minimalne vertikalne in horizontalne odmike vodovoda od ostale
gospodarske javne infrastrukture. |
(5) Območje stanovanjske zazidave se opremi s podtalnim hidrantnim
omrežjem. |
|
21. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Za normalno funkcioniranje nove stanovanjske zazidave se načrtuje
postavitev TP za moč do 250 kVA, iz katere se bodo z električno energijo
napajale vse načrtovane stavbe. TP se locira ob ulici v severovzhodnem
delu območja. Tip TP določi upravljavec javnega elektro omrežja. |
(2) Načrtovana TP se priključi na obstoječe srednje napetostno elektro
omrežje v obstoječi TP Rpelj in obstoječi TP Šentviška Gora. 20 kV
kablovod za napajanje nove TP se izvede v kabelski kanalizaciji v
koridorju javnih prometnic. |
(3) Na območju zazidave se načrtuje kabelska razdelilna – varovalna
omarica KR, iz katere se izvede nizkonapetostno elektro omrežje do
posamezne parcele. Število in karakteristike elektro vodov, kabelske
kanalizacije ter jaškov določi upravljavec javnega elektro omrežja. |
(4) Območje se lahko opremi z javno razsvetljavo, ki se napaja iz TP. |
|
22. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Komunalne odpadne vode iz posamezne stavbe se spelje v malo čistilno
napravo (MČN), ki se jo locira na parceli, namenjeni gradnji stavb. Če
se bo v prihodnosti za naselje Šentviška Gora izvedlo javno
kanalizacijsko omrežje, se stavbe, načrtovane s tem OPPN, lahko
priključi na javno kanalizacijsko omrežje. |
(2) Čiste padavinske vode s streh stavb se obvezno zbira v rezervoarjih
deževnice, ki se jih v celoti vkoplje v teren. Vodo se ponovno uporabi
kot sanitarno vodo, za zalivanje vrta, pranje avtomobilov, dvorišča itd.
Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice ter ostala čista
padavinska voda se spelje v ponikovalnico, ki se jo locira na parceli
osnovne stavbe, če to omogoča prepustnost zemljine, ki se določi z
geomehanskimi preiskavami terena. V primeru, da ponikanje ni možno, se
čiste padavinske vode speljejo razpršeno po terenu, vendar tako, da ne
odtekajo na sosednja stavbna zemljišča ali javno prometnico. |
(3) Morebitne onesnažene vode se pred izpustom v podtalje ustrezno
očistijo v lovilcu olj. |
(4) Padavinska voda z južne ceste se preko padavinske kanalizacije
odvede v ponikovalnice, če pa ponikanje ni mogoče zaradi slabo prepustne
zemljine, pa se voda razpršeno odvaja po terenu. |
(5) Zahodna cesta in ulica se odvodnjavata preko muld razpršeno po
terenu. |
|
23. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju načrtovane stanovanjske zazidave se v koridorjih javnih
prometnic izvede novo telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo, ki bo
omogočala priključitev novogradenj na telekomunikacijsko omrežje. |
(2) Priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje se izvede pri
dvojnem drogu na parceli 40/1, k.o. Šentviška Gora. Povezava se zaključi
v kabelskem jašku znotraj območja načrtovane zazidave, od koder se do
vsake parcele, namenjene gradnji, izvede priključitven vod, ki se ga
zaključi v omarici na fasadi stavbe. |
|
24. člen |
|
(odpadki) |
|
(1) V sklopu posamezne parcele, namenjene gradnji, se zagotovi prostor
za postavitev posode za mešane komunalne odpadke. |
(2) Ob načrtovani TP se uredi prostor za namestitev zabojnikov za ločeno
zbiranje odpadkov (ekološki otok), kjer se namesti zabojnik za embalažo
(1 x 1100 l) in zabojnik za papir (1 x 1100 l). Lokacija omogoča dostop
in obračanje vozila za odvoz smeti. |
(3) V sklopu nove južne ceste (izven območja OPPN) se izvede ekološki
otok kot prestavitev obstoječega ekološkega otoka na trgu v centru
naselja. |
|
4. Rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
|
25. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
(1) Skrajni južni del območja načrtovane stanovanjske zazidave se nahaja
na območju naselbinske dediščine Šentviška Gora – vas (EŠD 9461). |
(2) Za vse posege na območju registrirane naselbinske dediščine je treba
v fazi projektiranja pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojnega
zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
(3) V primeru, da se med gradbenim posegom najde arheološka ostalina,
morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane
nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi
pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS /prvi
odstavek 26. člena ZVKD-1/. |
|
5. Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave |
|
26. člen |
|
(varstvo voda in tal) |
|
(1) Za območje OPPN je izdelana strokovna podlaga »Geološko geomehansko
poročilo za območje OPPN Šentviška Gora«, št. poročila: 2016/23, junij
2016. V poročilu so podana navodila za izvajanje posegov v teren in za
gradnjo stavb, pogoji izvedbe javnih prometnic ter ureditev
odvodnjavanja. Vse pogoje iz poročila se pri nadaljnjem projektiranju in
posegih obvezno upošteva. Prav tako je treba pred projektiranjem javnih
prometnic ter stavb na območju OPPN izdelati natančnejše geološko
geomehanske raziskave, ki bodo projektantu podale navodila za izvajanje
vseh gradbenih posegov, predvsem pa podale natančnejše podatke glede
možnosti ponikanja in lokacij ponikovalnic. |
(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ločenim sistemom odvodnjavanja
komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod. Komunalne odpadne vode iz
posamezne stavbe se spelje v malo čistilno napravo, ki se locira na
posamezni parceli, namenjeni gradnji. Čista padavinska voda s streh se
zbira v rezervoarjih deževnice in se uporabi kot sanitarna voda in
podobno. Viški čiste padavinske vode ponikajo, če geološko geomehanske
raziskave pokažejo, da je ponikanje na lokaciji možno, ali pa se
speljejo razpršeno po terenu na način, da ne odtekajo na sosednja
stavbna zemljišča ali javno prometnico. |
|
27. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in
imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi
predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno
delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij,
določenih v veljavnem predpisu. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
Edini vir elektromagnetnega sevanja predstavlja načrtovana TP. Z
ustreznim odmikom načrtovanih stanovanjskih stavb je preprečena
prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja, ki ne
sme presegati mejnih vrednosti, določenih v predpisu s področja
elektromagnetnega sevanja. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim
onesnaževanjem) |
|
Pri načrtovanju se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % ter upošteva
določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi
prostori skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju,
območje nove stanovanjske zazidave spada v II. stopnjo varstva pred
hrupom. Hrup v območju ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. |
|
31. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, ekološko pomembnem
območju (EPO) ali naravni vrednoti (NV), zato posebni ukrepi niso
potrebni. |
|
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom |
|
32. člen |
|
(obramba) |
|
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred poplavami, erozijska
ogroženost in plazljivost terena) |
|
(1) Skladno s prikazom stanja prostora območje ni poplavno ogroženo, ni
evidentirano kot erozijsko območje in teren ni plazljiv. |
(2) Za območje OPPN je izdelano »Geološko geomehansko poročilo za
območje OPPN Šentviška Gora«, št. poročila: 2016/23, junij 2016, ki se
ga pri nadaljnjem projektiranju in posegih v teren obvezno upošteva.
Pred pričetkom gradnje na območju OPPN se izvede dodatne geološko
geomehanske raziskave, ki bodo natančneje podale sestavo tal/terena,
višino morebitne podtalne vode ter možnost ponikanja, določile erozijsko
ogroženost in plazljivost terena. |
|
34. člen |
|
(seizmološke zahteve) |
|
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se
upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in
stabilnosti objektov v skladu z evropskim standardom za potresno odporno
gradnjo. |
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen
projektni pospešek tal 0,2 g. |
|
35. člen |
|
(požarno varstvo) |
|
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred
požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. |
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na
sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od
parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne
protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po
intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah,
dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za
nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se
zgradi hidrantno omrežje. |
(3) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti,
se v sklopu projektne dokumentacije izdela elaborat študija požarne
varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana,
mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata
zasnova požarne varnosti. |
|
7. Etapnost izvedbe prostorske
ureditve in drugi pogoji za izvajanje oppn |
|
36. člen |
|
(etapnost gradnje) |
|
Etapnost izgradnje novih objektov je pogojena s sočasno izvedbo
tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje
posameznega objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno
rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano
kapaciteto. |
|
37. člen |
|
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
|
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa
določila, navedena v posameznih poglavjih, ter vse pridobljene smernice
in mnenja nosilcev urejanja prostora. |
(2) Obveznosti investitorjev: |
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu
zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko
projektant ustrezno dimenzioniral stavbe in javne prometnice, |
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov,
naprav in vodov GJI, ki so tangirani pri predmetni gradnji. |
(3) Obveznosti izvajalcev: |
– dolžan je zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v
času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah
zagotoviti varen promet, |
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni
gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na
parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. |
|
8. Velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
38. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu
prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da
so omogočene vse ureditve, predpisane s tem OPPN. |
(2) Stavba se lahko gradi izven določene gradbene meje pod pogojem, da
je pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča ter da so
zagotovljene požarne zahteve in omogočeno ustrezno vzdrževanje stavbe. |
(3) Odmik nezahtevnega ali enostavnega objekta, ki se gradi na parceli,
namenjeni gradnji stavbe (GP1 do GP10), od sosednjega zemljišča je lahko
tudi manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
(4) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede
tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se
pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega
investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav
ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo mora
soglašati (izdati soglasje) upravljavec tangiranih vodov in upravljavec
predmetnega voda. |
(5) Dopustno je odstopanje pri prometnem urejanju, če gre za ustreznejšo
tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne
spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. |
(6) Pri določitvi kote pritličja stavbam je dopustno odstopanje ±50 cm
od kote, določene v OPPN. Odstopanje pri naklonu strešine je ±5 %. |
|
III. KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN je stalno na vpogled na Občini Tolmin in na Upravni enoti Tolmin. |
|
40. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
|
41. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3505-0002/2015 |
Tolmin,
dne 18. oktobra 2017 |
|
Župan |
Občine Tolmin |
Uroš Brežan l.r. |