Na podlagi 16. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin, št. 4/06) je Občinski svet Občine Brda na svoji 19. redni seji dne 26.5.2009 sprejel

ODLOK

O POSTOPKIH PRIJAVE ŠKODE IN DENARNI POMOČI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH

I.          SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok ureja postopke, ki so povezani s prijavo škode in načinom podeljevanja denarne pomoči iz proračuna Občine Brda ob naravnih in drugih nesrečah.

2. člen

            S pojmom nesreča se smatra naravna ali druga nesreča. Naravna nesreča je uničujoče delovanje naravnih dejavnikov na premoženju, ki povzroča škodo. Med naravne nesreče spadajo potres, poplava, zemeljski plaz, močan veter, neurja, udari strele, žled, toča, pozeba, požar kot posledica udara strele, suša, množični pojavi nalezljivih človeških, živalskih ali drugih bolezni in podobno.

            Druge nesreče so dogodki, ki izvirajo iz dejanj ljudi, predmetov ali drugih nenaravnih dejavnikov, ki povzročijo škodo. Mednje spadajo ekološke nesreče, požari in druge podobne nesreče, medtem ko se za druge nesreče po tem pravilniku ne štejejo kraje, tatvine in prometne nesreče in druge običajne poslovne škode.

            Posameznik je občan, ki ima v občini Brda stalno ali začasno bivališče.

            Večja materialna škoda je škoda v obsegu, ki ovira ali ogroža normalno življenje in je odprava posledic škode tolikšna, da posameznik z lastnimi sredstvi ne more zagotoviti osnovnih življenjskih in delovnih pogojev. Luksuzni predmeti in objekti, namenjeni za rekreacijo in počitek ne štejejo za predmete, katerih poškodovanje bi ogrozilo normalno življenje občana.

            Nesreča večjega obsega je nesreča v kateri je prizadetih več kot 30 fizičnih oseb ali pravna oseba s sedežem ali poslovno enoto v občini Brda

II.        POSTOPEK PRIJAVE IN OCENE ŠKODE

3. člen

            Vsak posameznik, ki je na območju občine Brda utrpel večjo materialno škodo, ki je posledica naravne ali druge nesreče, je pod pogoji iz tega odloka upravičen do povrnitve dela škode na podlagi prijave škode.

            Vloga za povrnitev škode, ki vključuje popis poškodovanih in uničenih premičnin ter nepremičnin, se mora vložiti najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prišlo do škodnega dogodka, na posebnem obrazcu, ki ga posamezniki lahko pridobijo na vložišču občine.

            Vloge na nepopolno izpolnjenih obrazcih in prepozno oddane vloge se zavržejo.

4. člen

            Posamezniki obrazce izpolnjujejo sami, v primeru nezmožnosti izpolnjevanja pa jim mora pomoč nuditi občinska uprava.

            Pristojni občinski organ, ki opravlja pregled vloge prijave škode, ima od posameznika pravico zahtevati dodatna pojasnila ali dokazila. V primeru, da posameznik pojasnil in dokazil ne predloži se vloga zavrže.

5. člen

            Oceno škode pri nesrečah večjega obsega, po enotni metodologiji in enotnih cenah ter v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami, opravi cenilna komisija oziroma cenilec, ki ga določi in plača občina.

            Pri nesrečah, ki prizadenejo posameznika, temelji ocena škode na cenitvi, ki jo izdela pooblaščeni delavec zavarovalnice, sodni cenilec ali sodni izvedenec. Stroške cenitve nosi posameznik, cenitev pa je treba priložiti prijavi škode.

            Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa občanom, ki jim je bila v tekočem ali preteklem letu že dodeljena kakršna koli socialna pomoč iz proračuna občine Brda in občanom, ki izkažejo, da so prejemniki denarne ali kakšne druge pomoči, ni potrebno predložiti cenitve škode, pač pa se cenitev opravi po naročilu in na račun občine Brda.

6. člen

            Vlagatelji morajo vlogi priložiti dokazila o stalnem ali začasnem bivališču, lastništvu poškodovane nepremičnine ter svojem finančnem stanju. V ta namen morajo vsi priložiti izpisek iz zemljiške knjige za nepremičnine, poleg katere morajo občani predložiti sklep o dohodnini, člani gospodinjstev, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom podatke o katastrskem dohodku, gospodarski subjekti pa stanje bilančne aktive za preteklo leto.

            V primeru, da gre za nesrečo, ki prizadene posameznika, je vlogi potrebno priložiti tudi cenilno poročilo, kot ga določa 5. člen tega odloka. V primeru dvomov v objektivnost izkazane cenitve škode ima občina Brda pravico imenovati svojega sodnega cenilca, ki ponovno opravi oceno.

7. člen

            Prijavo škode, ki je nastala zaradi nesreče, ki prizadene posameznika, praviloma opravi lastnik uničene in poškodovane premičnine oz. nepremičnine, ki je tudi odgovoren za pravilnost navedb v vlogi. Na podlagi pisnega pooblastila lastnika lahko prijavo škode opravi tudi uporabnik ali druga oseba. Vlagatelji ne morejo uveljavljati pravice do pomoči za škodo, ki je nastala na premičninah ali nepremičninah, na katerih nimajo lastninske pravice ali bi jih bilo možno zaščititi pred uničujočim delovanjem nesreče.

            Navedbe v vlogi preveri pristojni občinski organ ali posebna cenilna komisija ali cenilec.

            V kolikor je ugotovljeno, da je prijavitelj namerno navedel podatke, ki niso odraz dejanskega stanja, izgubi pravico do enkratne finančne pomoči. V primeru, da mu je le-ta že bila izplačana, pa je dolžan vrniti celoten revalorizirani znesek.

8. člen

            Pravico do enkratne finančne pomoči lahko uveljavljajo lastniki.

            V imenu lastnika, lahko pravico do denarne pomoči uveljavlja tudi najemnik oz. uporabnik, če ima prijavljeno začasno bivališče na naslovu, ki je bil predmet nesreče ob predložitvi veljavne najemne pogodbe ter izjavi lastnika, da soglaša, da pravico do pomoči uveljavlja najemnik oziroma uporabnik.

            V primeru solastništva nad uničenimi oz. poškodovanimi stvarmi uveljavlja pravico do denarne pomoči praviloma le eden od lastnikov, lahko pa v sorazmernih deležih tudi vsi solastniki.

9. člen

            O višini dodeljene denarne pomoči se odloči s sklepom v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

            V sklepu mora biti jasno navedeno, da je potrebno dodeljena sredstva porabiti za odpravo posledic nesreče, sicer lahko občina zahteva vrnitev celotnega revaloriziranega zneska.

III.       NESREČE VEČJEGA OBSEGA

10. člen

            V primeru nesreče večjega obsega, občinski svet s sklepom ugotovi, da gre za naravno ali drugo nesrečo večjega obsega, določi potencialne upravičence do povračila dela škode, obseg sredstev za odpravljanje posledic nesreče, merila za delitev sredstev ter druge ukrepe za odpravo posledic.

            Sklep stopi v veljavo z dnem sprejema in se objavi v uradnem glasilu.

11. člen

Sredstva, ki so namenjena odpravljanju posledic nesreč večjega obsega, se zagotavljajo iz proračunskega rezervnega sklada.

IV.       NESREČE, KI PRIZADENEJO POSAMEZNIKA

12. člen

            Posamezniki imajo pravico do uveljavljanja enkratne denarne pomoči za odpravo posledic škode (v nadaljevanju: denarna pomoč) na način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok.

            Denarna pomoč praviloma obsega 10 % ocenjene škode, ki jo je utrpel upravičenec.

            Obseg denarne pomoči se lahko zniža v primeru, da v proračunu ni mogoče zagotoviti zadostnih sredstev ali v primeru, da je ocenjeni znesek škode v celoti že pokrila zavarovalnica.

            Obseg denarne pomoči iz drugega odstavka tega člena se lahko poviša v primeru, da je z odpravo posledic škode dokazano ogroženo preživetje posameznika. Odločitev o denarni pomoči nad 10% ocenjene škode sprejme občinski svet.

13. člen

Sredstva, ki se namenijo odpravljanju posledic nesreč, ki prizadenejo posameznika, se zagotavljajo na posebni proračunski postavki v okviru proračuna občine, oziroma iz proračunskega rezervnega sklada.

V.         KONČNE DOLOČBE

14. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 840-01/2009

Datum: 26.5.2009