Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/2003, s spremembami), določil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP; Uradni list RS, št. 127/2006, s spremembami), določil Zakona o cestah (ZCes-1; Uradni list RS, št. 109/2010, s spremembami) 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2012 in 8/2013), Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2012) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2017), je Občinski svet Občine Brda na 26. redni seji dne 10. 10. 2017 sprejel

ODLOK

O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

VZDRŽEVANJE OBČINSKIH JAVNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE BRDA

1.            Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Brda določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest.

(2) Ta odlok predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest na območju Občine Brda.

2. člen

(uporabljeni izrazi v odloku)

(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Brda ter drugih predpisih, imajo posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku naslednji pomen:

·       gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska javna služba vzdrževanja občinskih javnih cest;

·       koncedent: je Občina Brda (v nadaljevanju: Občina ali koncedent);

·       pristojni organ: je Občinska uprava Občine Brda;

·       občinski svet: je Občinski svet Občine Brda;

·       koncesija: je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest;

·       koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja javno službo po tem odloku na podlagi podeljene koncesije;

·       izvajalec javne službe oziroma izvajalec: je koncesionar po tem odloku;

·       koncesijska pogodba: je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;

·       občinska cesta: je cesta, ki jo Občina Brda, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi in je namenjena povezovanju naselij v Občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah ter povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v Občini Brda;

·       uporabniki: so vsi uporabniki občinskih javnih cest na območju Občine Brda;

·       strokovna služba: je s strani koncedenta določena oseba ali osebe, za izvajanje nalog v skladu s predpisom, ki ureja vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest oziroma za izvajanje nalog v skladu s koncesijsko pogodbo.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja vzdrževanja cest.

3. člen

(način izvajanja javne službe)

(1) V Občini Brda se javno službo iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi pod pogoji, določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.

(2) Koncesija za opravljanje javne službe se podeli na podlagi javnega razpisa.

2.            Območje izvajanja, upravljavec občinskih javnih cest in javno dobro

4. člen

(območje izvajanja)

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju Občine.

5. člen

(upravljavec občinskih javnih cest)

Z občinskimi javnimi cestami na območju občine upravlja Občina.

6. člen

(pristojni organ)

Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z zakonom drugače določeno, je organ Občinske uprave Občine, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.

7. člen

(javno dobro)

(1) Občinske javne ceste so javno dobro v lasti Občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic razen v primerih, določenih z zakonom.

(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.

8. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih javnih cest)

Občinske ceste na območju Občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o varnosti cestnega prometa ter ta odlok.

9. člen

(smiselna uporaba zakona)

Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi vsakokrat veljavnega zakona o cestah in na njem temelječih predpisih.

3.            Dejavnosti, ki so predmet javne službe

3.1.         Redno vzdrževanje

10. člen

(odgovornost za stanje občinskih javnih cest)

Kategorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in tega odloka, omogočajo varno odvijanje prometa.

11. člen

(javna služba vzdrževanja občinskih javnih cest)

(1) Vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje kategoriziranih občinskih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti kategoriziranih občinskih cest, nadzor nad stanjem teh cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah.

(2) Redno vzdrževanje obsega tudi vzdrževanje drugih prometnih površin, bankin, brežin in objektov odvodnjavanja. Poleg tega obsega javna služba tudi zimsko službo, vzdrževanje vertikalne in horizontalne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov ter zagotavljanje preglednosti.

(3) Dela rednega vzdrževanja so:

·       pregledniška služba,

·       redno vzdrževanje prometnih površin,

·       redno vzdrževanje bankin,

·       redno vzdrževanje odvodnjavanja,

·       redno vzdrževanje brežin,

·       redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

·       redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,

·       redno vzdrževanje vegetacije,

·       zagotavljanje preglednosti,

·       čiščenje cest,

·       redno vzdrževanje cestnih objektov,

·       intervencijski ukrepi,

·       zimska služba.

(4) Javna služba iz prvega odstavka se mora izvajati tudi ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih (intervencijski ukrepi). V teh primerih je izvajalec javne službe dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode. Kolikor to ni mogoče, je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.

(5) Za celovitost izvajanja javne službe mora biti zagotovljeno vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke cestnih podatkov. Kataster občinskih javnih cest mora voditi izvajalec javne službe, ki je dolžan zagotoviti elektronski dostop do katastra in njegovo aplikativno kompatibilnost.

(6) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih javnih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

12. člen

(izvajalec javne službe)

Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest je pravna oseba, ki v skladu s 1. členom tega odloka pridobi koncesijo za vzdrževanje občinskih javnih cest.

13. člen

(prenos rednega vzdrževanja občinskih javnih cest na ožje dele občine)

(1) Ne glede na določbo 12. člena tega odloka, lahko občinski svet na predlog župana z odlokom prenese redno vzdrževanje posameznih občinskih javnih cest ali posameznih kategorij občinskih javnih cest znotraj območij krajevnih skupnosti na pristojne krajevne skupnosti.

(2) Župan poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta krajevne skupnosti, na katero se prenaša redno vzdrževanje. Odlok mora vsebovati natančen spisek takih cest. Smiselno enak postopek se izvede tudi v primeru spremembe ali odvzema.

14. člen

(pregledniška služba)

(1) Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih posredovati strokovni službi.

(2) O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo, pri večjih kršitvah pa tudi policijo ali občinski nadzorni organ.

(3) Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

15. člen

(redno vzdrževanje prometnih površin)

(1) Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.

(2) Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.

16. člen

(redno vzdrževanje bankin)

Bankine morajo biti vzdrževane tako, da so zagotovljene njihove minimalne tehnične lastnosti, ki zagotavljajo bočno stabilnost vozišča in izkopne brežine, enakomerno odtekanje vode z vozišča, omogočajo postavitev prometne signalizacije in prometne opreme in ne ogrožajo varnosti prometa. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.

17. člen

(redno vzdrževanje odvodnjavanja)

Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.

18. člen

(redno vzdrževanje brežin)

Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.

19. člen

(redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme)

Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.

20. člen

(redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev)

(1) Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.

(2) Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne in zaščitne ter varnostne naprave morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav.

21. člen

(redno vzdrževanje vegetacije)

(1) Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej.

(2) Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke.

22. člen

(zagotavljanje preglednosti)

Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.

23. člen

(čiščenje cest)

Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.

24. člen

(redno vzdrževanje cestnih objektov)

(1) Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

(2) Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje:

·       prometnih površin in prometne opreme na objektu;

·       prostora neposredno okoli objekta;

·       ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta;

·       naprav za odvodnjavanje;

·       naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet,

·       in manjša popravila:

·       poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin);

·       posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature in podobno);

·       protikorozijske zaščite;

·       hidroizolacije in odvodnjavanja;

·       izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

25. člen

(intervencijski ukrepi)

(1) Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.

(2) Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode.

(3) Če to ni mogoče, je dolžan:

·       označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo;

·       izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste;

·       vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.

26. člen

(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)

(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:

·       območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;

·       obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;

·       območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.

(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.

3.2.         Zimska služba

27. člen

(opredelitev pojmov zimske službe)

(1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.

(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

28. člen

(način izvajanja zimske službe in ukrepi)

(1) Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest.

(2) Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe:

·       zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov;

·       pluženje in posipanje javnih prometnih površin;

·       odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin;

·       čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge;

·       čiščenje zasneženih cestnih znakov;

·       obveščanje javnosti.

29. člen

(izvajalec zimske službe)

Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest izvaja v okviru te javne službe tudi zimsko službo.

30. člen

(izvedbeni program zimske službe)

(1) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga predložiti pristojnemu organu Občine v potrditev.

(2) V izvedbenem programu zimske službe se določijo zlasti:

·       organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev;

·       načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe;

·       razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del;

·       dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin;

·       načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega;

·       mesta izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti;

·       način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.

31. člen

(prednostni vrstni red izvajanja zimske službe)

Pri izvajanju zimske službe velja za koncesionarja v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet zimske službe:

1.      ceste, parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih ustanov in institucij;

2.      ceste, po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi;

3.      pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja;

4.      druge javne površine za pešce;

5.      ostale javne površine.

32. člen

(pričetek pluženja)

(1) Koncesionar mora pričeti odstranjevati sneg, ko doseže debelino 10 cm. Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni organ.

(2) V izjemnih primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni občinski organ, je možno ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.

(3) Sneg mora biti odstranjen z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok 3 m. Očiščena širina pločnika mora biti najmanj 1 m.

(4) Sneg mora biti na površinah iz 1. točke 31. člena tega odloka odstranjen takoj po prenehanju sneženja, na ostalih površinah pa najkasneje v 24 urah po prenehanju sneženja, upoštevaje prednostni vrstni red iz 31. člena tega odloka v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe.

33. člen

(posipanje cest)

(1) Posipanje javnih prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali utegne zaznati pojav poledice.

(2) Na cestah ali cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica.

(3) Vse javne prometne površine se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Uporaba sredstev za posipanje je dovoljena samo v minimalnih potrebnih količinah, za posipanje pa je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino posipa, ki je že na vozišču.

34. člen

(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)

(1) Lastniki ali upravniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:

·       s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati javno površino pod njimi;

·       poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki - snegolovi.

(2) Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametovati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.

(3) V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.

(4) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.

35. člen

(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)

(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.

4.            Letni program izvajanja javne službe

36. člen

(letni program in poročilo o poslovanju)

(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.

(2) Letni program določa pogostnost in prioritete vzdrževanja občinskih javnih cest ter pogostnost in obseg ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest.

(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.

5.            Viri financiranja

37. člen

(viri financiranja)

(1) Gospodarska javna služba po tem odloku se financira iz proračuna Občine.

(2) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem rednega vzdrževanja občinskih javnih cest druga sredstva (odškodnine, plačilo zavarovalnih škod in podobno), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest.

(3) Osnova za določitev vrednosti in obsega del je letni program izvajalca javne službe.

6.            Koncesija

6.1.         Postopek podelitve koncesije

38. člen

(podelitev koncesije)

(1) V Občini se javna služba iz 1.člena izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.

(2) Skladno z določili tega odloka se podeli koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka za območje celotne Občine.

39. člen

(oblika in postopek javnega razpisa)

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo, javno naročanje ter zakona, ki ureja gospodarske javne službe. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.

(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine ter vsebuje zlasti naslednje:

·       navedbo in sedež koncedenta;

·       podatke o objavi koncesijskega akta;

·       predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;

·       začetek in predviden čas trajanja koncesije;

·       postopek izbire koncesionarja;

·       merila za izbiro koncesionarja;

·       način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe;

·       druge obvezne sestavine prijave in jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne prijave in podobno);

·       način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;

·       kraj in čas za dvig razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti dosegljiva prijaviteljem brezplačno;

·       kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;

·       naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;

·       rok za izbiro koncesionarja;

·       rok, v katerem bodo prijavitelji - kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

·       odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;

·       druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(3) Poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena, se v javnem razpisu lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijskega razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(4) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom dostop do razpisne dokumentacije in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(5) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(6) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz drugega odstavka tega člena.

40. člen

(izbira koncesionarja)

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbiro koncesionarja na javnem razpisu.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.

(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri prijavitelju ali so kako drugače delali za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh (3) let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(4) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

(5) Občinska uprava Občine v imenu koncedenta odloči o izbiri koncesionarja z upravno odločbo.

(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku.

(7) Odločba o izbiri koncesionarja preneha veljati, če v roku 90 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

6.2.         Pogoji za prijavo

41. člen

(prijava)

(1) Vsak kandidat lahko predloži le eno prijavo. Če en kandidat vloži več pravočasnih prijav, se upošteva zadnja pravočasno prispela prijava, prijave, ki so prispele prej pa se zavržejo.

(2) Prijavo lahko predloži več pravnih oseb skupaj (konzorcij).

(3) Ista pravna oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni prijavi za koncesijo. Če ista pravna oseba sodeluje pri več skupnih prijavah, se take prijave zavržejo. Če pravna oseba že kandidira samostojno ne more kandidirati še kot član konzorcija.

42. člen

(skupna prijava)

Kadar predloži skupno prijavo več pravnih oseb (konzorcij), morajo prijavi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:

·       kdo so člani konzorcija;

·       vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija;

·       ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;

·       medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.

43. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja javno naročanje (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ter mora izpolnjevati vse druge pogoje, predpisane z zakonom), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti ustrezne listine:

1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe;

2. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;

3. da mu v zadnjih petih (5) letih od objave razpisa ni bila odvzeta koncesija iz razlogov na njegovi strani;

4. da ima reference na področju opravljanja gospodarske javne službe;

5. da je ekonomsko in finančno sposoben izvajati koncesijo;

6. da je usposobljen za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;

7. da razpolaga z ustreznimi strokovnimi kadri in tehnično opremo za racionalno izvajanje gospodarske javne službe;

8. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja javno naročanje in tem odlokom.

(2) Strokovna komisija v javnem razpisu skladno s predpisi o javnem naročanju pogoje podrobneje razdela in določi način njihovega dokazovanja.

(3) Iz postopka izbire koncesionarja bo izločen prijavitelj, ki ne bo v celoti izpolnjeval vseh v javnem razpisu določenih pogojev.

6.3.         Merila za izbiro

44. člen

(merila za izbiro koncesionarja)

Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).

6.4.         Koncesijska pogodba

45. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe)

(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene koncesijsko pogodbo z izbranim kandidatom v imenu koncedenta župan.

(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je določen v odločbi o izbiri, ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent sklene z naslednjim najugodnejšim kandidatom, če je to dovoljeno z veljavnimi predpisi.

46. člen

(začetek, tek in trajanje koncesije)

(1) Koncesija po tem odloku se podeli za dobo pet (5) let (rok koncesije).

(2) Rok koncesije začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe, razen če ni v koncesijski pogodbi drugače določeno.

(3) Rok koncesije se lahko v skladu s koncesijsko pogodbo podaljša za največ dve (2) leti.

47. člen

(vsebina koncesijske pogodbe)

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:

1. vsebino, obliko in namen koncesije;

2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;

3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;

4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;

5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;

6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;

7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;

8. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne službe;

9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;

10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;

12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.

(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, tem odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna.

48. člen

(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)

(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.

(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.

(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.

49. člen

(podizvajalci)

(1) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne storitve dejavnosti javne službe, ki jih bodo izvajali.

(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.

(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru javne službe iz prvega odstavka tega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja javno naročanje in pogoj iz 1. točke prvega odstavka 43. člena tega odloka.

(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.

6.5.         Razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta

50. člen

(koncesionarjev pravni monopol)

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine:

·       izključno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka na celotnem območju Občine;

·       pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju javne službe.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne službe iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju Občine.

(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju posameznih del v okviru izvajanja javne službe, po kateri lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela javne službe za območje Občine.

(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

51. člen

(dolžnosti koncesionarja)

(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.

(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:

·       v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;

·       upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;

·       odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku dvanajst (12) ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javne službe);

·       uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku štirinajst (14) dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe;

·       izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;

·       pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarif) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;

·       svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;

·       voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov storitev javne službe, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;

·       izvajati druga dela, v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo področje vzdrževanja cest.

(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe. Koncesionar mora za predmetno javno službo, ki jo opravlja, ločeno voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.

52. člen

(odgovornost koncesionarja in zavarovanja)

Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti).

53. člen

(spremenjene okoliščine)

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

54. člen

(višja sila)

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame civilna zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov.

55. člen

(pravice in dolžnosti koncedenta)

(1) Koncedent mora zagotavljati:

·       ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi in tem odlokom;

·       takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možna zagotovitev ustreznega obsega in kakovosti storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne infrastrukture za izvajanje javne službe, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

·       sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe, ki je predmet koncesije;

·       sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine;

·       pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, ter v skladu s koncesijsko pogodbo.

(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku.

56. člen

(pravice in dolžnosti uporabnikov)

Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe, ki so predmet koncesije, opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa imajo uporabniki pravico:

·       do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;

·       enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;

·       da se storitev javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo in veljavno zakonodajo;

·       do vpogledajo v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje;

·       da koncesionar v roku petnajst (15) dni odgovori na ugovor oziroma pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.

6.6.         Prenehanje koncesijskega razmerja

57. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:

·       zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;

·       zaradi prenehanja koncesionarja;

·       z odvzemom koncesije;

·       z odkupom koncesije.

58. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije.

(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.

(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje izvajanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od šestih (6) mesecev.

59. člen

(prenehanje koncesionarja)

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.

(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami tega odloka.

(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

60. člen

(odvzem koncesije)

(1) Pristojni organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:

·       ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;

·       če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije ali ne izvaja koncesije;

·       pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;

·       krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;

·       ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;

·       ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije;

·       če zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo ali predpisi.

(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.

(3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.

(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.

61. člen

(odkup koncesije)

(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način.

(2) Ob prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi.

7.            Nadzor

62. člen

(nadzor nad izvajanjem javne službe)

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.

(2) Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije izvaja pristojni organ koncedenta.

(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti Medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica in Občine Brda, izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka ali koncesijske pogodbe.

63. člen

(finančni nadzor)

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni organ ali pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora.

(2) Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov in naprav.

(3) O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.

8.            Uporaba prava in reševanje sporov

64. člen

(uporaba prava)

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

65. člen

(prepoved prorogacije tujega sodišča)

V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča.

66. člen

(reševanje sporov)

Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Novi Gorici.

9.            Kazenske določbe

67. člen

(težji prekrški)

(1) Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če:

1. s streh ali žlebov objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju ne odstrani ledenih sveč oziroma pri njihovem odstranjevanju ne ustrezno ne zavaruje javne površine (prvi odstavek 34. člena);

2. ne poskrbi, da so na pročeljih objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki - snegolovi (prvi odstavek 34. člena);

3. odlaga sneg na vozišče ali na pločnik oziroma na mesto, kjer le ta ovira promet vozil ali pešcev (drugi odstavek 34. člena);

4. ne poskrbi, da je omogočen dostop do hidranta, ki je v uporabi zaradi požarne varnosti (četrti odstavek 34. člena);

5. ne vzdrževane stavbe ogrožajo varno vožnjo, hojo in zadrževanje na javnih površinah.

(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.

(3) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.

68. člen

(lažji prekrški)

Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če:

1. opravlja čiščenje prometnih površin ali zbira komunalne odpadke na krajih in v času, ko na podlagi odločitve pristojnega organa ni dovoljeno (prvi odstavek 26. člena);

2. posipa cesto ali pločnik s pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom (tretji odstavek 33. člena);

3. v času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, ne odstrani svojega vozila z javnih prometnih površin (tretji odstavek 34. člena).

(2) Z globo 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.

(3) Z globo 300 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.

69. člen

(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)

(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar:

1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (10. člen);

2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (šesti odstavek 11. člena);

3. če ne prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 32. člena odloka oziroma ugotovljene in potrjene okoliščine iz drugega odstavka 32. člena odloka;

4. če pluženja ne izvede na način ali v rokih, določenih v tretjem in četrtem odstavku 32. člena odloka;

5. če ne prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz 33. člena odloka.

(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba koncesionarja.

70. člen

(odprava poškodb ali onesnaženja)

(1) Odprava poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje, ki jo povzroči:

·       vozilo – bremeni voznika ali lastnika;

·       žival – bremeni lastnika oziroma rejca.

Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, je dolžna sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori, ji to odredi organ nadzora.

(2) Če organ nadzora ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno ni usposobljena ali da ni opremljena za to, odredi odstranitev posledic oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja po za to usposobljenem izvajalcu na breme osebe iz prvega odstavka.

(3) Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek.

10.          Prehodne in končne določba

71. člen

(izvajanje javne službe)

(1) Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v devetdesetih (90) dneh po uveljavitvi odloka.

(2) Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja predmetno javno službo dosedanji izvajalec.

72. člen

(razveljavitev veljavnih predpisov)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradno glasilo občine Brda, št. 5/2000).

73. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 3712-01/2017-05

Datum: 10. 10. 2017