Na
podlagi 11., 36. in 40. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF 14/15 – ZUUJFO in 76/16 –
odl. US) in 2. točke 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 1/17 in
16/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 28. redni seji dne 1. 6.
2017 sprejel |
|
O D L O
K |
o
javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja
prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v
lasti Mestne občine Kranj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
|
(1) Ta
odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev
javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta pogodbenega
zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije
javnih objektov v lasti Mestne občine Kranj v koncesijski obliki
javno-zasebnega partnerstva, določeni z zakonom, ki ureja javno-zasebno
partnerstvo. |
(2) S
tem odlokom Mestna občina Kranj kot koncedent tudi določa predmet in
pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in način financiranja
izvedbe projekta. |
2. člen
(opredelitev ključnih pojmov)
|
Poleg
pomena, določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo pojmi,
uporabljeni v tem odloku, naslednji pomen: |
– koncedent je Mestna občina Kranj; |
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega
razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; |
– uporabniki oziroma upravljavci objektov so javni zavodi in druge osebe
javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina
Kranj in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo stavbe v
lasti Mestne občine Kranj; |
– energetski upravljavec objekta je izvajalec storitve energetskega
upravljanja, ki zajema sklop storitev, s katerimi se upravlja zgradbo
oziroma več zgradb z namenom učinkovitejše rabe energije in znižanja
stroškov; |
– objekti so stavbe v lasti Mestne občine Kranj, ki so navedene v
Prilogi 1, Prilogi 2 in Prilogi 3, ki so sestavni deli tega odloka;
|
– pogodbeno zagotavljanje prihranka energije pomeni pogodbeni dogovor
med koristnikom in ponudnikom ukrepa (tj. koncedentom in koncesionarjem)
za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v
vsem obdobju pogodbe, in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali
storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske
učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za
energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki; |
– ukrep
energetske sanacije zajema gradbeno, tehnološko in energetsko sanacijo
objekta, ki ima za posledico izboljšanje energetske učinkovitosti
objekta; |
– energetsko upravljanje zajema vgradnjo centralnega nadzornega sistema,
merilnikov za spremljanje rabe energije, merilnikov temperature in
vzpostavitev nadzora nad delovanjem energetskih sistemov v objektu.
|
II. JAVNI INTERES, PREDMET IN MODEL
JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
3. člen
(javni interes)
|
(1) Mestna občina Kranj skladno z določili 2., 8. in 10. člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) v povezavi z
določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv
2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in
2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012,
str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US),
11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št.
127/06), Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Kranj, ki ga je
Mestni svet Mestne občine Kranj sprejel na 15. seji, dne 26. 3. 2008 in
Novelacijo lokalnega energetskega koncepta, ki je bila sprejeta na 14.
seji, dne 19. 4. 2012, s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja
javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov
rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti Mestne
občine Kranj (v nadaljnem besedilu: projekt), s čemer se zagotavlja
večjo energetsko učinkovitost javnih objektov v lasti Mestne občine
Kranj, ki bodo predmet sanacije. |
(2) Javni interes je izkazan na naslednji način: |
– da se
bo v okviru projekta zagotovila energetska, gradbena in tehnološka
sanacija večjega števila tistih javnih objektov v lasti Mestne občine
Kranj, ki so energetsko potratni in zato nujno potrebni sanacije in ki v
primeru, da se ta projekt ne bi izvedel, ne bi bili deležni sanacije
oziroma bi se sanacija teh objektov izvedla, ko bi imela Mestna občina
Kranj zadostna finančna sredstva, |
– da za
izvedbo ukrepov energetske sanacije v okviru projekta ne bo potrebno
stvarnopravno obremeniti javnih objektov, ki bodo vključeni v projekt, s
stavbnimi pravicami ali hipotekami, |
– da se
bo raba energije v javnih objektih, ki bodo vključeni v projekt, glede
na trenutno porabo, po izvedeni sanaciji zmanjšala in bo iz tega naslova
prišlo do prihrankov pri rabi energije in stroških za energijo,
|
– da se
bo zaradi ukrepov energetske sanacije v Mestni občini Kranj povečala
uporaba obnovljivih virov energije (OVE), |
– da se
bo standard kakovosti udobja in bivanja za končne uporabnike javnih
objektov, ki bodo predmet sanacije, izboljšal, |
– da se
bo v okviru projekta uvedlo energetsko knjigovodstvo in enoten sistem
energetskega upravljanja z objekti, ki so vključeni v projekt, kar
zagotavlja večjo preglednost in s tem ohranjalo ali izboljšalo
racionalizacijo poslovanja, |
– da se
bodo z izvedbo ukrepov udejanjili cilji in ukrepi iz Lokalnega
energetskega koncepta (LEK) Mestne občine Kranj in s tem prispevali k
izpolnjevanju obvez in zaveze držav članic Evropske unije k doseganju
ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko 2020.
|
4. člen
(predmet koncesijskega razmerja)
|
(1) Predmet koncesijskega razmerja je gradbena, tehnološka in energetska
sanacija objektov (v nadaljnjem besedilu: izvedba ukrepov energetske
sanacije) in pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije za objekte
v lasti Mestne občine Kranj, kot so navedeni v Prilogi 1: celovite
energetske sanacije in Prilogi 2: izvedba tehnoloških ukrepov ter
Prilogi 3: uvedba energetskega upravljanja. |
(2) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa v predmet koncesijskega
razmerja vključi tudi dobavo energentov za objekte, ki so zajeti v
prilogah navedenih v prvem odstavku tega člena. |
(3) V
fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb,
lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz Priloge 1, Priloge 2 in
Priloge 3 tega odloka, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, ne pa tudi
poveča. Nabor objektov in ukrepov je mogoče zmanjšati, kolikor:
|
– se bo
za posamezne od objektov ali ukrepov iz seznama v Prilogi 1, Priloge 2
in Priloge 3 tega odloka v fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa
izkazalo, da je njihova vključitev v projekt z vidika koncedenta
negospodarna; |
– bi
pridobljene smernice soglasodajalcev (npr. soglasje Javnega zavoda
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine za posege) ali pogoji
upravljavcev oziroma uporabnikov posameznih objektov (npr. posebni
pogoji uporabe objekta) izvedbo energetske sanacije posameznega objekta
ali ukrepa toliko podražili ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri
oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno
izvedbo celotnega projekta. |
(4) Povečanje števila objektov iz Priloge 3, kjer bo uvedeno energetsko
upravljanje objektov, se lahko poveča pod pogoji določenimi s
koncesijsko pogodbo. |
5. člen
(izvedba projekta)
|
(1) Za
potrebe realizacije projekta in izvajanja storitev pogodbenega
zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov
bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških,
investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izboljšanje energetske
učinkovitosti objektov in doseganje prihranka pri rabi ter stroških
energentov v obsegu, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo v fazi
izvedbe javnega razpisa. |
(2) Po
zaključeni izvedbi ukrepov energetske sanacije (v nadaljnjem besedilu:
ukrepov) in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih ukrepov po posameznih
objektih iz Priloge 1, Priloge 2 in Priloge 3 tega odloka, bo
koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal
storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, storitve
vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka energije ter
storitve energetskega upravljanja objektov (v nadaljnjem besedilu:
storitve energetskega pogodbeništva). |
(3) Z
namenom pridobivanja soglasij, gradbenih oziroma drugih upravnih
dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent
koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne
pravice (npr. služnostna pravica, pravica graditi – izvedbe gradbenih
posegov itd). |
6. člen
(model javno-zasebnega partnerstva)
|
(1) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega
interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg
tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega
partnerstva pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije v obliki
koncesije gradenj. |
(2) Koncesija gradenj iz prejšnjega odstavka tega člena se bo izvedla po
modelu DFBOT (model: projektiraj-financiraj-zgradi-energetsko
upravljaj-prenesi v last koncedenta), ob upoštevanju določil Zakona o
javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in Zakona o
javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15). Izvedeni ukrepi po modelu
DFBOT bodo postali lastnina koncedenta po preteku s pogodbo določenega
koncesijskega obdobja. Koncedent bo model DFBOT uporabil predvsem v
primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo
prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino. |
(3) V
primerih, ko bi se pri posameznih objektih izkazalo, da realizacija
posameznih predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bi bila ekonomsko
upravičena ali mogoča po modelu iz prejšnjega odstavka tega člena, bo pa
z vidika celovitosti izvedbe energetske sanacije objekta smotrno, da se
ti ukrepi izvedejo skupaj s preostalimi ukrepi energetske sanacije, bo
koncedent za takšne objekte lahko sklenil javno-zasebno partnerstvo v
obliki koncesije gradenj po modelu DFBTO (model:
projektiraj-financiraj-zgradi-prenesi v last koncedenta-energetsko
upravljaj). Izvedeni ukrepi po modelu DFBTO bodo postali lastnina
koncedenta takoj po zaključeni investiciji, koncesionarju pa bo
podeljena pravica izvajanja storitev energetskega pogodbeništva za
objekt za celotno koncesijsko obdobje. Koncedent bo model DFBTO uporabil
predvsem v primerih, ko bo v okviru predvidenih ukrepov energetske
sanacije prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino
(objektom) po načelu superficies solo cedit. |
(4) V
primeru, da javno-zasebnega partnerstva glede na obseg in vrsto
predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo mogoče skleniti ne po
modelu DFBOT, ne po modelu DFBTO, bo koncedent lahko uporabil tudi
kombinacijo obeh zgoraj opredeljenih modelov koncesije gradnje, pri
čemer se ob cilju gospodarnosti zasleduje tudi cilj celovite energetske
sanacije objektov. |
(5) Koncedent bo za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije na
posameznih objektih lahko zagotovil dodatna javna finančna sredstva,
potrebna za realizacijo predvidenih ukrepov, vendar le, če bo to možnost
predvidel v razpisni dokumentaciji za izvedbo javnega razpisa. V takšnem
primeru mora koncedent pred zaključkom javnega razpisa in uporabo
določbe iz tega odstavka izdelati poseben investicijski dokument, ki
mora potrditi upravičenosti izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe
posameznih ukrepov iz proračuna ter opredeliti najvišjo dopustno višino
javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo ukrepov energetske
sanacije. |
(6) Koncedent bo najustreznejši model za sklenitev javno-zasebnega
partnerstva izbral in določil v fazi izvedbe javnega razpisa.
|
III. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN
KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV
7. člen
(pravice in obveznosti koncedenta)
|
(1) Koncedent ali s strani koncedenta pooblaščeni uporabniki ali
upravljavci objektov v okviru projekta prevzemajo obveznost rednega
plačevanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in
energetskega upravljanja objektov, vendar le do obsega sredstev, ki bodo
zaradi izvedbe ukrepov prihranjena. Plačila koncedenta so vezana na
dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane
stroške porabe energije. |
(2) Koncedent ima pravico do soudeležbe na ustvarjenih prihrankih iz
naslova izvedenih ukrepov. Metodologija merjenja in verifikacije
prihrankov se podrobno opredeli v fazi izvedbe javnega razpisa.
|
(3) Za
potrebe izvedbe pogodbenega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju
pravico dostopa do objektov. |
(4) Koncedent praviloma sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne
dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij,
kolikor je to potrebno za realizacijo projekta. |
8. člen
(obveznosti koncesionarja)
|
(1) Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s koncesijsko pogodbo
dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje
zagotovljenega prihranka energije in obveznost energetskega upravljanja
objektov, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po terminskem
planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja. |
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma
zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani
koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za
zagotavljanje zmanjšanja porabe energije. |
(3)
Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in
finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov
ter iz naslova izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov
energije in energetskega upravljanja objektov, vključno s tveganjem
rentabilnosti izvedenih ukrepov, razen v primeru iz petega odstavka
6. člena tega odloka, ko bo finančno tveganje prevzel koncedent.
|
(4) Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih
investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije, razen
v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 6. člena tega
odloka, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za
izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije posameznih objektov iz
utemeljenih razlogov prevzame koncedent. |
(5) Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih
dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo objektov (npr.
uporabno dovoljenje). |
(6) Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so: |
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega
gospodarstvenika oziroma gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi
in koncesijsko pogodbo; |
– zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi
dobrinami na področju energetike v objektih, v katerih zagotavlja
storitve energetskega pogodbeništva ter kakovostno opravljanje storitev,
v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu;
|
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa
v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem
standardu kakovosti za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju
in bivanju; |
– kot
dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in energetsko
upravljati objekte, naprave in opremo; |
– redno
vzdrževati objekte, naprave in opremo v obsegu, opredeljenem s
koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna
uporaba; |
– po
pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in
investicije v objekte, naprave in opremo (morebitne razširitve);
|
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe; |
– po
poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta
vse izvedene ukrepe, objekte, naprave in opremo v delujočem stanju, ki
omogoča normalno uporabo, in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno
garancijo za odpravo napak na predanih objektih, napravah in opremi;
|
– voditi
ustrezne evidence in pripravljati letna in polletna poročila skladno s
tem odlokom in koncesijsko pogodbo; |
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo;
|
– voditi
in ažurirati evidence in jih redno predajati koncedentu. |
9. člen
(odgovornost koncesionarja)
|
(1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski
pogodbi in za vso škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom
in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega odloka in
koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali
tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem
imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo
predvidenih posameznih ukrepov energetske sanacije, ki bodo predmet
javno-zasebnega partnerstva. |
(3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko
pogodbo. |
10. člen
(dolžnosti uporabnikov oziroma
upravljavcev objektov)
|
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo do koncesionarja zlasti
dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz
tega odloka; |
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se
opravljajo storitve in naloge iz tega odloka; |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka
oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na
izvajanje nalog; |
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. |
11. člen
(druge pravice in obveznosti)
|
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso
opredeljene s tem odlokom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska
pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo
izvajanje koncesije. |
(2) S
koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se
zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad
izvajanjem koncesijske pogodbe. |
(3) Koncedent bo pred objavo javnega razpisa od uporabnikov oziroma
upravljavcev objektov pridobil pisno soglasje, v katerem bo opredeljena
pravica koncedenta za izvedbo javnega razpisa v njihovem imenu in
obveznosti ter pravice, ki bodo iz tega izhajale. |
IV. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN
POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
12. člen
(postopek izbire)
|
(1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku
konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil
v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU. Sklep o začetku postopka
izvedbe javnega razpisa sprejme župan. |
(2) Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki
ureja javno naročanje. |
(3) V
postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in
enakopravno obravnavanje ponudnikov. |
13. člen
(status koncesionarja)
|
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni
razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti
pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med njimi.
|
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne
prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri
eni (skupni) prijavi. |
14. člen
(pogoji za izbiro koncesionarja)
|
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti
izpolnjevati naslednje pogoje: |
– da je
registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
|
– da
zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu Zakona o
javnem naročanju; |
– da v
zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih
računov; |
– da je
povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo
vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti ukrepov energetske
sanacije objektov. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni
obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR.
Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira
na naslednji način: |
– v
primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija
obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva
tako dobljena prihodkovna realizacija; |
– v
primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija
vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se
upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija; |
– v
primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna
realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se
upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija; |
– da
predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe
ukrepov energetske sanacije objektov in vsi stroški izvajanja
koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje
predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi,
potrebnimi za realizacijo predvidenih ukrepov; |
– da ima
ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane
dejavnosti; |
– da
poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja; |
– da
poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse
obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem
koncesijske pogodbe; |
– da je
sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten
način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov
ter ob upoštevanju krajevnih običajev; |
– da
razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno
izvedbo prevzetih obveznosti; |
– da je
predložil opis tehnološke rešitve izvedbe ukrepov energetske sanacije,
ki je skladen z zahtevami koncedenta; |
– da bo
uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim
standardom na trgu; |
– da
izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz
razpisne dokumentacije koncedenta; |
– in
druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji. |
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo
koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje
pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo
dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje
postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti. |
15. člen
(merila za izbor koncesionarja)
|
(1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor
koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
kandidata. |
(2) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako,
da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje
ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene
prihranke, ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih
in nižjo vrednost investicije v izvedbo obveznih ukrepov energetske
sanacije. |
(3) Dodatna merila in podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja
bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. |
16. člen
(pooblastilo)
|
(1) Za
objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se
pooblasti Mestno upravo Mestne občine Kranj. |
(2) Za
izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v
postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti
župana. |
17. člen
(strokovna komisija)
|
(1) Za
pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog
oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje
strokovno komisijo. |
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik
in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko
izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da
lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. |
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz
drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni
list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju
tega pogoja. |
(3) Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje
postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se
nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
|
(4) Za
izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti
navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje
prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo
vsi člani strokovne komisije. |
(5) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in
izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne
službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije
so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s
specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
|
(6) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb,
ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta
izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
|
(7) Akt
izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske
pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu
koncesijske pogodbe. |
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA
18. člen
(vzpostavitev)
|
(1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske
pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med
koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana
na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo
pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje
določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe.
|
(2) Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato
lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s
katerimi se varuje javni interes. |
(3) V
primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe
tega odloka. |
19. člen
(sprememba koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske
pogodbe v primerih: |
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo
določb koncesijske pogodbe; |
– v
primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v
prvotno koncesijsko pogodbo; |
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu
koncesijske pogodbe. |
(2) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v
primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes. |
(3) Nedopustne so spremembe koncesijske pogodbe, pri katerih:
|
– bi se
spremenila splošna narava koncesije; |
– bi
sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka
podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki
so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila
prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije
pritegnili še druge udeležence; |
– bi se
zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist
koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;
|
– bi bil
zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije; |
– bi se
zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v 32. členu tega
odloka. |
(4) Koncedent bo s koncesijsko pogodbo podrobenje opredelil pogoje, pod
katerimi je dopustno spremeniti koncesijsko pogodbo, če se tekom
izvajanja koncesije izkaže, da bi bilo smotrno izvesti dodatne
tehnološke ukrepe s ciljem znižanja rabe energije (npr. sanacija
kotlovnice, sanacija razsvetljave ipd.) in bi bilo najgospodarneje, da
to izvede koncesionar v okviru izvajanja koncesije. |
20. člen
(trajanje in podaljšanje razmerja)
|
(1)
Koncesijska pogodba se sklene za obdobje do 15 let. |
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske
pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje gradbene
in tehnološke energetske sanacije, ter sistema energetskega upravljanja
objektov iz Priloge 1, Priloge 2 in Priloge 3 tega odloka kot tudi
obdobje izvajanja storitve energetskega pogodbeništva. Obveznosti, ki
izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom,
ki bo opredeljen v koncesijski pogodbi. |
(3) Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s koncesijsko
pogodbo dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo
utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi
dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali
njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje
podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi.
|
(4) V
primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku
pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k
sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredelijo čas
podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se
spreminja osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora
koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi
upravičenost sklenitve aneksa. |
VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM
INTERESU
21. člen
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
|
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim
ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni
interes. |
(2) Kot
enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
|
– uvedbo
izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe; |
– izdajo
izrednih obveznih navodil koncesionarju; |
– začasni prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje;
|
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje
vrednosti izvedenih ukrepov; |
– odvzem
koncesije; |
– uveljavljanje odkupne pravice. |
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme
prekomerno obremenjevati koncesionarja. |
Način in
pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje
opredelijo s koncesijsko pogodbo. |
22. člen
(začasni prevzem objektov in ukrepov v
upravljanje)
|
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni
interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno
prevzame objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali
da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti
vzpostavljene infrastrukture. |
VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD
IZVAJANJEM POGODBE
23. člen
(dolžnost poročanja)
|
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi
redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno
dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od
zahteve. |
(2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno in polletno poročilo po
posameznih objektih, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma
ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske
ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije,
predvsem glede doseganja dogovorjenih prihrankov energije. |
(3) Koncesionar je dolžan predložiti polletno poročilo iz prejšnjega
odstavka tega člena do 31. julija za tekoče koledarsko leto in letno
poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. januarja za preteklo
koledarsko leto. |
(4) Ob
prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj
s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, v celoti v
last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso
dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko
dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike
vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja itd.). |
24. člen
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
|
(1) Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora
pooblasti pristojno strokovno službo Mestne uprave Mestne občine Kranj
ali zunanjega izvajalca. |
(2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti
odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje
posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi
zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik
nadzorne komisije. |
(3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objektov,
naprav in opreme za izvajanje storitev energetskega pogodbeništva ter
omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze,
revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar
označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje storitev
energetskega pogodbeništva, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter
nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
Nadzor
mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti
koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(4) O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja
in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta. |
25. člen
(nadzorni ukrepi)
|
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe. |
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
IN KONCESIJSKE POGODBE
26. člen
(redno prenehanje)
|
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih
obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je
bila koncesijska pogodba sklenjena. |
27. člen
(predčasno prenehanje)
|
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so
opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v koncesijski pogodbi.
|
28. člen
(sporazumna razveza koncesijske
pogodbe)
|
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske
pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz
koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim
sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz
sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav
in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar.
|
29. člen
(odvzem koncesije)
|
(1) Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani
koncedenta predčasno preneha: |
– če
koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s
koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne
izvede dogovorjenih ukrepov energetske sanacije objektov; |
– če je
v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha
izvajati v koncesijski obliki; |
– če je
proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali
drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali
drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja; |
– če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
– če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil
prevzetih obveznosti; |
– če je
po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
|
– če se
uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
|
(2) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(3) Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega
odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek
stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava
potrjena. |
(4) Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi
katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so
izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je
bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
|
(5) Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega
odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
|
(6) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno
odločbo, ki jo izda Mestna uprava Mestne občine Kranj. Koncesijsko
razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
|
(7) V
primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju
dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po
metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo
koncedenta. |
30. člen
(odkupna pravica)
|
(1) Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod
pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica
koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in izvedene ukrepe in
opremo. |
(2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in
pogoje uveljavljanja odkupne pravice. |
(3) Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za
posamezen objekt ali za vse objekte iz Priloge 1, Priloge 2 in Priloge 3
tega odloka. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
|
(4) Z
odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti
odločbe o odvzemu koncesije, v katerem se določita najmanj obseg odkupa
koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe
koncesionar preneha opravljati naloge iz tega odloka, ki so predmet
koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame izvedene ukrepe,
naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil
za namen izvajanja nalog iz tega odloka. |
(5)
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je
koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po
predpisih o razlastitvi. |
31. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
|
(1) Če
bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko
druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji,
določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od
pogodbe z navadno izjavo. |
(2) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma
odpovedjo koncedenta preneha predvsem: |
– če
koncesionar storitev energetskega pogodbeništva ne izvaja redno,
strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega
odloka ali koncedentu povzroča škodo; |
– zaradi
ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske
pogodbe s strani koncesionarja; |
– če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko
nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali
tretjim osebam; |
– če
koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih
obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
|
– v
drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. |
(3) V
primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko
začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
|
(4) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to
koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
(6) Ob
razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last
koncedenta izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar
vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka,
koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost prenesenih
ukrepov, naprav in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v
koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. |
(7) S
koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod
katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani
koncedenta. |
(8) S
koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in
pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno
izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje
pogodbe na strani koncesionarja. |
(9) Za
razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona,
ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi
neizpolnitve. |
32. člen
(prenos koncesije)
|
(1) Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta
prenesti koncesije na tretjo osebo. |
(2) Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru,
ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za
ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega
koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom,
združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih
bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka. O
statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva,
vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.
|
33. člen
(izločitvena pravica)
|
V
primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja
(likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte, naprave in
opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega
premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja
izločitveno pravico. |
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE
OKOLIŠČINE
34. člen
(višja sila in nepredvidljive
okoliščine)
|
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje
pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave
ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri
katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga
opredeljuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z
opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi
ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu
okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh
delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz
tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. |
(3) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov,
ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in koncesijske
pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.
|
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov Občinski
štab za civilno zaščito. |
35. člen
(spremenjene okoliščine)
|
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega
pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne
more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
|
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo
po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe.
Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati
obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe. |
(3) O
nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh
delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. |
(4) Kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi
koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično
spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka
in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva
pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev. |
36. člen
(uporaba prava)
|
(1) Za
vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja
na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
|
(2) Za
reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem
koncesijske pogodbe, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva,
je pristojno stvarno pristojno sodišče v Kranju. |
X. KONČNA DOLOČBA
37. člen
(začetek veljavnosti odloka)
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
360-8/2017-1-46/02 |
Kranj,
dne 1. junija 2017 |
|
4 |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |
|
|