Na podlagi 171. člena v povezavi s prvo točko 190. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Ur.l. RS, št. 110/02 in 08/03), 7. ter 35. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 01/99, 01/01, 03/02 in 4/03) ter sprejetega Programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 03/03) je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 11. redni seji, dne 14. 07. 2004  sprejel

O  D  L  O  K

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih

sestavinah dolgoročnega in družbenega plana

Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003

I.

UVODNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 06/02 in 03/03) – v nadaljevanju spremembe in dopolnitve. Spremembe in dopolnitve je izdelal UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika v decembru leta 2003.

2. člen

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na dopolnjen koncept razvoja urbanistične zasnove Cerkelj, zagotovitev zadostnih površin za razvoj kmetijskih dejavnosti (širitve in selitve kmetij), uskladitev dejanskega stanja s planskim aktom in določitev podrobnejše namenske rabe prostora in temu primerno redefiniranje morfoloških enot; skladno usmeritvam iz smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora se dopolnijo tudi usmeritve po posameznih sektorskih področjih.

II.

VSEBINSKE DOLOČBE

3. člen

Dopolni se podpoglavje 2.1. Občina Cerklje na Gorenjskem določa sledeče splošne cilje dolgoročnega razvoja poglavja II. SPLOŠNI DOLGOROČNI CILJI RAZVOJA OBČINE z novo, tretjo alinejo, ki se glasi:« - ohranjanje kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmetij v hribovitem delu občine ter s tem zaustavljanje preseljevanja v nižinske dele ter izven meja občine«.

4. člen

Dopolni se točka 3.1.3.6. Dopolnjevanje in nadgrajevanje oblike urbanistične zasnove Cerkelj poglavja 3. URBANISTIČNA ZASNOVA CERKELJ NA GORENJSKEM tako, da se za obstoječim besedilom doda novo, ki se glasi: »Posebej se glede na potrebo selitve večjih kmetij iz jedra naselja določa dvoje območij na vzhodu in jugu urbanistične zasnove, ki sta pretežno namenjena razvoju kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti«.

5. člen

Z novo, peto alinejo se dopolni 1. sklop značilnosti predlagane zasnove točke 3.3.1. podpoglavja 3.3. PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA, ki se glasi: »- glede na potrebe vodilnega naselja v občini se opredeli nova meja razvojnega območja širitve urbanistične zasnove v smeri proti vzhodu«.

in zadnji odstavek iste točke, ki se spremenjen in dopolnjen glasi: »Posegi v najboljša kmetijska zemljišča so nujni za širitev objektov centralnih dejavnosti ter za stanovanjsko gradnjo v osrednjem in jugozahodnem delu Cerkelj ter razvojno po celotnem vzhodnem robu urbanistične zasnove z določitvijo možnosti razvoja kmetijske dejavnosti, družbenih in oskrbnih dejavnosti«.

6. člen

V točki 3.4.1.2. Izhodišča in cilji podpoglavja 3.4. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA se črta preglednica in zadnji stavek, ki se nadomesti s sledečim besedilom: »V ta namen se s podrobnejšo namensko rabo določa primerne površine za zadovoljitev vseh potreb vodilnega naselja v občini. Konkretizacija podrobnejše namenske rabe je razvidna iz grafičnega dela sprememb in dopolnitev«.

7. člen

Zadnja alineja zadnjega odstavka točke 3.4.1.3. Utemeljitev koncepta podpoglavja 3.4. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA se dopolni in spremeni tako, da se v celoti glasi: »na ostalo območje ob centralni osi, ki je večinoma stanovanjsko z izjemo družbenega centra na vzhodu, pokopališča in dvoje območij pretežno namenjenih selitvi kmetijske dejavnosti iz jedra na obrobje«, doda pa se še nova, tretja alineja, ki se glasi: »na razvojno področje na vzhodu, kamor se predvideva širjenje družbenih in oskrbnih ter manjkajočih kmetijskih dejavnosti.«

8. člen

V podpoglavju 3.5. OPREDELITEV ZA URESNIČEVANJE ZASNOV se v celoti črta abecedno in numerično poimenovanje območij; podrobnejša opredelitev je razvidna iz grafičnega dela sprememb in dopolnitev.«

9. člen

Zadnjemu odstavku točke 4.1.4. Skupna izhodišča in cilji podpoglavja 4. URBANISTIČNA ZASNOVA LETALIŠČA BRNIK se dodata nova stavka, ki se glasita: »Dopušča se začasna izraba zahodnega dela območja v športnorekreativne namene (supermoto in kros). V primeru realizacije primarnih dejavnosti območja, se začasna izraba ukine in območje sanira.«

10. člen

Spremeni in dopolni se druga alineja prvega odstavka točke 5.2.2.3.1. Nočitvene zmogljivosti podpoglavja 5. KRAJINSKA ZASNOVA KRVAVCA tako, da se glasi: » - V sklopu sprejemnega centra pod Jezerci okvirno do 500 ležišč visoke ali srednje kategorije (apartmaji in hotelske sobe).«, posledično pa se spremeni drugi odstavek iste točke, tako da se glasi: »Obstoječe in novozgrajene turistične nočitvene zmogljivosti na zgornjem območju Krvavca bodo s tem dosegle okvirno do 1700 ležišč.«

11. člen

Spremeni in dopolni se točka 4.1.2. Varstvo dobrin splošnega pomena poglavja 4. DOLGOROČNA ZASNOVA IN STRATEGIJA VARSTVA OKOLJA IN UREJANJA PROSTORA V OBČINI tako, da se v celoti glasi:

»Poleg trajnega in celostnega varovanja temeljev proizvodnje hrane, vodotokov in vodnih virov, kar občina opredeljuje tudi v drugih poglavjih tega odloka, je varovanje naravne in kulturne dediščine pomembna komponenta razvoja.

Splošno spoznanje,  da je treba zavarovati kulturno in naravno dediščino je pripomoglo, da se je varovanje v sedemdesetih letih razširilo od posameznega objekta ali spomenika v širši prostor, to je v varovanje kulturnih in naravnih lastnosti pokrajine in njenih posameznih delov. V sklopu varstva naravne in kulturne dediščine so se razvile tudi posebne metode za pripravo planskih temeljev in metode vrednotenja, to pa pomeni tudi začetek včlenjevanja posameznih sektorskih  planov s področja varovanja naravnih in z delom človeka pridobljenih kvalitet v sistem celostnega planiranja.

Naravna in kulturna dediščina na območju občine Cerklje je smiselno vključena v urejanje prostora in politiko celotnega družbenega razvoja. Varstvo naravne in kulturne dediščine ter kulturne krajine temelji na ažurnem evidentiranju, dokumentiranju in vrednotenju, na podlagi katerega so izdelana strokovna gradiva za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na podlagi predlogov strokovnih služb za razglasitve posameznih  enot naravne in posameznih enot kulturne dediščine bo občinski svet sprejel ustrezne odloke o razglasitvi enot za naravne ali kulturne spomenike.

4.1.2.1. Ohranjanje narave

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v Naravovarstvenih smernicah za pripravo prostorskega plana Varstvo naravnih vrednot v občini Cerklje na Gorenjskem, ZVNKD, april 2001 in dopolnitev september 2003 – dopis št. 2-III-219/4-O-03/MB, seznam naravnih vrednot in obveznih republiških izhodišč, ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Cerklje na Gorenjskem.

I. Deli narave, predlagani za naravne vrednote

Opombe: END je evidenčna številka naravne dediščine ZVNKD (Narav. Smernice za pripravo prostorskega plana občine Cerklje na Gorenjskem, april 2001)

II. Deli narave, opredeljeni za obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS

Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti ali območju biotske razvnovrstnosti, je potrebno pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

4.1.2.2. Kulturna dediščina

Kulturna dediščina so arheološka najdišča in predmeti, naselbinska območja, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki politične, gospodarske in kulturne zgodovine občine; arhivsko gradivo, knjižnično gradivo, predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostno-zgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega in naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na območju občine Cerklje na Gorenjskem.

Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo enot kulturne dediščine:

·      vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti;

·      zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost;

·      zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja;

·      preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednosti dediščine;

·      skrb za uveljavljanje in razvoj sistema varstva dediščine.

Zasnovo varstva nepremične kulturne  dediščine  predstavljajo enote dediščine, registrirane po predpisih o kulturni dediščini. Enote nepremične kulturne dediščine za občino Cerklje so prikazane v elaboratu Varstvo kulturne dediščine - Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, junij 2001 in dopolnitev Seznam izbranih enot registra dediščine z dne 15. 09. 2003.

Varstvo kulturne dediščine občine Cerklje je prikazano na karti Zasnova varstva kulturne dediščine.

V občini Cerklje  kot prostorsko pomembna dediščina izstopata: Adergas - Samostan Velesovo (EŠD: 798) in Cerklje na Gorenjskem - Grad Strmol s parkom (EŠD 7903). Prostorsko je potrebno obravnavati tudi  vse vedutno izpostavljene cerkve. Pri planiranju je potrebno ohranjati vedute na te dominante prostora. Prostorsko pomembna je tudi naselbinska dediščina: Vaška jedra Cerklje na Gorenjskem (400795), Trata pri Velesovem (400813), Dvorje (400797), Zgornji Brnik (400820) in Zalog pri Cerkljah (400819).

V okviru  varstva kulturne dediščine bo posebna pozornost namenjena arheološki dediščini. Pri načrtovanju vseh daljših infrastrukturnih objektov (prometni, energetski...) je potrebno zagotoviti sodelovanje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Pristojna služba bo na podlagi površinskega pregleda terena (po metodologiji SAAS) sodelovala pri izbiri trase. 

Na območju občine Cerklje so sledeče enote kulturne dediščine, ki predstavljajo obvezno republiško izhodišče:

- 798  ADERGAS - Samostan Velesovo

- 7903 CERKLJE NA GORENJSKEM - Grad Strmol s parkom

- 9547 CERKLJE NA GORENJSKEM - Hribarjeva vila (že razglašena)

- 684 ZALOG PRI CERKLJAH - Znamenje v Srednjem Zalogu

- 9697 ŠMARTNO PRI CERKLJAH – Arheološko območje

Na območju občine Cerklje na Gorenjskem veljajo sledeči odloki o razglasitvah za kulturne spomenike:

·      Odlok o razglasitvi Hribarjeve vile v Cerkljah na Gorenjskem za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 81/99);

·      Odlok o razglasitvi arheoloških spomenikov v občini Kranj (Ur. l. RS, št. 5/92) - smiselno enote za sedanjo občino Cerklje na Gorenjskem.

Skladno z vsebino gradiva Varstvo kulturne dediščine - Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Cerklje na Gorenjskem, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, junij 2001 in dopolnitev Seznam izbranih enot registra dediščine z dne 15. 09. 2003, bo občina Cerklje na Gorenjskem na področju urejanja prostora pred izdelavo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine (v roku enega leta od uveljavitve tega odloka) zagotovila:

·      izdelavo elaborata, ki bo na celotnem območju občine Cerklje na Gorenjskem glede na krajinsko in arhitekturno tipologijo definirala posamezna morfološka območja, kar bo podlaga izdelavi prostorskega reda občine in na njegovi podlagi novih izvedbenih prostorskih aktov, ki bodo zagotovili ohranjanje kulturne in arhitekturne krajine.

·      revitalizacijski program za naselbinsko jedro Cerkelj na Gorenjskem in ostalih pomembnejših vaških jeder v občini, ki bo podlaga za eventuelno izdelavo izvedbenih prostorskih aktov na teh območjih

·      upoštevanje določila državnega plana, glede prednosti obnove starega stavbnega fonda.«

12. člen

Dopolni se besedilo točke 5.2.1. Gozdarstvo poglavja 5. DOLGOROČNA STRATEGIJA IN USMERITVE RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI, tako da se obstoječemu besedilu doda nov, zadnji stavek, ki se glasi: »Konkretizacija določil iz smernic pristojnega nosilca urejanja prostora se smiselno opredeli v odloku in grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev občine.«

13. člen

Točkam 5.3. Rudarstvo, 5.4. Vodni viri in 5.10.1. Elektroomrežje se doda besedilo, ki se glasi: »Vsebinska določila iz smernic pristojnega nosilca urejanja prostora se smiselno opredelijo v odloku in grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev občine.«

14. člen

Doda se nova točka poglavja 6. DOLGOROČNA STRATEGIJA IN USMERITVE RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI, ki se glasi:

»6.9. Obramba

Zasnova razvoja dejavnosti ter zasnova namenske rabe in zasnova območij varovanj in omejitev s področja obrambe je prikazana v kartografskem delu. Za obrambo je na območju občine perspektivnih dvoje območij in sicer:

·        Krvavec (območje možne izključne rabe) in

·        Brnik (območje izključne in možne izključne rabe).

Območje izključne rabe je območje, ki je primarno namenjeno za potrebe obrambe. Območje možne izključne rabe je območje, primarno namenjeno za druge potrebe, ki pa se v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje.

III.

KONČNE DOLOČBE

15. člen

Vsa ostala določila osnovnega odloka ostajajo še naprej v veljavi. Spremembe in dopolnitve so vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku občine Cerklje na Gorenjskem.

16. člen

Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

Številka: 03201-01-10/2004

Cerklje na Gorenjskem, 15. 07. 2004

ŽUPAN

Občine Cerklje na Gorenjskem

Franc ČEBULJ, l.r.