Na podlagi 3., 7. in 9. člena Zakona o športu
(Uradni list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 24/00), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94,
14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 –
odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97 – dopolnitev, 70/97,
10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popr. sklepa
US, 59/99 – Odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 in 51/02) ter 14.
člena Statuta Občine Ljutomer
(Uradni list RS, št. 62/99 in 20/01) in na podlagi mnenja skupščine
Športne zveze Ljutomer, ki povezuje športna društva v občini z dne 14.
3. 2003, je Občinski svet občine Ljutomer na 4. seji dne 29. 4. 2003
sprejel |
|
P R A V I L N I K |
o merilih za
sofinanciranje in izvajanje letnega programa športa v občini |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
S tem pravilnikom
občinski svet določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in
razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov športa in
vzdrževanje športnih objektov v občini. |
|
2.
člen |
Predmet tega
pravilnika je delitev sredstev, ki jih po sprejetih programskih nalogah
zagotavlja država in sredstev, ki jih po dogovorjenih programskih
nalogah zagotavlja občina. |
Občina v okviru danih
možnosti uresničuje javni interes v športu. To realizira predvsem tako,
da: |
– zagotavlja sredstva
za realizacijo letnega programa športa v občini, |
– načrtuje, gradi in
vzdržuje lokalno pomembne športne objekte, na katerih je možno izvajati
in razvijati posamezne športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo
občani, |
– spodbuja in
zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti. |
|
II. IZVAJALCI LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA |
|
3.
člen |
Izvajalci letnega
programa športa: |
– športna društva,
zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna
območja oziroma športne panoge, |
– zavodi, gospodarske
družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje
dejavnosti v športu, |
– zavodi s področja
vzgoje in izobraževanja. |
Športna društva in
njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju
letnega programa športa. |
|
4.
člen |
(pravica do sofinanciranja) |
Pravico do
sofinanciranja programov športa imajo nosilci in izvajalci športne
dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: |
– da imajo sedež v
občini, |
– da so registrirani
za opravljanje dejavnosti na športnem področju, |
– da so registrirani
najmanj eno leto, |
– da imajo urejeno
evidenco o članstvu in registriranih tekmovalcih, (velja za športna
društva), |
– da imajo
zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje
za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, |
– da izvajajo
organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani, najmanj 30
tednov v letu. |
|
III. VSEBINA IN OBSEG LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA |
|
5.
člen |
Z namenom, da bodo
izvajalci lahko vedeli, s kakšno podporo lahko računajo pri izvajanju
svojih letnih programov, so v tem dokumentu opredeljena naslednja
določila: |
I. Vsebina in
obseg programov športa |
1. športna vzgoja
otrok, mladine in študentov, |
2. športna
rekreacija, |
3. kakovostni šport, |
4. vrhunski šport, |
5. šport invalidov. |
II. Razvojne in
strokovne naloge v športu |
2.1. izobraževanje,
usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov, |
2.2.
znanstvenoraziskovalna dejavnost, |
2.3. založniška
dejavnost, |
2.4. športne
prireditve (velike mednarodne, državne, medobčinske, občinske in
druge), |
2.5. gradnja,
vzdrževanje in koriščenje športnih objektov, |
2.6. informacijski
sistem na področju športa, |
2.7. zavarovanje
javnih športnih površin, odgovornosti strokovnega kadra in udeležencev
športnih programov, |
2.8. priznanja in
nagrade športnikom in športnim delavcem, |
2.9. delovanje
športnih društev in športne zveze. |
III. Prednostne
naloge letnega programa športa v občini |
I. Vsebina in obseg
letnega programa športa v lokalni skupnosti |
1. Športna vzgoja
otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom
zunaj obveznega izobraževalnega programa |
1.1. Interesna
športna vzgoja predšolskih otrok |
Predšolsko obdobje
obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Programi, ki se
sofinancirajo na lokalni ravni: |
– Zlati sonček
(sofinancira se material: knjižice, medalje in diplome), |
– Naučimo se plavati
(sofinancira se strokovni kader in najem objekta za izvedbo 10-urnega
plavalnega tečaja na skupino, v kateri je največ 10 in najmanj 5
otrok), |
– Športne dejavnosti,
ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci kot 60-urne
programe za skupino, v kateri je največ 20 in najmanj 8 otrok.
Sofinancira se strokovni kader in objekt. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1. |
1.2. Interesna
športna vzgoja šoloobveznih otrok |
Interesna športna
vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno
vključeni v športne programe v času od vstopa v šolo do zaključka
osnovnošolskega programa. Programi, ki se sofinancirajo na lokalni
ravni: |
– Zlati sonček
(sofinancira se material: knjižice, medalje in diplome), |
– Krpan (sofinancira
se material: knjižice, medalje in diplome), |
– Naučimo se plavati
(sofinancira se strokovni kader in najem objekta za izvedbo 20-urnega
plavalnega tečaja na skupino, v kateri je največ 10 in najmanj 5
otrok), |
– športne dejavnosti,
ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci kot 80-urne
programe za skupino, v kateri je največ 20 in najmanj 8 otrok.
Sofinancira se strokovni kader in objekt. |
Iz javnih financ se
sofinancira tudi organizacija in izpeljava šolskih športnih tekmovanj na
občinski, medobčinski, področni in državni ravni. Prav tako se
sofinancira udeležba na šolskih športnih tekmovanjih na področni in
državni ravni. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1. |
1.3. Športna vzgoja
otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport |
V programe se lahko
vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne
značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski
športniki. |
Izvajalci teh
programov (panožne športne šole) morajo izpolnjevati prostorske,
kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programa, ki jih
določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo,
znanost in šport in Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih
zvez. |
Programi so lahko
razdelejni v tri skupine z naslednjim obsegom treninga: |
1. Cicibani,
cicibanke 240 ur |
2. Mlajši dečki in
deklice 240 do 400 ur |
3. Starejši dečki in
deklice 300 do 800 ur |
Iz javnih financ se
sofinancira objekt, strokovni kader, materialni stroški programa,
meritve in spremljanje treniranosti in nezgodno zavarovanje. |
Pri najemu objekta in
strokovnem kadru se upošteva naslednja velikost vadbenih skupin: |
– individualne
športne panoge: najmanj 6 in največ 11 otrok v skupini, |
– kolektivne športne
panoge: najmanj 12 in največ 23 otrok v skupini. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B. |
1.4. Športna vzgoja
otrok s posebnimi potrebami |
Iz javnih financ se
sofinancira strokovni kader in objekt za programe, ki obsegajo 80 ur na
skupino, v kateri je 10 otrok. Sofinancirajo se tudi programi Zlati
sonček, Krpan, prilagajanja na vodo in organizacija ter izvedba
področnih šolskih športnih tekmovanj OŠ s prilagojenim programom. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1. |
1.5. Interesna
športna vzgoja mladine |
Interesna športna
vzgoja mladine je dejavnost mladih v starosti od 15. do 20. leta, ki se
prostovoljno vključujejo v športne programe. |
Iz javnih financ se
na lokalni ravni sofinancira strokovni kader in objekt za 80-urne
programe na skupino, v kateri je najmanj 12 in največ 20 mladih.
Sofinancira se tudi organizacija in izpeljava srednješolskih športnih
tekmovanj na področni ravni. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1. |
1.6. Športna vzgoja
mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport |
Programi športne
vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v
doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v
mednarodnem merilu. |
Izvajalci teh
programov (panožne športne šole) morajo izpolnjevati prostorske,
kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programa, ki jih
določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo,
znanost in šport in Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih
zvez. |
Programi so lahko
razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti
športne panoge in je lahko od 400 do 1.100 ur. |
Dodatno
sofinanciranje za kategorizirane športnike mladinskega razreda se izvaja
po naslednjem ključu: |
Status Osnova |
Športnik mladinskega
razreda 60 točk |
Vrednost točke in
osnovo za status športnika mladinskega razreda se določa in spreminja po
potrebi na osnovi sklepa skupščine športne zveze. S športniki se sklene
posebna pogodba. |
Iz javnih financ se
na lokalni ravni sofinancira objekt in strokovni kader. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B. |
1.7. Športna vzgoja
mladine s posebnimi potrebami |
Športna dejavnost
mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem
ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. |
Na ravni lokalne
skupnosti se iz javnih financ sofinancira objekt in strokovni kader za
80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 mladih. Prav tako se
sofinancira organizacija in izvedba regijskih iger Specialne olimpiade
Slovenije ter udeležba na državnih in mednarodnih igrah SOS. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1. |
1.8. Interesna
športna dejavnost študentov |
Športna dejavnost
študentov je pomembna sestavina življenja študentov. |
Iz javnih financ na
lokalni ravni se sofinancira objekt in strokovni kader za 80-urne
programe na skupino, v kateri je največ 20 študentov. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1. |
2. Športna
rekreacija |
Cilji športne
rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni
status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne
posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje
splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje
število ljudi v redne oblike dejavnosti. |
Iz javnih financ na
lokalni ravni se sofinancira objekt za 80-urne programe na skupino, v
kateri je največ 20 članov in članic, za socialno in zdravstveno
ogrožene ter občane starejše od 65 let pa se lahko sofinancira tudi
strokovni kader, in sicer po naslednjem ključu: |
– za kolektivne
športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 1), |
– za individualne
športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 0,75). |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 3. |
3. Kakovostni šport |
V kakovostni šport
sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo
objektivnih strokovnih organizacijskih in materialnih možnosti za
vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne
rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V
program so vključeni registrirani športniki, člani nacionalnih panožnih
zvez, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega
prvaka. |
Iz javnih financ se
na lokalni ravni sofinancira (predvsem) najemnina objekta za 320 ur. |
Športniki s statusom
državnega se dodatno sofinancirajo po naslednjem ključu: |
Status Osnova |
Športnik državnega
razreda 80 točk |
Vrednost točke in
osnovo za status športnika državnega razreda se določa in spreminja po
potrebi na osnovi sklepa skupščine športne zveze. S športniki se sklene
posebna pogodba. |
Velikost vadbenih
skupin je opredeljena v točki 1.3. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B. |
4. Vrhunski šport |
Vrhunski šport zajema
priprave (treningi) in tekmovanja kategoriziranih športnikov: športnikov
svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda. |
Iz javnih financ se
na lokalni ravni sofinancira predvsem najemnina objekta za 640 ur
programa in strokovni kader. |
Velikost vadbenih
skupin je opredeljena v točki 1.3. |
Prav tako se
sofinancirajo programi posameznih športnikov, ki dosegajo po kriterijih
za kategoriziranje športnikov RS Olimpijskega komiteja
Slovenije-Združenja športnih zvez naslednji status: športnik svetovnega,
mednarodnega in perspektivnega razreda, ne glede na športno panogo.
Določena je mesečna višina sofinanciranja programa kategoriziranega
športnika z ozirom na njegov status: |
Status Osnova |
Športnik svetovnega
razreda 150 točk |
Športnik mednarod.
razreda 130 točk |
Športnik
perspektivnega razreda 100 točk |
Razporeditev
športnikov po razredih objavlja Olimpijski komite Slovenije-Združenje
športnih zvez trikrat na leto. Vrednost točke in osnovo za posamezni
status se določa in spreminja po potrebi na osnovi sklepa skupščine
športne zveze. S športniki se sklene posebna pogodba. |
Višina sofinanciranja
programa vrhunskega športa se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A
in 2B. |
5. Šport invalidov |
Športna dejavnost
invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti,
zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju
invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. |
Na ravni lokalne
skupnosti se iz javnih financ sofinancira objekt in strokovni kader za
80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 invalidov, in sicer po
naslednjem ključu: |
– za kolektivne
športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 1), |
– za individualne
športne panoge 80 ur (korekcijski faktor 0,75). |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 3. |
II. Razvojne in
strokovne naloge v športu |
2.1. Izobraževanje,
usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov |
Občina sofinancira
izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih in drugih
delavcev povezanih s športom, ki poteka preko Inštituta za šport pri
Fakulteti za šport, OKS-ZŠZ, nacionalnih panožnih zvez ali preko ostalih
izobraževalnih institucij. Posebej se podpira usposabljanje in
spopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, ki opravljajo
vzgojno-izobraževalno delo v športu. Občina sofinancira: |
– izobraževanje –
sofinanciranje študijske obveznosti študentov Fakultete za šport v
Ljubljani, ki se izvajajo izven sedeža fakultete, |
– usposabljanje za
strokovne nazive: vodnik, vaditelj, inštruktor, učitelj, trener in
sodnik, |
– spopolnjevanje
strokovnih kadrov (licence). |
Študentom Fakultete
za šport se sofinancira 1/3 stroškov, ki jih morajo prispevati za tečaje
v okviru rednega študijskega programa FŠ, če so ti tečaji izven sedeža
FŠ. Študentje lahko kandidirajo za sofinanciranje le, če imajo bivališče
na območju občine. Študenta se zaveže, da bo v študija prostih dneh
pomagal pri izvajanju športnih aktivnosti v občini. |
Za sofinanciranje
usposabljanja strokovnih kadrov lahko kandidirajo le tisti posamezniki,
ki aktivno izvajajo vadbo v enem od priznanih vsebin programov športa v
občini. Kandidat mora najmanj eno leto voditi vadbo v športnem društvu,
razen tistih, ki bodo pridobili prvostopenjski naziv. S športnim
društvom, ki ga je predlagalo za usposabljanje mora imeti kandidat
podpisano pogodbo, da bo po koncu usposabljanja še najmanj 2 leti delal
v enem od programov v društvu. Nadaljnje usposabljanje se sofinancira
tistim kandidatom, ki delajo kot strokovni kadri v posameznem športnem
društvu že najmanj 2 leti z nižjim strokovnim nazivom. |
Kot spopolnjevanje
veljajo le dejavnosti, ki so organizirane s tem namenom (trenerski
seminarji, sodniški seminarji, tečaji za spopolnjevanje). |
Za sofinanciranje
usposabljanja in spopolnjevanja velja, da se kandidatom plača
kotizacija. |
Kandidatur za
nobenega od gornjih programov ne morejo vlagati posamezniki, ampak
društva, v katerih posamezniki delujejo. |
Sofinanciranje se
izvrši, ko športno društvo za vsakega kandidata posreduje: |
– razpis predlaganega
izobraževanja, usposabljanja ali spopolnjevanja, |
– pogodbo s
kandidatom o nadaljnji vadbi v okviru športnega društva, |
– dokazilo o uspešno
opravljenem izobraževanju, usposabljanju oziroma spopolnjevanju. |
Število strokovnih
kadrov, ki se bodo udeležili izobraževanja, usposabljanja oziroma
spopolnjevanja ob sofinanciranju javnih financ je omejeno glede na obseg
sredstev, ki so v posameznem letu planirana za ta namen v občinskem
proračunu. |
2.2.
Znanstvenoraziskovalna dejavnost |
Namen te dejavnosti
je izvajati temeljne, predvsem pa uporabne in razvojne raziskave s
področja športa ter prenašati izsledke v prakso. |
Iz javnih financ
lokalne skupnosti se lahko zagotovi razlika, ki jo za posamezne naloge
iz tega področja ne zagotavlja država. |
2.3. Založniška
dejavnost |
Lokalna skupnost
sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih
periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo na
temo športnih dejavnosti do višine 50% stroškov. |
2.4. Športne
prireditve |
Občina sofinancira
športne prireditve, ki so opredeljene v 52. členu zakona o športu,
občinske, medobčinske, državne in ostale prireditve, ki imajo namen
pospeševanja motivacije za šport in športno aktivnost ter imajo
promocijski učinek za šport, turizem in gospodarstvo. V ta namen
zagotavlja sofinanciranje stroškov za organizacijo in izvedbo: |
– velike športne
prireditve, |
– športne prireditve
na državni ravni, |
–
športno-rekreacijskih tekmovanj v obliki lig (mali nogomet, namizni
tenis), |
–
športno-rekreacijska tekmovanja v obliki enkratnih tekmovanj (občinska
prvenstva v posamezni športni panogi: namizni tenis, streljanje,
tenis), |
– propagandne akcije
in prireditve za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti, |
– ostalih športnih
prireditev, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini. |
Občina sofinancira
velike športne prireditve, ki so opredeljene v 52. členu zakona o športu
(olimpijske igre, sredozemske igre, univerziade, svetovna in evropska
prvenstva, svetovni pokali, mednarodni mitingi in turnirji), če je
prireditev odmevna v širšem prostoru, če je prireditev v mednarodnem
koledarju tekmovanj, če se je udeležijo uveljavljeni mednarodni
športniki in če se delno ali v celoti odvija v občini. Prireditelj, ki
načrtuje veliko športno prireditev, za katero pričakuje finančno pomoč
iz javnih sredstev, mora zaprositi za priglasitev župana in občinski
svet občine, preden vloži kandidaturo v pristojnih državnih oziroma
mednarodnih panožnih organizacijah. Vlogi je obvezno priložiti naziv
prireditve, čas in kraj ter finančno konstrukcijo. Vlogo za
sofinanciranje velike prireditve je potrebno vložiti vsaj 12 mesecev
pred prireditvijo. |
Športne prireditve na
državni ravni bodo sofinancirane, če se prireditev v celoti ali delno
odvija na območju občine, če je prireditev v koledarju tekmovanj
nacionalne panožne zveze in če na njej nastopajo športniki občine. Vlogo
za sofinanciranje je potrebno nasloviti na župana vsaj 3 mesece pred
izvedbo prireditve. |
Prireditve navedene v
tretji, četrti in peti alinei poverja občina v izvajanje Športni zvezi
in Agenciji za šport Ljutomer, ki tudi predlagata programe. |
Z ozirom na
pomembnost in odzivnost prireditve, se sofinancirajo stroški športnega
objekta za izvedbo prireditve, stroški propagande, osebja ali nagrad do
50%. |
2.5. Gradnja,
vzdrževanje in koriščenje športnih objektov |
2.5.1. Gradnja in
vzdrževanje športnih objektov |
Občina v okviru danih
možnosti skrbi za izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje športnih
objektov, ki so v lasti občine ali društev. To realizira predvsem tako,
da zagotavlja športne objekte, na katerih je možno izvajati in razvijati
posamezne športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo občani. Občina
sofinancira novogradnje in posodobitve športnih objektov, kakor tudi
manjkajoče in nadomestne športne objekte v občini do zadostitve
minimalnega standarda, kar predstavlja 0,3 m2 pokrite vadbene površine
in 3 m2 nepokrite vadbene površine na občana. Sredstva za ta namen se
zagotovijo na posebni postavki občinskega proračuna. |
Občina sofinancira
vzdrževanje športnih objektov po naslednjem ključu: |
– (na predlog
skupščine ŠZ Ljutomer) občina sprejme izhodiščne cene m2 za ugotavljanje
vrednosti nepokritih in pokritih športnih površin ter amortizacijsko
stopnjo enkrat letno, |
– vzdrževanje za
nepokrite športne objekte (neto funkcionalna površina) se glede na
zahteve po vzdrževalnih delih ter izhajajoč iz izhodiščne cene za
ugotavljanje vrednosti nepokritih športnih površin in amortizacijske
stopnje, deli na štiri razrede: |
1. razred: 100% |
– travnata igrišča za
veliki nogomet; |
2. razred: 60% |
– atletske steze, |
– kasaške steze, |
– tenis igrišča; |
3. razred: 50% |
– srednja travnata
igrišča za nogomet, |
– pomožna travnata
igrišča za veliki nogomet; |
4. razred: 30% |
– asfaltna igrišča in
ploščadi namenjene športu, |
– spremljajoče in
nefunkcionalne travnate površine, |
– vzletno-pristajalne
steze v letalskem športu. |
Določene so tudi
standardne funkcionalne-igralne površine, kot to določajo standardi
nacionalnih panožnih zvez, in sicer: |
– veliki nogomet (100
x 65 m) = 6.500 m2, |
– rokomet-mali
nogomet (40x20 m) = 800 m2, |
– pomožna igrišča
nogomet (50 x 25) = 1.250 m2, |
– srednja
igrišča-travnata (50 x 25) = 1.250 m2, |
– košarka (15 x 28) =
420 m2, |
– odbojka (18 x 9) =
162 m2, |
– tenis (13 x 28) =
364 m2, |
– hipodrom steza (18
x 1.000) = 18.000 m2, |
– atletska steza
(1.22 x 6 x 400) = 2.928 m2. |
Vzdrževanje športnih
objektov se sofinancira skozi program izvajalcev. |
2.5.2. Koriščenje
športnih objektov ter sofinanciranje in uporaba športne in posebno
zahtevne tehnične opreme |
Občina za športni
objekt, ki je v njeni lasti določi upravljalca. Upravljalec s
koristnikom športnega objekta sklene letno pogodbo o koriščenju objekta.
Sestavni del pogodbenih določil je tudi določilo o načinu odpovedi
najema objekta s strani najemnika, ki velja tako za vadbo, prvenstvene
tekme in druga tekmovanja. Kolikor se primeri 5x v eni tekmovalni
sezoni, da ista vadbena skupina ne odpove uporabe objekta, se skupini
odvzame pravica nadaljnje uporabe objekta. Kolikor posamezna vadbena
skupina brez predhodnega obvestila ne koristi njej dodeljenih ur v
objektu, ji upravljalec objekta kljub temu zaračuna neizkoriščene ure.
Kolikor posamezna vadbena skupina ne namerava več uporabljati odobrenih
ur, mora o tem obvestiti upravljalca objekta. Objekt si zagotovi vsaka
vadbena skupina samostojno. Vse ugotovljene, namerno povzročene poškodbe
na opremi in objektih se najemnikom zaračunavajo posebej. Sestavni del
najemne pogodbe med koristnikom in upravljalcem objekta je tudi cena
objekta, ki jo s sklepom določi župan na predlog upravljalca. |
Občina sofinancira
najemne ure v naslednjih športnih objektih: |
– ki so last občine, |
– ki so last športnih
društev, |
– na športnih
objektih osnovnih šol in srednje šole, |
– na športnih
objektih v privatni lasti, kolikor je cena najemne ure usklajena s
cenami najemne ure objektov, ki so last občine. |
Navedeno velja le za
objekte na območju občine. |
Objekte osnovnih šol
in objekte, ki so v lasti športnih društev se sofinancira v višini
dogovorjene cene, ki je usklajena s cenami javnih športnih objektov v
občini. Športnim panogam, ki uporabljajo specifične objekte, se cena
uporabe le-teh vrednoti posebej. |
Športna društva, ki
izvajajo program športa, imajo za izvajanje letnega programa športa v
občini pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci pri uporabi
športnih objektov, ki so last občine in športnih društev (našteto v
alineah po vrstnem redu prednosti): |
– obvezni
izobraževalni program šol, |
– interesne športne
dejavnosti osnovnošolskih in predšolskih otrok, |
– prednostni programi
športa, |
– športna vzgoja
otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom izven obveznega
izobraževalnega programa, |
– programi
kakovostnega in vrhunskega športa, |
– športna rekreacija
in šport invalidov, |
– ostali
interesenti. |
Občina z namenom, da
bi omogočila športu vsaj v osnovni meri uporabljati sodobne tehnične
pripomočke za izvajanje zahtevnejših športnih opravil, sofinancira nakup
zahtevne opreme, aparatur in merilnih naprav, ki so potrebne za
organizacijo tekmovanj in pomembnih športnih prireditev oziroma služijo
športu za širši namen. Potreba po teh sredstvih se opredeli z letnim
programom športa v občini. Opremo, aparature in naprave, ki so take
narave, da se jih uporablja le za posebne namene, to pa potrebuje več
športnih organizacij, daje občina v upravljanje Agenciji za šport in
Športni zvezi Ljutomer, ki se zavežeta, da je športna oprema, ki je v
lasti ali v upravljanju občine ustrezno vzdrževana in na razpolago vsem
zainteresiranim društvom in športnikom iz območja občine. |
2.6. Informacijski
sistem na področju športa |
Informacijski sistem
vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov,
financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z
zakonom o športu. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancirajo programi
izdelave informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup
tehnologije. |
2.7. Zavarovanje
javnih športnih površin, odgovornosti strokovnega kadra in udeležencev
programov športa |
Lokalna skupnost
sofinancira zavarovanje javnih športnih površin, odgovornost strokovnega
kadra in udeležencev športnih programov. |
2.8. Priznanja in
nagrade športnikom in športnim delavcem |
V smislu
popularizacije športa se sofinancira pripreditev z razglasitvijo
najboljših športnic in športnikov športne zveze Ljutomer. Način izbora
je opredeljen s posebnim pravilnikom športne zveze. |
2.9. Delovanje
športnih društev in športne zveze |
Sredstva za
financiranje delovanja športnih društev športne zveze se zagotovijo na
osnovi potrjenega programa s sporazumom o sofinanciranju programa
športne zveze in se v proračunu občine zagotovijo na posebni postavki. |
Sredstva za
financiranje javnega zavoda – agencije za šport se zagotovijo na osnovi
potrjenega programa s pogodbo o sofinanciranju agencije za šport in se v
proračunu občine zagotovijo na posebni postavki. |
III. Prednostne
naloge letnega programa športa v občini |
Občina se z letnim
programom športa, ki ga vsako leto sprejme občinski svet opredeli,
katere vsebine oziroma programe bo v naslednjem letu sofinancirala,
skupaj z okvirnim obsegom sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih
vsebin. |
Občina vodi na
področju kakovostnega in vrhunskega športa enotno politiko. V občini se
izvajalci športnih programov ukvarjajo s široko paleto različnih
športnih panog. Nekatere izmed njih so usmerjene v doseganje kakovostnih
in vse pogosteje vrhunskih športnih rezultatov v okviru države pa tudi v
mednarodnem prostoru. Vsi ti športniki želijo biti (so)financirani kot
državni ali kot občinski interes. Za smotrno uravnavanje in v skladu z
dejanskim interesom ter finančnimi možnostmi občine, se vsako leto
posebej opredelijo prednostne naloge letnega programa športa v občini, s
katerimi se določi, katere naloge se v občini prednostno finančno
podpira. |
Prednostne naloge
vključujejo ekipe, športnike in športnice, ki imajo željo in sposobnosti
za dosežke in ki dosegajo ravni tekmovanja primerne rezultate, gradnjo,
posodabljanje in vzdrževanje športnih objektov. Program upošteva
materialne zmožnosti občine in materialne razmere, ki bi naj veljale v
naslednjih letih. To pomeni, da bi ne bilo smotrno vključiti v
prednostni program tolikšno število nalog, da potem ne bi zmogli vsaj v
osnovni meri sofinancirati vključenih v prednostni program. Število
vključenih v prednostni program se določi na osnovi kriterijev s
sprejetjem (sklepa o prednostnih nalogah letnega programa športa v
občini, ki ga sprejme skupščina športne zveze, dokončno pa ga potrdi
občinski svet. |
3.1. Kriteriji za
razvrščanje med prednostne naloge letnega programa športa |
Za ugotavljanje
razvrščanja v prednostni program so postavljena merila in določen je
način, kako se spremlja izvajanje programa in obdobno preverja
upravičenost vključitve v prednostni program. |
V prednostni program
so po avtomatizmu vključeni: |
– vse športne panoge
– ekipe, ki tekmujejo v I. državni ligi, |
– posamezni
športniki, ki dosegajo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja
Slovenije-Združenja športnih zvez status športnika svetovnega,
mednarodnega, perspektivnega, mladinskega in državnega razreda, ne glede
na športno panogo, |
– gradnja,
posodabljanje in vzdrževanje športnih objektov. |
Za izbiro športnih
panog, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih kriterijev, pa bi jih vseeno
veljalo vključiti v prednostni program športa v občini, ker bi z njihovo
nevključitvijo bila bistveno osiromašena dejavnost določene športne
panoge, se uporabljajo naslednji kriteriji: |
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kriterij Točke
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
1 2 3
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. pomen, ki je športni panogi razredno, občinsko, Področno polfinale,
dan v šolskem programu medobč. ali pofinale, finale
(tekmovanja) ali finale
2. možnosti ukvarjanja s do 30 let do 50 let nad 50 let
športno panogo do pozne
starosti
3. tradicija športne panoge v občini 5-10 let 11-20 let nad 20 let
4. razširjenost v občini (število do 5 društev 6-10 društev nad 10 društev
društev oziroma članstva)
5. uspešnost športnikov iz občinski območni prvaki polfinalisti
občine v slovenskem merilu medobčinski finalisti
v zadnjih 5 letih DP
6. uspešnost športnikov iz mednarod. tekme mladinsko člansko SP, S-pokal in
občine v mednarodnem glede na uvrsitev EP, Epokal, E-pokal
merilu v zadnjih 5 letih Alpe-Jadran OI, SOS
7. interes gledalcev (število) do 50 50-100 Nad 100
8. tekmovalni sistem medobčinska II. + III. DL I. DL
l. območna liga
9. število selekcij – starostne člani Dečki, mladinci Cicibani, ml. dečki,
skupine člani st. dečki,
mladinci,
člani
10. olimpijska športna panoga ne X Da
V zgornji tabeli
opredeljeni kriteriji veljajo za razvrstitev športnih panog. Na osnovi
točkovanja se izdelajo prednostni razredi in se opredeli delež
sofinanciranja športnih panog v posameznih razredih. Pri posameznih
elementih vrednotenja športnih panog se upošteva razliko med
individualnimi (zbir točk se pomnoži s faktorjem 0,75) in kolektivnimi
športnimi panogami (zbir točk se pomnoži s faktorjem 1,00). |
Ekipe oziroma
športniki se uvrščajo v prednostni program z novo tekmovalno sezono, in
sicer s 1. julijem, status pa jim začne teči z naslednjim proračunskim
letom. |
Ekipe oziroma
športniki, ki v tekočem letu izgubijo pravico do razvrstitve v
prednostni program, so v prednostnem programu še 1 leto. S tem imajo
možnost povrnitve v prejšnji status. Če v tem času ne izpolnijo zgoraj
navedenih kriterijev, so po avtomatizmu izločene iz prednostnega
programa. |
3.2. Kriteriji za
vrednotenje prednostnih programov športa |
Uvrščenim v
prednostni program se sofinancira stroške objekta, strokovnega kadra
materialnih stroškov in stroškov testiranj do 30% na obseg programa. |
Višina sofinanciranja
se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2A za kolektivne panoge in 2B za
individualne panoge. |
Za izračun
sofinanciranja vseh vsebin in nalog športa navedenih v prvem, drugem in
tretjem poglavju tega pravilnika, se za vsako leto posebej, s sklepom
skupščine športne zveze določi izhodiščna cena točke za izračun
vrednosti sofinanciranja strokovnega kadra in objekta, izhodiščna cena
m2 odprtih in pokritih športnih površin in določitev amortizacijske
stopnje, ki je namenjena sofinanciranju vzdrževanja športnih objektov. |
|
IV. NAČIN IN POSTOPEK ZA VREDNOTENJE |
IN
RAZDELITEV SREDSTEV ZA ŠPORTNE PROGRAME |
|
6.
člen |
(javni razpis) |
Na podlagi
vsakoletnega javnega razpisa, ki ga objavi župan občine v mesecu
novembru, občina pridobi podatke o načrtovanih vsebinah športa za
prihodnje proračunsko obdobje. Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni
in ne daljši kot 45 dni. Javni razpis se objavi najmanj v enem javnem
mediju na območju občine. |
Pri razdelitvi
razpoložljivih sredstev se upoštevajo le programi izvajalcev, ki so v
celoti izpolnili razpisne pogoje. Izvajalec razpisa lahko posameznega
izvajalca pozove k dopolnitvi vloge v roku 15 dni po koncu pregleda
prispelih prijav. |
|
7.
člen |
(komisija) |
Postopek javnega
razpisa, predlog izbora izvajalcev programov športa in delitve
razpoložljivih proračunskih sredstev za šport pripravi komisija za
vodenje javnega razpisa, ki jo imenuje župan. Župan s sklepom določi
sestavo komisije ter njenega predsednika. Komisija je sestavljena iz
največ sedmih članov, ki so po svoji funkciji člani predsedstva športne
zveze. Strokovno-administrativne naloge za komisijo opravljata Agencija
za šport in Športna zveza Ljutomer. |
Naloge komisije za
šport so: |
– pregled prispelih
prijav, |
– vrednotenje
prijavljenih športnih programov v skladu z določili tega pravilnika, |
– spremljanje
izvajanja športnih programov in analiza poročil izvajalcev, |
– priprava predlogov
ukrepov in sankcij v skladu z določili tega pravilnika, |
– priprava predlogov,
mnenj in pobud za spremembe meril za vrednotenje športnih programov, |
– priprava poročila
županu, |
– izvedba ostalih
nalog, ki jih določi župan. |
V letnem programu
športa se določi športne vsebine, naloge in delež sofinanciranja vsebin
in nalog iz 5. člena tega pravilnika. Pred sprejemom letnega programa
občinski svet pridobi mnenje športne zveze. Župan vse kandidate s
sklepom obvesti o izboru in vrednotenju njihovega športnega programa. V
roku 30 dni po sprejetju občinskega proračuna župan ali na osnovi
zakonitega pooblastila župana pooblaščena strokovna športna institucija,
z izvajalci programov športa sklene pogodbo o sofinanciranju. |
|
8.
člen |
(pogodba) |
Pogodba o
sofinanciranju programa športa za tekoče leto vsebuje naslednja
določila: |
– podatke obeh
skleniteljev pogodbe, |
– vsebino in obseg
programa, |
– višino sredstev za
dogovorjene programe športa, |
– rok za oddajo
letnega poročila, |
– nadzor nad porabo
sredstev, |
– druge medsebojne
pravice in obveznosti. |
Za sofinanciranje
dejavnosti kategoriziranih športnikov župan ali na osnovi zakonitega
pooblastila župana pooblaščena strokovna športna institucija, sklene s
športnikom in športnim društvom, katerega član je športnik, posebno
pogodbo za tekoče koledarsko leto, v kateri so enaka določila kot v
pogodbi z izvajalci programov športa. |
Na osnovi podpisanih
pogodb se odobrena sredstva za sofinanciranje nakazujejo na
transakcijske račune izvajalcev programov, praviloma po dvanajstinah. |
Za realizacijo
pogodbenih določil župan občine zagotavlja: |
– sodelovanje
pristojnih služb občinske uprave pri planiranju letnega programa
športa, |
– pravočasno
posredovanje potrebnih podatkov za pripravo delovnih in finančnih
načrtov, |
– redno in pravočasno
zagotavljanje sredstev za sofinanciranje programov športa do 5. v mesecu
praviloma v višini dvanajstine glede na vrednost letnega programa
športa. |
|
9.
člen |
(izvajanje programov športa) |
Izvajalci morajo po
opravljenih nalogah komisiji za šport najkasneje do 31. januarja
naslednjega leta predložiti letno poročilo z dokazili o izpolnitvi
prevzetih obveznosti. Če izvajalci ne izpolnijo obveznosti določenih s
pogodbo, se neupravičeno pridobljena sredstva poračunajo v naslednjem
proračunskem obdobju. Porabniki občinskih proračunskih sredstev so
dolžni izvajati dogovorjene programe v skladu s tem pravilnikom in
dajati komisiji za šport, Športni zvezi in Agenciji za šport Ljutomer
morebitna dodatna pojasnila glede izpolnjevanja pogojev iz tega
pravilnika. |
Če izvajalec v
naslednjem proračunskem obdobju več ne izvaja programov, ki se
sofinancirajo iz občinskega proračuna, je dolžan pridobljena sredstva,
vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun. |
Enak postopek je tudi
v primeru, če izvajalec do zgoraj navedenega roka ne dostavi letnega
poročila, saj se smatra, da programov ni izvajal, in je dolžan vsa, v ta
namen, prejeta proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi
obrestmi vrniti v občinski proračun. |
V primeru, da
izvajalec programa ni porabil vseh odobrenih sredstev zaradi zmanjšanega
obsega dela, izstopa iz tekmovalnega sistema, prenehanja delovanja in
podobno, se mu ustavijo nakazila sredstev, ostanek sredstev pa se
prerazporedi drugim izvajalcem programov športa v občini. |
Predlog
prerazporeditve sredstev na osnovi zadržanih, vrnjenih oziroma
neporabljenih sredstev, pripravi komisija za šport na predlog
predsedstva športne zveze. |
|
10. člen |
(nadzor) |
Športna zveza in
Agencija za šport Ljutomer sta dolžni spremljati izvajanje letnih
programov, dajati sprotne informacije in podati zaključno poročilo o
izvedbi letnega programa športa komisiji za šport in županu. |
Kolikor se program
športa pri izvajalcu ne izvaja v skladu z določili letne pogodbe, se
najprej pisno opozori izvajalca, naj dejavnost primerno uredi. Če po
opozorilu dejavnost še naprej ne odgovarja, se sofinanciranje dejavnosti
ustavi in se izvedejo ukrepi navedeni v 9. členu tega pravilnika. |
|
V.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
11. člen |
Spremembe in
dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način, kot to velja za
njegov sprejem. |
|
12. člen |
Pred sprejemom tega
pravilnika in meril, si mora komisija za šport pridobiti mnenje športne
zveze. |
Z dnem uveljavitve
tega pravilnika preneha veljati pravilnik za vrednotenje letnih
programov športa v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 43/99). |
|
13. člen |
Ta pravilnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 65-7/03 |
Ljutomer, dne 29.
aprila 2003. |
|
Župan |
Občine Ljutomer |
Jožef Špindler, inž.
agr. l. r. |