Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
– ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora
– ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl.
US) ter 17. člena Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 191/20) je Občinski svet Občine Ribnica na četrti
izredni seji 21. 4. 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ri_24 (Ri102) –
industrijska cona Lepovče |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega
načrta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12, 55/16, 24/19 in
39/19), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju:
OPPN) za območje Ri_24 (Ri102) – industrijska cona Lepovče, s podrobno
namensko rabo prostora (v nadaljevanju: PNRP) IG – gospodarske cone. |
(2) OPPN je izdelalo podjetje studioFORMIKA, prostorsko in arhitekturno
načrtovanje, d.o.o., Cerknica, pod št. projekta 24/2019. |
|
2. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) |
|
(1) Območje OPPN se neposredno navezuje na obstoječo gospodarsko cono
Lepovče, ki je povsem pozidana in ne omogoča širitve proizvodnje. Z OPPN
se zagotovi dolgoročni resurs za gospodarske subjekte, hkrati pa se
razbremeni mesto in ostale dele občine ter širi razvoj poslovne cone iz
obstoječega osrednjega območja industrije, vzdolž predvidene obvozne
ceste proti SZ ob vznožju Male gore. Območje OPPN je v veliki meri
nepozidano in komunalno neurejeno. |
(2) Na podlagi veljavnih prostorskih aktov občine je območje opredeljeno
kot stavbno zemljišče s PNRP IG – industrijske cone, ki so namenjene
trgovskim, storitvenim, proizvodnim dejavnostim, prometu in
skladiščenju. |
(3) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve za umestitev
poslovno-proizvodnih objektov v prostor ter določi grajeno javno dobro
za gradnjo javnih prometnic ter gospodarske javne infrastrukture (v
nadaljevanju: GJI). Določijo se pogoji glede namembnosti in vrste
posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov,
pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine in narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogoji
glede varovanja zdravja ter pogoji glede priključevanja objektov na GJI
in grajeno javno dobro. |
(4) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev
projektnih pogojev, mnenj in gradbenega dovoljenja. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. |
(2) Grafični del obsega naslednje grafične načrte: |
01. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
prostorskega načrta |
02. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
03. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje |
04. Ureditvena situacija |
05. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo |
06. Prikaz ureditve za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
07. Načrt parcelacije |
(3) Priloge OPPN so: |
– izvleček iz OPN (občinski prostorski načrt) Občine Ribnica, |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
– obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
– povzetek za javnost, |
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja severovzhodno od obstoječe proizvodne cone
Lepovče in predstavlja z gozdom prekrite površine ob vznožju Male gore.
Severna meja območja OPPN poteka po trasi predvidene državne obvozne
ceste. Območje OPPN obsega celotno EUP Ri102 in del EUP Ri099 (PNRP IP,
IG, CU), Ri103 (IP) in Ri108 (IG). |
(2) Območje obsega zemljiške parcele in dele parcel št. 382/13, *410,
462, 490/1, 399/3, 348/2, 376/2, 382/10, 382/12, 456, 446, 1440/1,
480/2, 480/5, 680/155, 372, 422, 400/2, 480/7, 348/3, 475/1, 490/9,
382/11, 382/9, 409, 394/2, 425, 413, 420, 431, 403, 490/14, 490/15,
347/5, 405/2, 680/128, 382/5, 382/6, 399/4, 1437/31, 680/114, 680/118,
402/1, 466, 480/6, 349, 432, 436, 680/121, 405/1, 490/8, 402/2, 475/4,
1437/32, 348/1, 399/2, 354, 376/1, 419, 407, 680/129, 382/14, 1440/2,
680/122, 680/115, 400/1, 394/1, 423, 480/4, 1437/11, vse k.o. Ribnica in
parc. št. 2127/59, 2127/65, vse k. o. Gorenja vas, v skupni površini
17,72 ha. |
(3) Območje OPPN je organizirano v posamezne prostorske enote označene
od A do G, ki jih medsebojno deli cestni skelet. Enote, ki so predvidene
za izgradnjo gospodarskih, industrijskih in poslovnih stavb, so homogene
po strukturi, stavbnem tipu in oblikovanju. |
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 01: Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega akta občine in
št. 04: Ureditvena situacija. |
|
5. člen |
|
(posegi izven območja OPPN) |
|
(1) Izven območja OPPN se bo gradila gospodarska javna infrastruktura za
potrebe načrtovane pozidave, ki se ne more v celoti zagotoviti znotraj
območja. |
(2) Za priključne vode, ki se bodo izvajali izven območja tega OPPN, se
izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti,
ki veljajo na območju, kjer bodo ti priključki potekali. |
|
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na severovzhodnem delu občinskega središča.
Območje OPPN se bo prometno navezovalo na obstoječe prometnice v
obstoječi manjši industrijski coni ter na predvideno obvozno cesto, ki
je na severni meji območja OPPN. |
(2) Za celovito komunalno opremljenost je potrebna izgradnja novih tras
primarnih vodov v območju OPPN. |
(3) Vplivno območje OPPN z navezavami posega v del EUP Ri106 (CU) in del
EUP Ri100 (CU). |
(4) Vplivi in povezave so prikazani v grafičnem načrtu št. 03: Prikaz
vplivov in povezav na sosednja območja – vpetost v območje. |
|
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
|
7. člen |
|
(dopustni objekti in dejavnosti) |
|
(1) Območje OPPN je namenjeno poslovni, storitveni in proizvodni rabi. |
(2) Na območju OPPN so glede na namensko rabo prostora dopustne
dejavnosti v skladu z namenom načrtovanih objektov po predpisu, ki ureja
standardno klasifikacijo dejavnosti. |
(3) V skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov v skladu z
enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), se na območju OPPN dopušča
gradnja naslednjih objektov: |
1 stavbe |
12 Nestanovanjske stavbe |
121 Gostinske stavbe |
122 Poslovne in upravne stavbe |
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
125 Industrijske in skladišče stavbe |
127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo 12740, in
sicer: nadstrešnica kot pripadajoč objekt h glavnemu objektu in
nima opredeljenega namena) |
2 gradbeno inžinirski objekti |
21 Objekti prometne infrastrukture |
211 Ceste (od tega samo 21121 in 21122); |
215 Pristanišča, plovne plovbne poti, pregrade in jezovi
ter drugi vodni objekti (od tega samo 21520 in 21530, in sicer:
vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode,
nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami ter drenažni
jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč). |
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi |
221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski
vodi; |
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja. |
23 Industrijski gradbeni kompleksi |
|
24 Drugi gradbeni inženirski objekti |
242 Drugi gradbeni inženirski objekti (od tega samo
24205, in sicer: ograje in oporni zidovi). |
3 drugi gradbeni posegi |
31 Trajno reliefno preoblikovanje terena (od tega samo
31110, 31120, 31130 in 31140); |
32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin (od tega
samo 32110, 32120 in 32130). |
(4) Na območju OPPN je dovoljena postavitev tudi nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. |
|
8. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega
OPPN: |
– gradnje novih objektov, |
– rekonstrukcije objektov, |
– odstranitve objektov ali njihovih delov, |
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z
dopustnimi dejavnostmi po tem OPPN ter |
– vzdrževanje objektov. |
(2) Vsi legalno zgrajeni objekti na območju OPPN se vzdržujejo in
rekonstruirajo, razen tisti, ki so s tem OPPN predvideni za rušitev
oziroma odstranitev. |
|
9. člen |
|
(lega stavb in objektov) |
|
(1) Zahtevni in manj zahtevni objekti se lahko gradijo znotraj določene
gradbene meje, ki je od gradbene parcele oddaljena minimalno 4,0 m. S
pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele je lahko ta odmik tudi do 2,0
m. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dovoljeno graditi v
skladu s tem odlokom, se lahko gradijo na gradbeni parceli z minimalnim
odmikom 1,5 m od sosednje parcele (tlorisna projekcija najbolj
izpostavljenega dela objekta na zemljišče). Ta odmik je lahko manjši, če
s tem pisno soglaša lastnik sosednje parcele. Ograje se lahko gradijo z
odmikom 0,5 m od sosednjega zemljišča, lahko pa tudi bližje ali na
parceli, če s tem pisno soglaša lastnik sosednje parcele. |
|
10. člen |
|
(velikost in oblikovanje stavb in objektov) |
|
(1) Stavbe na posamezni gradbeni parceli morajo upoštevati kvaliteto
naravnega in grajenega prostora, oblikovna zasnova stavb mora biti
poenotena. |
(2) Pogoji glede velikosti in oblikovanja zahtevnih in manj zahtevnih
objektov: |
– tlorisni gabariti: stavbe se gradijo znotraj gradbene meje. Na eni
parceli namenjeni gradnji se lahko postavi več samostojnih stavb, ki so
med seboj lahko povezane; |
– višinski gabariti in etažnost: klet (K) + pritličje (P) + dve etaži
oziroma največ 15,0 m od kote pritličja novega objekta; |
– streha: ravna streha; enokapna streha z naklonom do 15°; simetrična
dvokapna streha z naklonom do 15°. Streha je lahko tudi ozelenjena.
Možna je kombinacija teh streh. Na strehi je možna izvedba strešnih
oken, lin, kupol ipd.; |
– kritina: primerna izbrani vrsti strehe; barva kritine na celotni
strehi naj bo poenotena. |
(3) Pogoji glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih
objektov: |
– velikost je določena s predpisom o tovrstnih objektih; |
– oblikovanje, izbor materialov in barv mora biti usklajeno z osnovnimi
stavbami na parceli, ki ji pripadajo, lahko so tudi leseni ali kovinski; |
– strehe so lahko ravne. |
(4) Višinske razlike med parcelami se premosti s travnatimi brežinami
in/ali opornimi zidovi do višine 1,5 m. |
|
11. člen |
|
(urejanje zelenih površin) |
|
(1) Vzdolž glavnih povezovalnih cest se zasadi drevored iz avtohtonega
visokoraslega drevja. |
(2) Vsaka gradbena parcela za gradnjo stavb mora imeti vsaj 10 %
površine zazelenjene (zatravitev v kombinaciji z avtohtonimi nizkimi
grmovnicami in/ali avtohtonim visokoraslim drevjem). |
(3) V preglednostnih trikotnikih javnih cest je prepovedano saditi
rastline, ki zrastejo več kot 0,5 m višine. |
|
12. člen |
|
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo) |
|
(1) Faktor zazidanosti gradbene parcele namenjene gradnji stavb oziroma
razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele
namenjene gradnji stavb je do 0,8. V zazidano površino se štejejo vse
vrste stavbe (zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne stavbe). |
(2) Na gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se uredi minimalno 10 %
zelenih površin. Zelene površine se zasadijo z avtohtono vegetacijo
(drevesa, grmičevje). |
|
V. NAČRT PARCELACIJE |
|
13. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
(1) Na območju OPPN se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo
stavbe na posamezni parceli izvede parcelacija za potrebe izvedbe javne
prometnice v takšnem obsegu, da bo omogočen dostop do posamezne parcele. |
(2) Parcelacija se ureja v skladu z grafičnim načrtom št. 07: Načrt
parcelacije. Dopustna so odstopanja glede komasacije, spremembe
geolokacijskih podatkov ali spremembe poteka načrtovane cestne
infrastrukture, če so rešitve primernejše iz tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. |
(3) Gradbene parcele namenjene gradnji stavb se lahko združujejo pod
pogojem, da je omogočen dostop do potrebne infrastrukture. Združevanje
parcel preko določene javne prometnice ni možno, razen v območju C. |
(4) Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se lahko izvede tudi
delitev parcel pod pogojem, da je tako deljeni parceli omogočen dostop
do potrebne infrastrukture. |
|
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
14. člen |
|
(etapnost gradnje) |
|
(1) Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen
prostorski del – posamezno stavbo z vsemi funkcionalnimi površinami,
priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, zunanjo ureditvijo,
ustreznim številom parkirnih prostorov ter drugimi varstvenimi in
varovalnimi ukrepi. Etapnost izgradnje novih objektov je pogojena s
sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja
funkcioniranje objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno
rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano
kapaciteto. |
(2) Posamezna stavba se lahko pod pogoji iz prejšnjega odstavka gradi
etapno tudi tako, da se v prvi etapi zgradi ena ali več etaž posamezne
stavbe, ki pomenijo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in jih
je mogoče samostojno uporabljati, v drugi etapi pa se dogradijo
preostale etaže stavbe, ki so predvidene s tem odlokom. |
(3) Dopustna je etapna gradnja parkirnih mest. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE,
VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
15. člen |
|
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
|
V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato
posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni. |
|
16. člen |
|
(varovanje plodne zemlje in tal) |
|
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo
deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo
uporabiti za ureditev zelenic. |
(2) Možna je uporaba zemeljskega izkopa za izravnavo terena v območju
OPPN. |
(3) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del.
Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali
maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil. |
|
17. člen |
|
(varovanje pred onesnaženjem zraka) |
|
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in
emisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi
predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno
delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij
določenih v veljavnem predpisu. |
|
18. člen |
|
(varovanje pred prekomernim hrupom) |
|
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju,
spada območje industrijske cone v IV. stopnjo varstva pred hrupom
(območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa). Hrup v območjih ne sme presegati zakonsko
predpisanih vrednosti. |
(2) Ker na širšem območju ni predvidenih stanovanjskih stavb, nova
potencialno konfliktna območja zaradi industrijske cone ne bodo
nastajala, saj so prvi stanovanjski objekti od cone oddaljeni več kot
500 m zračne linije. Kljub zadostni oddaljenosti se morajo izvajati
naslednji omilitveni ukrepi: |
– uporabljati se mora brezhibna gradbena mehanizacija in tovorna vozila; |
– na območjih, kjer je predvideni plan orientiran proti stanovanjskim
območjem, naj se hrupne naprave (ventilatorji, klimati, toplotne črpalke
ipd.), ki bodo nameščena izven objektov, usmerja stran od stanovanjskih
območij, tudi v najširšem območju; |
– vse potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru. |
|
19. člen |
|
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri
čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno
sevanje v naravnem in življenjskem okolju. |
|
20. člen |
|
(varovanje gozdov) |
|
(1) OPPN se izdeluje za območje enote urejanja prostora, ki se nahaja
večinoma na območju večnamenskih gozdov, kjer ekološke funkcije niso
poudarjene na prvi stopnji, od socialnih funkcij pa je zaradi bližine
mesta na prvi stopnji poudarjena higiensko zdravstvena funkcija. |
(2) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi v okolici EUP je potrebno v kar
največji možni meri ohraniti obstoječe dostopne poti do gozda. V kolikor
se z izvedbo posega omrežje poti prekine, je potrebno glede na obstoječe
spravilne poti pred posegom zagotoviti vsaj enakovredne dostope do gozda
tudi po posegu. |
(3) Pri izgradnji nadomestnih gozdnih prometnic je potrebno upoštevati
določila predmetne zakonodaje o gozdnih prometnicah in gozdnih cestah
ter vlakah. |
(4) Za potrebe dostopa do območja urejanja industrijske cone je možno
uporabiti obstoječe prometnice, pri čemer jih je potrebno po končanih
gradbenih delih vzpostaviti vsaj v prvotno stanje. Za zagotavljanje
protierozijske zaščite (odvod padavinskih voda) je potrebno zagotoviti
utrditev planuma prometnice do te mere, da ne bo prihajalo do spiranja
utrditve, obenem pa očistiti vse že narejene jarke in dražnike,
namenjene odvodu meteornih vod. |
(5) Transport materiala za potrebe izgradnje industrijske cone se lahko
izvede po obstoječih dostopnih prometnicah v soglasju z lastnikom
posamezne prometnice. Po končanih gradbenih delih je potrebno vse
uporabljene prometnice vzpostaviti vsaj v prvotno stanje pred posegom.
Pogoji za gozdno proizvodnjo se po končanih gradbenih delih ne smejo
poslabšati. |
(6) Gradnja začasnih in pomožnih objektov v gozdu v okolici EUP ali na
gozdnem robu, v kolikor le-ti niso načrtovani v okviru idejnega
projekta, ni dovoljena. To velja tudi za postavitev objektov za potrebe
gradnje. Izjemoma je dovoljeno lociranje objektov za potrebe izgradnje
na razširitve gozdnih prometnic ali na deponijskih prostorih ob javnih
in gozdnih prometnicah ob pogojih, da se za potrebe postavitve objekta
ne seka gozdnega drevja ali se posega v krošnje gozdnega drevja ter, da
se površino po končanih gradbenih delih vzpostavi v prvotno stanje. |
(7) Deponiranje gradbenega materiala, gradbenih odpadkov in morebitnih
viškov odkopane zemlje v gozdu v okolici EUP ali v gozdnem prostoru ni
dovoljeno. Izjemoma je začasno deponiranje možno na manjših deponijskih
prostorih za les. Po končanih gradbenih delih je potrebno iz območja
gradbišča in sosednjih površin odstraniti vse ostanke gradnje. |
(8) Panje ter viške zemlje iz izkopa, ki bodo nastali pri urejanju
industrijske cone, se ne sme odlagati v gozd ali v gozdni prostor.
Obsipanje stoječega gozdnega drevja v času gradnje ali po dokončni
ureditvi objekta ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno razprostiranje
viškov odkopane zemlje po površinah, ki so pomlajene. Viške odkopane
zemlje, ki jih ni možno uporabiti za oblikovanje funkcionalnih površin
ali zasutja, je potrebno odpeljati na urejene deponije gradbenega
materiala. |
(9) Vse razgaljene površne, ki bi nastale kot posledica posega, je
potrebno po končanih gradbenih delih ozeleniti in s tem zavarovati pred
erozijo. V kolikor so dela končana v času, ko ozelenitev ni možna (zima,
poletje) ali z ozelenitvijo ni možno zagotoviti ustreznega varovanja
(strmina), je potrebno izvesti mehanske ukrepe zaščite (varovanje s
prekrivanjem z juto, greentex – om, mrežami ...). |
(10) V območju življenjskega prostora velikih zveri je treba odlaganje
organskih odpadkov urediti tako, da se rjavemu medvedu prepreči dostop
do njih. |
(11) Pri načrtovanju izgradnje naj se poskuša ohraniti posamezna
vitalna, nemoteča drevesa (hrast, lipa ...), oziroma naj se pri novih
zasaditvah v sklopu zunanje ureditve upošteva izbor avtohtonih drevesnih
in grmovnih vrst. Upoštevati je potrebno omejitve vnosa rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko
prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno
varstvo rastlin. |
(12) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena
v skladu s predmetno zakonodajo o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi
ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in predmetne
zakonodaje o varstvu pred požari v naravnem okolju. |
(13) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za
gradnjo in izdani ugotovitveni odločbi. |
(14) Drevje, predvideno za posek, je potrebno označiti; označitev opravi
pooblaščen delavec pristojne organizacije. |
|
21. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje OPPN je v območju varovanj, in sicer v ekološko pomembnem
območju Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. |
(2) Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31.
julija do 1. marca. |
(3) Les listavcev, ki bo posekan na območju OPPN, naj se iz tega območja
čim prej odpelje v nadaljnjo predelavo, da ne bodo hrošči vanj zalegali.
Štore posekanih dreves, ki bodo izruvani na območju OPPN, naj se
deponira v gozdu izven območja ter naj se jih prepusti naravnemu
razkroju, da se lahko iz njih izležejo morebitne ličinke hroščev. |
(4) Zunanja osvetlitev naj se izvede s svetilkami, ki ne svetijo nad
vodoravnico. Namestijo naj se svetilke, ki ne prepuščajo UV svetlobe in
svetlijo v rumenem delu spektra do barvne temperature 2700–3000 K. |
(5) Za celotno območje velja, da je v primeru odkritja jam na izvajanjem
del potrebno upoštevati Zakon o varstvu podzemnih jam oziroma veljavno
področno zakonodajo. Fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali
dejavnost, med katero je prišlo do najdbe jame, mora začasno ustaviti
dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo,
pristojno za ohranjanje narave. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
22. člen |
|
(obramba in zaščita) |
|
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe
in zaščite. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) |
|
(1) Območje OPPN ni poplavno in erozijsko ogroženo. Teren ni plazljiv. |
(2) Pred pričetkom gradnje posameznih stavb se izvedejo geološko
geomehanske raziskave terena, ki bodo natančneje podale način temeljenja
ter ostale pogoje, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ter stavbe. |
|
24. člen |
|
(potresna varnost) |
|
Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti
objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. |
|
25. člen |
|
(ukrepi za varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju OPPN mora biti urejeno v
skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi javno hidrantno omrežje. |
(3) V primeru, da z javnim hidrantnim omrežjem ni mogoče zagotoviti
celotne potrebne količine požarne vode, si mora investitor to zagotoviti
na druge načine, ki niso vezani na javno vodovodno omrežje. |
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
zadostnega požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne
namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin) ali
z uporabo požarno ustreznejših materialov. V primeru eventualnih odprtin
morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. |
(5) V primeru požara se omogoči dostop gasilskim vozilom neposredno do
objektov. |
|
IX. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
26. člen |
|
(splošni pogoji za urejanje prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture) |
|
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nove GJI, odstranitve,
rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer
se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v
območju ter možnost njihovega razvoja. |
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih
omrežij ter gradnja nove GJI, se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s
področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod
tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami
in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Gradnja se izvaja
pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez soglasja
upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi
drevesa. |
(3) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino,
kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine
infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi
material ter postavljati začasne objekte. |
(4) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z
drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem
varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi. |
(5) Gradnja OPPN lahko poteka po fazah, skladno s tem se izvede potrebna
infrastruktura in možne navezave na obstoječe ali predvideno omrežje. |
|
27. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Območje OPPN se bo napajalo iz lokalne ceste LC 352131 Ribnica –
deponija Mala gora, ki ima funkcijo napajalne ceste. Z izgradnjo državne
obvozne ceste na severni meji območja OPPN, se bo območje cone
navezovalo tudi na državno obvozno cesto, kar bo opredeljeno v DPN
obvozne ceste. |
(2) Del obstoječe lokalne ceste LC 352131 Ribnica – deponija Mala gora,
ki leži v območju OPPN in ima funkcijo napajalne ceste, se rekonstruira.
V območju urejanja se izvede novo omrežje notranjih dostopnih cest IC
Lepovče. Notranje dostopne ceste se na lokalno cesto priključijo preko
dveh tri- krakih križišč. |
(3) Na območju enot urejanja F04, F05, E08 in E07 se do sprejetja DPN
lahko urejajo le zelene površine. |
(4) Zasnova prostorske ureditve cestnih priključkov mora biti skladna z
veljavno zakonodajo, cestni priključki pa morajo biti izvedeni tako, da
je omogočena vožnja merodajnega vozila. |
(5) Pri načrtovanju cestnega omrežja in prometnega režima je treba
upoštevati veljavno zakonodajo ter tehnične predpise s področja cesto
gradenj in varnosti v cestnem prometu. Vse napajalne ceste so dvopasovne
z enostranskim hodnikom za pešce, vozišče vseh cest se dimenzionira na
maksimalno obremenitev največjih vozil. Zaključki napajalnih cest so za
nemoteno funkcioniranje načrtovani z obračališči. Kolesarski promet se
vodi po vozišču ceste. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki
omogočajo osnovne dostope in uporabo za funkcionalno ovirane ljudi ter
se opremijo z ustrezno urbano opremo ter talno in vertikalno prometno
signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu z določili o
prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. |
(6) Prometna ureditev območja OPPN je zasnovana na nivoju idejne
zasnove. Situacija prometne ureditve obsega predviden prometni režim s
prometno signalizacijo na predvideni cestni mreži in v njenem varovalnem
pasu. Zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v
prometu in skladnost cest z drugimi posegi v prostor in okoljem, skozi
katerega ceste potekajo. |
– Prometna ureditev OPPN obsega rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste
LC 352131 Ribnica – deponija Mala gora (cesta A), ki predstavlja glavno
napajalno cesto do izgradnje obvozne ceste. Območje OPPN se bo
navezovalo na bodočo obvozno cesto, lokacija priključka cone pa bo
definirana v DPN. |
– Omrežje notranjih dostopnih cest je sestavljeno iz več krakov, in
sicer iz krakov B, C, D, E, F in G. |
– Ceste B, C, E in G potekajo v smeri vzhod-zahod, ceste A, D in F pa v
smeri sever-jug. |
– Notranja cesta z oznako C se izvede v kolikor se izkaže potreba, sicer
se območje lahko pozida. |
– Cesta D se na južni strani navezuje na obstoječo javno pot JP 853711
Lepovče – Riko, na severni strani pa se konča kot slepa cesta z
obračališčem. |
– Cesta F je najbolj zahodna cesta znotraj mreže predvidenih cest; na
južni strani se cesta priključi na cesto G, na križišču s cesto E se
predvidi štirikrako križišče z navezavo nove dostopne ceste do
stanovanjskega naselja Gornje Lepovče, na severni strani pa je
predvidena navezava na predvideno obvozno cesto, ki bo definirana v DPN. |
– Predvidena cestna mreža se lahko izvaja fazno s potrebo širitve
industrijske cone. |
(7) Predvideno cestno omrežje znotraj območja urejanja je zasnovano z
dvosmernimi cestami, ki omogočajo dostope do predvidenih gradbenih
parcel. Karakteristični prečni profil notranjih cest znaša: |
bankina |
0,50 m |
hodnik za pešce |
1,70 m |
vozni pas |
2 x 3,50 m |
bankina |
1,00 m |
skupaj |
10,20 m |
(8) Parkirne površine se zagotovijo znotraj posameznih gradbenih parcel,
odvisno od potreb posameznih dejavnosti. Zagotovljena morajo biti tudi
mesta za invalide in za parkiranje koles. V primeru, da le-te ne
zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti v
okviru načrtovane stavbe (v kletnih etažah) oziroma v okviru skupnih
oziroma javnih parkirišč. Parkirišča se izvedejo z betonskimi tlakovci
in/ali se asfaltirajo, lahko se nadkrijejo z nadstrešnicami. |
(9) Pri projektiranju stavb je potrebno za potrebe posameznih dejavnosti
zagotoviti najmanj naslednje število parkirnih mest (v nadaljevanju:
PM): |
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel,
prenočišča, penzioni): 1 PM/3 sobe; |
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari: 1 PM/6 sedežev in 1
PM/tekoči meter točilnega pulta, a ne manj kot 2 PM; |
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi): 1
PM/30 m2; |
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina pod 500 m2): 1 PM/50 m2,
a ne manj kot 2 PM; |
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: 1PM/30 m2, a
ne manj kot 2 PM; |
– 12303 Bencinski servis: 1 PM/30 m2 prodajnih površin, a ne
manj kot 3 PM; |
– 12510 Industrijske stavbe (do 200 m2): 1 PM/30 m2 površine,
a ne manj kot 2 PM; |
– 12510 Industrijske stavbe (več do 200 m2): 1 PM/50 m2 površine; |
– 12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil): 6
PM/popravljalno mesto. |
(10) Kot požarne poti se opredelijo vse notranje ceste, kot sledi iz
grafičnega načrta št. 06: Prikaz ureditve za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. |
(11) Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi cest je potrebno upoštevati
zakonodajo s področja cestogradnje. |
(12) Potek in morebitna prečkanja gospodarske javne infrastrukture v
cestnem svetu ceste in njenem varovalnem pasu so grafično prikazana na
grafičnem načrtu št. 05: Prikaz ureditve – potek omrežij in
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo. Trase vodov
gospodarske javne infrastrukture v območju ceste (cestni svet z
varovalnimi pasovni in zračni prostor v višini 7 m nad najvišjo točko
vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z
določbami veljavne zakonodaje o projektiranju cest. Morebitna gradnja
gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu ceste je dopustna na
podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca
ceste. |
(13) Z načrtovano gradnjo objektov, komunalne infrastrukture ali cest se
ne sme posegati v varovalni koridor predvidene obvozne ceste. |
(14) Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem
vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve
prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov
znotraj cestnega telesa ni dovoljena. |
(15) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali
osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se
opremijo z ustrezno urbano opremo in talno in vertikalno prometno
signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu s Pravilnikom
o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS,
št. 99/15, 99/15, 46/17, 59/18, 63/19, 150/21) oziroma veljavno področno
zakonodajo. |
(16) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve zastrtosti bleščanja in
svetlobnega onesnaževanja v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10,
46/13) oziroma veljavno področno zakonodajo. Pri ureditvi cestne
razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila
SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2. |
|
28. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Na območju urejanja ni obstoječega vodovodnega omrežja. |
(2) V letu 2021 je bilo na območju industrijske cone Lepovče obnovljena
glavna trasa vodovoda od jaška pri železniški postaji do križišča pri
Yaskawi. Za navezavo nove industrijske cone je potrebno z ustrezno
dimenzijo vodovodne cevi obnoviti še odsek od križišča pri Yaskawi do
konca ulice pri podjetju Riko Hiše. Pred obnovo in navezavo nove
industrijske cone je potrebno preveriti potrebne količine pitne vode za
obstoječe in predvidene uporabnike ter ugotoviti kakšne količine in
tlake se preko obstoječega vodovodnega omrežja lahko zagotovi za
obstoječo in predvideno industrijsko cono. |
(3) Za oskrbo območja OPPN s pitno vodo se dogradi obstoječe javno
vodovodno omrežje. Načrtovani objekti se priključijo na javno vodovodno
omrežje v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ter po pogojih
upravljavca vodovodnega omrežja. |
(4) Trasa vodovoda poteka praviloma izven cestnega telesa v pasu, kjer
je možno izvesti priklop glede na predviden objekt. |
(5) Na posamezni gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se tako izvede
vodomerni jašek, ki se izvede izven objekta na vedno dostopnem mestu,
čim bližje priključnemu mestu in stalno dostopen upravljavcu vodovoda.
Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih
utrjenih površinah ni dovoljena. |
(6) Ureditev novega vodovodnega omrežja se lahko izvede hkrati z
ureditvijo infrastrukture v območju OPPN oziroma izvedbo gradnje
posameznih objektov. |
(7) Bolj natančna izvedba vodovodnega omrežja se načrtuje v fazi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter fazi projekta za
izvedbo za predmetno infrastrukturo. Projektant mora rešitve vodooskrbe
območja obvezno uskladiti z upravljavcem vodovoda in pri projektiranju
upoštevati veljavno zakonodajo, ki se navezuje na projektiranje
vodovodnih in hidrantnih omrežij. |
(8) Za večje profile (>DN80) se predvidi vgradnja cevi iz nodularne
litine in PE cevi za manjše profile (<d90). |
(9) Montažna dela na obstoječem javnem vodovodnem omrežju, prevezave
novega cevovodnega omrežja na obstoječe in vodovodne priključke lahko
opravlja le upravljavec vodovodnega omrežja. |
(10) Stroški morebitne prestavitve, poglobitve, zamenjave ali odprave
poškodb, nastalih na obstoječem cevovodu v zvezi z predmetno gradnjo,
bremenijo lastnika, oziroma investitorja predvidene gradnje. |
(11) Potrebno je upoštevati veljavne predpise o oskrbi s pitno vodo na
območju Občine Ribnica ter vse veljavne predpise in tehnične usmeritve o
javnem vodovodu na območju Občine Ribnica. |
(12) Vodooskrba predvidenih objektov bo možna po izgradnji vodovodnega
omrežja na območju ureditve. |
(13) Glede na predvideno porabo vode v objektu mora biti v fazi projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ter v fazi projekta za izvedbo
določen tudi profil priključne cevi in vodomera. |
(14) Območje se opremi z ustrezno dimenzioniranim javnim hidrantnim
omrežjem, ki bo zagotavljal požarno varnost območja. Hidrantno mrežo se
izvede v sklopu javnih površin. Hidranti se izvedejo v zelenicah tik ob
javnih prometnicah tako, da so neovirano dostopni v času požara. |
(15) V fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter v fazi
projekta za izvedbo za posamezen predvideni objekt je potrebno predhodno
ugotoviti, kakšne količine vode in tlake bo možno zagotoviti na območju
urejanja, saj so ti v večji meri odvisni od obstoječega omrežja. V ta
namen je potrebno preveriti obstoječe in predvideno omrežje ter določiti
kakšne količine požarne vode jo možno zagotoviti. |
(16) Končno količino požarne vode in tlake, ki se bojo zagotavljali iz
javnega vodovodnega omrežja je potrebno uskladiti z upravljavcem
vodovoda. |
|
29. člen |
|
(odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda) |
|
(1) Vse odpadne vode iz območja se preko ločenega sistema, spelje v
obstoječ javni kanalizacijski kolektor s končno dispozicijo v čistilni
napravi. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je
prepovedano. |
(2) V objektih, kjer se pojavijo industrijske odpadne vode, je le-te
potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne posode oziroma naprave in jih
preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti (interna industrijska
čistilna naprava). Na izpustu v sistem javne kanalizacije je potrebno
urediti stalno meritev pretoka (on-line) in prostor za postavitev
mobilne vzorčevalnika za občasni avtomatski odvzem 24-urnih vzorcev. Na
tem mestu mora biti elektro dovod za priklop vzorčevalnika. Kjer se
pojavijo industrijske odpadne vode mora lastnik objekta omogočiti
upravljavcu kanalizacije neoviran in nenapovedan dostop do merilnega
mesta ter neoviran in nenapovedan odvzem 24-urnih vzorcev odpadne
industrijske vode. V primeru preseženih mejnih vrednosti na merilnem
mestu, določenih po veljavni zakonodaji, ali škodljivih vplivov na
delovanje čistilne naprave Ribnica ima upravljavec kanalizacije pravico
onemogočiti odvajanje odpadne vode iz interne čistilne naprave
tehnoloških odpadnih voda v sistem javne kanalizacije v upravljanju
Komunalne Ribnica. Priključek na javno kanalizacijo iz interne čistilne
naprave tehnoloških odpadnih voda mora biti izveden ločeno od fekalnega
priključka iz poslovnega prostora. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi
(nadkritje, nepropustnost, robniki, ustrezni padci itd.), da bo
preprečeno neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali v tla. Lastnik industrijske čistilne naprave mora
pridobiti posebno mnenje za določitev kriterijev ustreznosti prečiščene
industrijske odpadne vode. |
(3) Na posamezni gradbeni parceli, namenjeni gradnji stavb, se postavi
priključitveni jašek, ki je umeščen izven objekta na vedno dostopnem
mestu za upravljavca javnega kanalizacijskega sistema. Priključitveni
jašek je oddaljen od roba parcelne meje največ 2,0 m, gledano od
glavnega kanala proti objektu. |
(4) Kanalizacija za odvajanje odpadne vode se zgradi v neprepustni
izvedbi. Za novo zgrajeno kanalizacijo se izvede preizkus tesnosti v
skladu z veljavnimi standardi. Dimenzioniranje kanalizacije se izvede na
podlagi korektno narejenega hidravličnega izračuna. |
|
30. člen |
|
(odvajanje padavinske vode) |
|
(1) Čiste padavinske vode, ki nastanejo na posamezni gradbeni parceli,
se morajo zadržati, uporabiti ali ponikati znotraj posamezne gradbene
parcele. To pomeni, da se morajo v sklopu posamezne parcele urediti
ponikalni jarki/ponikalna polja/zadrževalniki in podobno. Povozne
površine se uredijo skladno z veljavno zakonodajo. Čista padavinska voda
se lahko zbira v vkopanih rezervoarjih deževnice za potrebe ponovnega
koriščenja za sanitarno vodo, pranje vozil, zalivanje zelenic in
podobno. Uvedejo se ukrepi, s katerimi se bo padavinska voda tretirala
razpršeno po območju ter hkrati preprečil njen hipni odtok. Ureditve za
odvodnjavanje se lahko navežejo tudi na okoliške odvodne jarke, vendar
le kot preliv za viške vode, ki se skladno z veljavno zakonodajo ne
tretirajo glede na vrsto rabe zemljišč, padavinske podatke in druge
parametre. |
(2) Potencialno onesnažene padavinske vode iz vseh utrjenih površin se
pred izpustom v podtalje tretirajo skladno z veljavnimi predpisi s
področja odvajanja odpadnih voda. |
|
31. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Za oskrbo industrijske cone z električno energijo je predvidena
izgradnja nove transformatorske postaje s predvideno močjo
transformatorja do 1000kVA. |
(2) Morebitna izgradnja dodatnih transformatorskih postaj se predvidi
glede na dejanske potrebe posameznih investitorjev, za kar mora biti
predhodno izdelana analiza možnosti vključitve v srednje napetostno (SN)
omrežje. |
(3) Za novo transformatorsko postajo je predviden prostor dimenzij 3, m
x 4,2 m. Lokacija transformatorske postaje je razvidna iz grafičnih
prilog: karta 05: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
(4) Do transformatorske postaje je potrebno zagotoviti dostop s tovornim
vozilom. |
(5) Priključitev transformatorske postaje se izvede iz srednje
napetostnega (SN) kablovoda SN KB 20kV ŽIČNICA z izvedbo spojk v KJ 15,
razvidno iz grafičnih prilog s kablom 2x(3x(NA2XS(L)2Y 1x150mm2)).
Na trasi predvidenega kablovoda se predvidi nova elektro kanalizacija
6x160mm in kabelski jaški KJ notranjih dimenzij 1,6 m x 1,6 m x 1,8 m, v
katero se ta uvleče. |
(6) Bolj natančna izvedba elektroenergetskega omrežja se načrtuje v fazi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter fazi projekta za
izvedbo za predmetno infrastrukturo. |
(7) Detajlna izvedba TP in SN kablovodov se obdela v načrtu
elektrotehnike za fazo PZI. Za napajanje predvidenih objektov na območju
OPPN je potrebno zagotoviti koridor za priključitev predvidenih objektov
na obstoječo distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo. |
(8) Ureditev novega elektroenergetskega omrežja se lahko izvede hkrati z
ureditvijo infrastrukture v območju OPPN oziroma izvedbo gradnje
posameznih objektov. |
|
32. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN je predvideno novo omrežje elektronskih komunikacij.
Točke navezav na obstoječe omrežje so predvidene na območju urejanja
oziroma izvedejo iz navezav na obstoječe omrežje v obstoječi
industrijski coni. |
(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet, obstoječe trase pa se
pri tem po potrebi zaščitijo ali prestavijo. |
(3) Pri potekih tras v cestah oziroma v drugih povoznih površinah se
cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi se
upoštevata vzporedni horizontalni in vertikalni odmik. |
(4) Pri projektiranju vodov elektronskih komunikacij je potrebno
upoštevati veljavno zakonodajo o elektronskih komunikacijah ter ostale
veljavne predpise o elektronskih komunikacijah. Določilo velja za
komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi
racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in
vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov (kot
npr. jaškov). |
|
33. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Z novimi ureditvami je predvidena postavitev razsvetljave javnih
površin (ceste, poti). Ta je sestavljena iz enocevne kabelske
kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega
dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in
ozemljitve. |
(2) Priključitev razsvetljave javnih površin je predvidena preko
prižigališča oziroma omarice na predvideno nizko napetostno (NN) omrežje
na območju urejanja. |
(3) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se
določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega
onesnaževanja okolja ter z upoštevanjem priporočil in zakonodaje s
področja osvetljenosti državnih cest. |
|
34. člen |
|
(zbiranje in odvoz odpadkov) |
|
(1) Po celotnem območju OPPN se uredijo ekološki otoki. |
(2) Ekološki otok (zbiralnica ločenih frakcij) se uredi v takšni
velikosti, da je omogočena postavitev 4 zabojnikov za ločeno zbiranje
steklene, papirnate in kartonske embalaže. Ekološki otok se uredi na
betonskem ali asfaltnem platoju ter se s treh strani ogradi z ograjo, da
se prepreči prevrnitev zabojnikov. |
(3) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati na izvoru povzročitelja
ter jih odlagati v za to namenjene zabojnike. Na parcelah, ki gradbeno
pripadajo stavbam, se na stroške investitorja zagotovita zabojnika za
mešane komunalne odpadke in mešano komunalno embalažo. Vse odpadke je
potrebno oddajati skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v
občini. Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s
predpisi. |
(4) Odjemno mesto za zabojnike za odpadke na posamezni parceli in
ekološkem otoku mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in
higiensko-tehničnim, ter požarno- varstvenim pogojem in ne sme ovirati
ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
(5) Odjemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec
komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje.
Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Odjemno mesto je lahko od
roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2,0 m. |
(6) Do odjemnega mesta mora biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim
vozilom dolžine 10,0 m, širine 3,0 m in višine 4,0 m. Če je dostopna pot
ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati
najmanj 4,0 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4,0 m. |
(7) Slepa ulica, ki je daljša od 60 m, mora imeti na koncu obračališče
za smetarsko vozilo, ki omogoča nemoteno obračanje. |
(8) Na območju življenjskega prostora velikih zveri se za preprečevanje
konfliktov z rjavim medvedom (Ursus arctos) uredi zbirno mesto
odpadkov na način, da se prepreči dostop do odloženih odpadkov (predvsem
organskih). V ta namen naj se postavijo medovarni smetnjaki oziroma naj
se zabojniki za odpadke fizično zagradijo oziroma zaklenejo. |
|
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
35. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu
prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da
so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. |
(2) Dopustna so odstopanja od predvidenih parcel tako, da se za gradnjo
posamezne stavbe lahko združi več parcel. |
(3) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede
tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, če se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega
vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod
pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo mora
soglašati upravljavec tangiranih vodov in upravljavec predmetnega voda. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
36. člen |
|
(dostopnost prostorskega akta) |
|
OPPN je v analogni in digitalni obliki na vpogled javnosti na Občini
Ribnica, na pristojnem oddelku za urejanje prostora. |
|
37. člen |
|
(inšpekcijski nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe. |
|
38. člen |
|
(objava in pričetek veljavnosti) |
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
osmi dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Ribnica in v
državnem prostorskem informacijskem sistemu. |
|
Št. 3500-9/2018 |
Ribnica, dne 21. aprila 2022 |
|
Župan |
Občine Ribnica |
Samo Pogorelc |