Na podlagi
16. člena
Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin
št. 20/13) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 14. seji dne 6.
4. 2016 sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina
poslovnika) |
Ta poslovnik
ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Ravne na
Koroškem (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
2. člen |
(uporaba
določb za delovna telesa) |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
(poslovanje sveta) |
Občinski
svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Delo sveta
in njegovih delovnih teles je javno. Način zagotavljanja javnosti dela
in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov ali dokumentov in gradiv
zaupne narave, določa ta poslovnik. |
|
4. člen |
(oblike
dela občinskega sveta) |
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih ter na svečanih in žalnih sejah. |
(2) Redne
seje sveta so najmanj štirikrat na leto. Letni program rednih sej objavi
župan v decembru za naslednje leto in z njim seznani člane občinskega
sveta. |
(3) Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic redne ali izredne seje. |
(5) Svečane
seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih,
žalne seje pa ob smrti pomembnih občanov in ob drugih tragičnih
dogodkih, kar je podrobneje opredeljeno s pravilnikom o izvajanju
protokolarnih dogodkov. |
(6) Svet med
1. julijem in 31. avgustom praviloma ne zaseda. |
|
5. člen |
(predstavniki sveta) |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
(žig) |
(1) Svet
uporablja žig Občine Ravne na Koroškem, ki je določen s statutom občine.
V notranjem krogu žiga je ime občinskega organa: OBČINSKI SVET. |
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave oz. od
njega pooblaščen uslužbenec občinske uprave. |
|
II. Konstituiranje sveta |
|
7. člen |
(konstitutivna seja) |
(1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma dvajset dni
po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
(3) Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan predstavnike kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
(4) Ob
sklicu prve seje sveta se mora poslati članom sveta tudi statut občine,
poslovnik občinskega sveta in Kodeks ravnanja nosilcev javnih funkcij v
Občini Ravne na Koroškem. |
(5) Pred
prvo sejo občinskega sveta v posameznem mandatu se organizira
izobraževalni seminar za izvoljene funkcionarje v občini, na katerem se
seznanijo s statutom občine, poslovnikom o delu občinskega sveta,
kodeksom ravnanja izvoljenih funkcionarjev, s svojimi nalogami in
pristojnostmi, potekom sej, postopki postavljanja vprašanj in pobud ter
z drugimi informacijami v zvezi z delom v organih občine. |
|
8. člen |
(dnevni
red prve seje) |
(1) Dnevni
red konstitutivne seje sveta obvezno vsebuje naslednje točke: |
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana |
3.
Imenovanje mandatne komisije za pripravo predloga potrditve mandatov
članov občinskega sveta in ugotovitve o izvolitvi župana |
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta |
5.
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev o izvolitvi župana
|
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
(vodenje
prve seje sveta) |
(1) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
(2) Na prvi
seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Kandidate za člane mandatne komisije
lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem
redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
(3) Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
(4) Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah
drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
(potrditev mandatov) |
(1) Mandate
članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
(3) Svetnik,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
(4) Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
11. člen |
(nastop
mandata) |
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) V
kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat naslednji
dan od konstituiranja občinskega sveta, mandat dotedanjemu županu pa s
tem dnem preneha. |
|
12. člen |
(prenehanje mandatnih funkcij) |
S
prenehanjem mandata članov sveta preneha tudi mandat nadzornega odbora
občine ter članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
13. člen |
(komisija
za mandatna vprašanja) |
(1) Ko je
svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
|
(2) Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo predstavnikov
občine v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in morebitne
predloge za imenovanje novih članov. |
|
III. Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
14. člen |
(pravice
in dolžnosti) |
(1) Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in s
tem poslovnikom. |
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član
sveta ima pravico: |
• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, |
• predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove
pristojnosti, |
• glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov
in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
• sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih
redov njegovih sej, |
• predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih
teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljeni z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila sejnine za
udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega
sveta. |
|
15. člen |
(imuniteta) |
(1) Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član
sveta nima splošne imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
16. člen |
(svetniške skupine) |
(1) Člani
sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
oblikujejo svetniške skupine, katere imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu sveta. |
(2) Član
sveta nima pravice dajati izjav ali razlag v imenu sveta ali svetniške
skupine, razen če je za svetniško skupino pooblaščen. |
(3) Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
17. člen |
(pravica
do informacij) |
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in v njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
18. člen |
(vprašanja in pobude na seji občinskega sveta) |
(1) Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
(2) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna in je jasno, na koga je naslovljena. V
nasprotnem primeru predsedujoči člana sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno
podana pobuda ne sme trajati več kot tri minute, vse dane pobude
posameznega člana sveta na posamezni seji pa ne več kot deset minut.
|
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
(7) Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka
seje, ter na ustna vprašanja, podana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji redni seji.
|
(8) Župan
ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem naslednje redne seje,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
19. člen |
dodatna
pojasnila) |
(1) Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje sveta. |
|
20. člen |
(dolžnost
udeležbe na sejah) |
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
(3) Članu
sveta pripada sejnina za udeležbo na seji sveta ali delovnega telesa, če
je navzoč vsaj polovico časa trajanja seje. |
(4) Če se
član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. Seje sveta |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
(sklicevanje sej) |
(1) Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
sveta sklicuje župan ali tisti, ki ga nadomešča. |
(3) Župan
ali tisti, ki ga nadomešča, sklicuje seje sveta v skladu s terminskim
planom dela, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan
ali tisti, ki ga nadomešča, lahko skliče redno sejo sveta, preden je
končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti,
dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
22. člen |
(vabila
za seje) |
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta
najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. Vabilo se objavi na
spletni strani občine. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je
bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se
lahko pošlje tudi kasneje, če ga ni bilo mogoče prej pripraviti, pa je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. V
nujnih primerih lahko predlagatelj posamezno točko dnevnega reda dodatno
predlaga tudi na sami seji sveta, o čemer občinski svet posebej odloči. |
(2) Gradivu
za posamezno zadevo, ki je na dnevnem redu seje sveta, se priloži
spremno besedilo, ki vsebuje najmanj naslednje informacije o gradivu: |
1.
osnovni podatki: naslov zadeve, stopnja postopka, pravne podlage za
odločanje, namen obravnave, predlagatelj in poročevalec na seji; |
2.
utemeljitev predloga: ocena stanja in razlogi za sprejem odločitve,
cilji, načela in predlogi rešitev; |
3.
ocena finančnih stroškov; |
4.
primerljive rešitve v drugih občinah; |
5.
mnenje strokovne službe občinske uprave (v kolikor pripravljavec gradiva
ni občinske uprava); |
6.
pristojna delovna telesa občinskega sveta; |
7.
predlog sklepov. |
(3) V
primeru obravnave občinskega predpisa, ki se nanaša na ožji del občine
ali neposredno zadeva interese posamezne ciljne javnosti, vsebuje
spremno besedilo tudi povzetek sodelovanja z javnostjo. |
(4) Vabilo
za sejo sveta se poleg članom sveta pošlje županu, direktorju občinske
uprave in vodjem uradov, poročevalcem na seji ter predstavnikom medijev.
Vabilo se pošlje tudi vsem ostalim, katerih navzočnost je glede na
dnevni red seje potrebna. |
(5) Vabila
in gradiva za seje sveta se načeloma pošljejo po pošti v tiskani obliki
na papirju. Prejemnikom, ki s pisno izjavo soglašajo s prejemom vabil in
gradiv po elektronski pošti, na zgoščenki ali drugem podobnem nosilcu
podatkov, se lahko vabila in gradiva za seje občinskega sveta pošljejo v
takšni obliki. Gradiva, ki jih ni možno posredovati v elektronski
obliki, se tudi tem prejemnikom pošljejo po pošti v tiskani obliki na
papirju. |
|
23. člen |
(izredne
seje) |
(1) Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov
sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se pripravi za
sejo. |
(3) Izredno
sejo sveta skliče župan ali tisti, ki ga nadomešča. Če izredna seja
sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali, oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član
sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga
na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne
seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi,
da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali
redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
24. člen |
(dopisne
seje) |
(1) Dopisna
seja sveta se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic redne ali izredne
seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) O
obravnavi vzrokov za sklic seje ter gradiv se po posvetu z vodji
svetniških skupin naredi uradni zaznamek. |
(3) Dopisna
seja se opravi na podlagi vročenega vabila, v katerem je obrazložen
vzrok za izvedbo dopisne seje, opredeljen rokovnik za izvedbo glasovanja
ter priloženo gradivo s predlogi sklepov, ki naj se sprejmejo. Gradivo
se posreduje po pošti v fizični obliki na papirju ali pa po elektronski
pošti. |
(4) Dopisna
seja je sklepčna, če je bilo vabilo z gradivom poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(5)
Glasovanje se izvede z osebnim telefonskim glasovanjem ali na podlagi
dogovora s članom občinskega sveta po elektronski pošti. |
(6) Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj
glasovala večina članov občinskega sveta. Če predlog sklepa ni dobil
podpore večine članov sveta, se opravi izredna seja sveta ali pa se
točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(7) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora v prilogah vsebovati še gradivo
in predloge sklepov, o katerih se je glasovalo, uradne zaznamke
obravnave vzrokov za sklic seje in gradiva z vodji svetniških skupin ter
dokazila o vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov
sveta je glasovalo. |
(8)
Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
|
25. člen |
(dnevni
red) |
(1) Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan ali tisti, ki ga nadomešča. |
(2) Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(6) Svet ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj. |
|
26. člen |
(vodenje
seje) |
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti enega izmed
podžupanov ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči član sveta ne
more voditi že sklicane seje, jo vodi eden izmed podžupanov, če pa tudi
to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. Pooblastilo za vodenje izredne
seje obsega navedbo, za katero izredno sejo gre, ime in priimek člana
občinskega sveta, ki bo sejo vodil, ime in priimek članov, ki so sklic
seje zahtevali in ki pooblaščajo člana za vodenje izredne seje, njihovi
lastnoročni podpisi ter podpisano soglasje člana, ki bo sejo vodil. |
(4) Dopisno
sejo sveta vodi župan oziroma od župana pooblaščena oseba. |
|
2. Potek seje |
|
|
|
|
27. člen |
(sklepčnost na seji) |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
28. člen |
(dnevni
red) |
(1) Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov ali združitev
obravnav. |
(3)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(4) Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(5) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
29. člen |
(potrjevanje zapisnikov) |
(1) Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Odločanje o potrditvi
zapisnikov prejšnjih sej opravi svet takoj po določitvi dnevnega reda
tekoče seje. |
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik
se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe,
lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi
pripombami. |
|
30. člen |
(obravnava točk dnevnega reda) |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
(2) Med sejo
lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
posebej obrazložiti. |
|
31. člen |
(obrazložitev gradiva) |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Poročevalci so lahko uslužbenci občinske uprave in
strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi gradiv za sejo sveta.
|
(2)
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(3) Če
predlagatelj ni župan, poda župan ali v njegovem imenu eden izmed
podžupanov ali direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
|
(4) Potem
dobijo besedo predsedniki delovnih teles sveta, ki so zadevo
obravnavala. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko traja največ po deset minut. |
|
32. člen |
(razprava
o gradivih) |
(1)
Obrazložitvi gradiva in podaji stališč delovnih teles sveta sledi
razprava članov sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet
lahko sklene, da lahko posamezen član iz utemeljenih razlogov razpravlja
dalj časa, vendar ne več kot deset minut. |
(2)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(3)
Razpravljavec lahko v okviru obravnave posamezne točke dnevnega reda
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do odgovora na razpravo
drugega razpravljavca (replika), če se ta razprava nanaša na njegovo
razpravo in če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali
napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva.
Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več
kot tri minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči
oceni, da navedbe v repliki niso bile točne. |
(4) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo izmed svetnikov, ki niso bili priglašeni, razpravljati.
Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
33. člen |
pproceduralna vprašanja) |
(1) Med
razpravo o kateremkoli vprašanju sme član sveta postaviti proceduralno
vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v skladu s tem
poslovnikom. Proceduralna vprašanja so vsa vprašanja glede veljavnega
postopka na seji sveta in se nanašajo na poslovnik in statut. Vsako
nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem poslovnikom,
mora predsedujoči predložiti v glasovanje svetu, ki odločitev lahko
zavrne z večino glasov prisotnih članov sveta. |
(2) Če je v
razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih odloči po
naslednjem vrstnem redu: |
- predlog za
sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda,- predlog za
preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda,-predlog za
prekinitev seje sveta, - predlog za preložitev seje sveta. |
|
34. člen |
(kršitev
poslovnika in popravilo navedb) |
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsedujoči
besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo
navedbe in njegov govor ne sme trajati več kot tri minute. |
|
35. člen |
(prekinitev seje) |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko zaradi priprave predlogov za odločitev ali stališča
sejo začasno prekine. |
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih
strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo
seja nadaljevala. |
(3)
Predsedujoči sejo obvezno prekine, če so v drugi obravnavi predloga
odloka podani amandmaji na sami seji. Seja sveta se v tem primeru
nadaljuje po pridobitvi stališč predlagatelja, strokovnih služb ali
pristojnega delovnega telesa občinskega sveta. |
(4)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, in
v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno
zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju
seje, predsedujoči sejo konča. |
|
36. člen |
(čas
sklica seje in odmori) |
(1) Seje
sveta se sklicujejo najprej ob petnajsti uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2)
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
37. člen |
(preložitev razprave in zaključek seje) |
(1) Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
(2) Če je
predlog z glasovanjem sprejet ali zavrnjen, ga ni dopustno ponovno
obravnavati na isti seji sveta, razen če svet z dvotretjinsko večino
glasov prisotnih članov sveta ne odloči drugače. |
(3) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet sejo zaključi. |
|
38. člen |
(uporaba
določb za druge prisotne) |
Določbe tega
poslovnika o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda
itd. se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupane,
direktorja občinske uprave itd.), ki sodelujejo na seji sveta.
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
(red na
seji) |
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
(2)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(3)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
(4)
Predsedujoči opomni tudi razpravljavca, če se ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo. Če se razpravljavec tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
40. člen |
(ukrepi
za kršitve) |
Za kršitev
reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin, |
·
odvzem besede, |
·
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
(vzroki
ukrepov) |
(1) Opomin
se lahko izreče prisotnemu na seji, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
(2) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče prisotnemu na seji
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(4) Oseba,
ki ji je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj
zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
(odstranitev poslušalcev) |
(1)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen |
(prekinitev seje) |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
(veljavnost odločanja) |
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov
sveta. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v
prostoru, kjer poteka seja. |
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in na začetku nadaljevanja seje
po odmoru oziroma prekinitvi ali če to proceduralno zahteva član sveta.
Navzočnost članov sveta ugotavlja predsedujoči. Pri štetju navzočih mu
lahko pomaga direktor občinske uprave ali uslužbenec občinske uprave po
pooblastilu direktorja. |
(3) Praviloma se navzočnost članov sveta na seji ugotavlja
tako, da predsedujoči prešteje prisotne člane sveta in razglasi
navzočnost, število prisotnih, ki šteje za sklepčnost in za ugotovitev
izida glasovanja. |
(4) Navzočnost članov sveta pred glasovanjem se na zahtevo
člana sveta ugotovi tudi tako, da predsedujoči pozove, da člani sveta z
dvigom rok ali kartončkov potrdijo svojo navzočnost na seji. Po
vsakokratnem ugotavljanju navzočnosti predsedujoči ugotovitev takoj
razglasi. |
|
45. člen |
(sprejem
odločitve) |
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon ali statut. |
|
46. člen |
(način
glasovanja) |
(1) Občinski
svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
predsedujoči ali vsak član sveta. |
|
47. člen |
(glasovanje in obrazložitev glasu) |
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Če je
bil med razpravo podan drugačen predlog sklepa, kot ga je z gradivom za
sejo sveta posredoval predlagatelj, se najprej glasuje o osnovnem
predlogu sklepa iz gradiva. |
(3) Član
sveta ima do objave pričetka glasovanja o predlaganem sklepu ali
amandmaju pravico obrazložiti svoj glas, razen v primerih, ko ta
poslovnik določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(4) H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(5)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
(javno
glasovanje) |
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. Pri glasovanju z dvigom rok je član sveta
dolžan roko dvigniti tako, da je vidna predsedujočemu na seji.
|
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj četrtine članov sveta. |
(3) Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
49. člen |
(tajno
glasovanje) |
(1) Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči na seji. Dva člana določi občinski svet na predlog
predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali uslužbenec občinske
uprave, ki ga določi direktor. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje imena in priimke kandidatov. Če je več
kandidatov, vsebuje glasovnica zaporedne številke ter priimke in imena
kandidatov po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
(9) Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
50. člen |
(izid
tajnega glasovanja) |
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo
o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu in številki seje sveta, |
·
predmetu glasovanja, |
·
sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih
članov, |
·
številu razdeljenih glasovnic, |
·
številu oddanih glasovnic, |
·
številu neveljavnih glasovnic, |
·
številu veljavnih glasovnic, |
·
številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«
oziroma pri glasovanju o kandidatih številu glasov, ki jih je dobil
posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s
predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o
kandidatih pa, kateri kandidat/i je/so imenovan/i. |
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
51. člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1) Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
52. člen |
(vsebina
zapisnika) |
(1) O vsaki
seji sveta se piše zapisnik. Za zapisnike sej sveta skrbi vodja Urada
župana, ki lahko za pripravo zapisnika seje sveta pooblasti drugega
uslužbenca občinske uprave. |
(2) Zapisnik
obsega glavne podatke o delu na seji: |
·
dnevni red, |
·
podatke o navzočnosti članov sveta,
|
·
podatke o odsotnosti članov sveta z navedbo,
ali je posamezen član svojo odsotnost opravičil, |
·
podatke o udeležbi vabljenih, predstavnikov
javnosti in občanov na seji, |
·
imena in priimke uvodničarjev in
razpravljavcev pri posameznih točkah dnevnega reda, |
·
izide glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti, |
·
sprejete sklepe, |
·
podatke o postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta ter o stališčih komisije za statut in normativno
pravne akte o postopkovnih vprašanjih. |
(3) Na
osnovi zahteve posameznega razpravljavca se vpiše v zapisnik tudi
povzetek njegove razprave. Obvezno se v zapisnik vpiše nasprotujoče
mnenje člana sveta k predlogu sklepa pri posamezni točki dnevnega reda. |
(4) V
zapisniku seje se zapišejo tudi podana vprašanja in pobude članov
občinskega sveta. |
|
53. člen |
(dobesedni zapis) |
(1)
Dobesedni zapis s seje predstavlja video posnetek poteka seje, na osnovi
katerega se lahko na zahtevo posameznega razpravljavca pripravi prepis
zvočnega zapisa njegove razprave (magnetogram). Magnetogram se na
zahtevo razpravljavca priloži k zapisniku. |
(2) Video
posnetek poteka seje služi za pomoč pri pripravi zapisnika seje. |
(3) V
primeru, da so dali soglasje vsi sodelujoči na seji, se lahko video
posnetek seje tudi javno predvaja in se hrani v sejnem dosjeju skupaj z
zapisnikom in gradivom s seje. |
(4) Član
sveta ali drug udeleženec javne seje ima v skladu z zakonskimi določili
o dostopu do informacij javnega značaja pravico vpogleda v video
posnetek seje. Vpogled se opravi v prostorih občinske uprave.
|
|
54. člen |
(podpis
in objava zapisnika) |
(1) Potrjen
zapisnik seje sveta podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil, in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni uslužbenec občinske uprave,
ki je zapisnik pripravil. |
(2) Po
potrditvi se zapisnik objavi na spletni strani občine. |
(3) Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
55. člen |
(gradivo
zaupne narave) |
(1) Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej s
prilogami ter vso gradivo sveta in njegovih delovnih teles (sejni dosje)
se kot trajno gradivo hranijo v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
(3) O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
56. člen |
(vpogled
v gradivo) |
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
(strokovna in administrativna dela) |
(1) Za
organiziranje strokovnega in administrativnega dela za občinski svet in
za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor
občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe sveta in določi uslužbenca občinske uprave, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
7. Delovna telesa sveta |
|
58. člen |
(komisije
in odbori) |
(1) Občinski
svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja, stališča in predloge. |
(2) Komisije
in odbori lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
(3) Članstvo
v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
59. člen |
(stalna
delovna telesa občinskega sveta) |
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
·
komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, |
·
komisija za statut in normativno pravne akte, |
·
odbor za gospodarstvo, urejanje prostora in
infrastrukturo, |
·
odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in
šport, |
·
odbor za zdravstvo in socialno varstvo, |
·
odbor za proračun in finance. |
|
60. člen |
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov in jo
imenuje občinski svet izključno izmed svojih članov praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
(2) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
·
predlaga svetu kandidate za člane delovnih
teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
·
opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem
korupcije, |
·
občinskemu svetu ali županu daje pobude in
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
sveta, |
·
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih
organov in delovnih teles, ter izvršuje odločitve sveta, zakone in
predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
·
izdaja akte v zvezi s pravicami in
obveznostmi funkcionarjev, |
·
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi
občinski svet. |
|
61. člen |
(imenovanje ostalih odborov in komisij) |
(1) Člane
ostalih stalnih odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. |
(2)
Predsednika in podpredsednika komisije ali odbora imenuje svet izmed
svojih članov. |
(3) Prve
seje delovnih teles občinskega sveta v novem mandatu skliče župan. |
|
62. člen |
(predsednik delovnega telesa in način dela) |
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. V njegovi odsotnosti ga
nadomešča podpredsednik delovnega telesa. |
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
(3) Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa
najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4) Delovno
telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje
odločitve, mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
(6) Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo občinskega sveta, razen določil 18. in 19. člena v
zvezi z vprašanji in pobudami članov občinskega sveta. |
(7) Pred
prvimi sejami delovnih teles v posameznem mandatu občinskega sveta se
skliče sestanek predsednikov in podpredsednikov komisij in odborov, na
katerem se seznanijo z načinom vodenja sej, s pristojnostmi delovnih
teles, postopkom postavljanja vprašanj in pobud preko občinskega sveta
ter z drugimi informacijami v zvezi z delom komisij in odborov.
|
|
63. člen |
(komisija
za statut in normativno pravne akte) |
(1) Komisija
za statut in normativno pravne akte ima sedem članov. Komisija obravnava
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja
in predloge glede statuta občine in poslovnika občinskega sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
sprejema svet v obliki predpisov. |
(2) Komisija
opravlja še naslednje naloge: |
·
daje mnenja in stališča v postopku
sprejemanja splošnih aktov glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov
z ustavo, zakoni in s statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine, |
·
pripravlja prečiščena besedila odlokov in
drugih aktov, |
·
obravnava zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov in pripravi predlog obvezne razlage, |
·
med dvema sejama občinskega sveta ali v času
seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, razlaga določila
statuta občine in poslovnika občinskega sveta, |
·
obravnava druga vprašanja statutarnega in
normativno-pravnega značaja. |
|
64. člen |
(odbor za
gospodarstvo, urejanje prostora in infrastrukturo) |
Odbor za
gospodarstvo, urejanje prostora in infrastrukturo ima sedem članov.
Odbor obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in daje svetu
mnenja in predloge o: |
·
strategiji razvoja občine ter programskih
usmeritev in programov razvoja posameznih dejavnosti s področja
gospodarstva, malega gospodarstva, obrti, turizma, gostinstva in
kmetijstva, |
·
določitvi kriterijev za razdelitev subvencij
in kreditov namenjenih razvoju podjetništva in kmetijstva ter kriterijev
za subvencije nosilcem dejavnosti na področju trgovine, gostinstva in
turizma na podlagi javnih razpisov, |
·
prostorskih aktih in prostorskih izvedbenih
aktih občine, |
·
programih in ukrepih na področju varstva
okolja in urejanja prostora, |
·
upravljanju in prometu z zemljišči in
stanovanji, |
·
stanovanjskih, komunalno-cestnih in
energetskih programih, programih opremljanja stavbnih zemljišč in
urejanja prometa, |
·
programih in financiranju gospodarskih javnih
služb komunalno-cestnega, stanovanjskega in komunalno-energetskega
gospodarstva ter urejanja stavbnih zemljišč, |
·
izgradnjah, rekonstrukcijah in obnovah
komunalno-energetskih naprav, |
·
potrebnih proračunskih finančnih sredstvih za
tekoče leto za vzdrževanje stanovanjskih površin in cestnih odsekov, |
·
podelitvah koncesij za področja dejavnosti,
ki jih pokriva, |
·
ukrepih za razvoj in nemoteno delovanje
subjektov s področja obrambe ter zaščite in reševanja, |
·
programih varstva pred požari, zaščite in
reševanja ter finančnih načrtih za potrebe služb, ki izvajajo zaščito in
reševanje v občini, |
·
drugih vprašanjih s svojega področja dela. |
|
65. člen |
(odbor za
vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport) |
Odbor za
vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport ima sedem članov. Odbor
obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in daje svetu mnenja
in predloge o: |
·
aktivnostih s področja vzgoje in
izobraževanja, kulture, kulturne dediščine, športnih in mladinskih
dejavnosti, |
·
programih vzgoje in izobraževanja ter varstva
otrok v občini, |
·
programih kulture v občini, |
·
programih športa v občini, |
·
ukrepih za razvoj vzgoje in izobraževanja,
kulture, športne in mladinske dejavnosti, |
·
programih spodbujanja mladinskih dejavnosti v
občini, |
·
načrtih in predlogih za razdelitev sredstev,
namenjenih dejavnostim vzgoje in izobraževanja ter kulturnim, športnim
in mladinskim dejavnostim v občini, |
·
izgradnjah novih objektov v občini s
področij, ki jih pokriva, |
·
podelitvah koncesij za področja dejavnosti,
ki jih pokriva, |
·
pristopih k promociji občine, pri čemer
sodeluje z ostalimi občinskimi odbori, |
·
drugih vprašanjih s svojega področja dela. |
|
66. člen |
(odbor za
zdravstvo in socialno varstvo) |
Odbor za
zdravstvo in socialno varstvo ima pet članov. Odbor obravnava zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in daje svetu mnenja in predloge o: |
·
programih socialnega varstva v občini ter
razvojnih usmeritvah, programih in projektih na področju zdravstva in
socialnega varstva, |
·
programih varstva otrok, družine, invalidov
in ostarelih, |
·
izvajanju javnih del, |
·
oblikovanju kriterijev za dodeljevanje
neprofitnih stanovanj, |
·
določitvi mreže javne zdravstvene službe, |
·
podelitvi koncesij na področju zdravstva in
socialnega varstva, |
·
preventivnih programih na področju zdravstva
in socialnega varstva, |
·
podelitvah koncesij za področja dejavnosti,
ki jih pokriva, |
·
drugih vprašanjih s svojega področja dela. |
|
67. člen |
(odbor za
proračun in finance) |
Odbor za
proračun in finance ima pet članov. Odbor obravnava zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in daje svetu mnenja in predloge o: |
·
zadevah s področja prihodkov, odhodkov in
računov financiranja proračuna občine, |
·
ukrepih za izvajanje davčne politike v
občini, |
·
gospodarjenju z občinskim premoženjem, |
·
opravljanju lokalnih gospodarskih javnih
služb, |
·
pravilnikih, ki se nanašajo na
finančno-materialno poslovanje občine, |
·
finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, |
·
izplačilih plač javnih zavodov, podjetij in
drugih proračunskih porabnikov, |
·
drugih vprašanjih s svojega področja dela. |
Odbor poda
obvezno mnenje o predlogu proračuna, ki ga župan predlaga občinskemu
svetu. |
|
68. člen |
(spremembe nalog delovnih teles) |
Svet lahko s
sklepom o ustanovitvi stalnih delovnih teles sveta oziroma o njihovi
sestavi delovne naloge iz tega poslovnika spremeni ali dopolni, če se je
za spremembe in dopolnitve nalog odločilo dve tretjini navzočih članov
sveta. |
|
69. člen |
(občasna
delovna telesa) |
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
70. člen |
(skupna
delovna telesa) |
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
71. člen |
(vabljeni
na sejo delovnega telesa) |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni uslužbenci občinske uprave, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano tematiko. |
|
72. člen |
(poročanje delovnih teles) |
Stalna in
občasna delovna telesa sveta morajo ob polovici in na koncu svojega
mandata podati svetu poročilo o svojem delu. |
|
73. člen |
(obravnava dela nadzornega odbora) |
Svet se
seznani z letnim programom nadzora, ki ga občinskemu svetu posreduje
nadzorni odbor. Svet je dolžan obravnavati dokončno poročilo posameznega
nadzora nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. Ob obravnavi dokončnega
poročila svet obravnava tudi mnenje nadzorovane pravne osebe. |
|
V. Akti sveta |
|
1. Splošne določbe |
|
74. člen |
(akti
občinskega sveta) |
(1) Občinski
svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
akte: |
·
poslovnik občinskega sveta, |
·
proračun občine in zaključni račun proračuna, |
·
planske in razvojne akte občine ter
prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
pravilnike, |
·
odredbe, |
·
navodila, |
·
sklepe. |
(2) Občinski
svet sprejema tudi stališča, priporočila, navodila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
75. člen |
(predlagatelji aktov) |
(1) Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu
svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije
in odbori ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3) Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom
občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
76. člen |
(podpis
in izvirniki aktov) |
(1) Akte, ki
jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za sprejem odloka |
|
77. člen |
(sodelovanje javnosti) |
(1) V
postopkih sprejemanja odlokov in drugih občinskih predpisov se
upoštevajo načela in smernice Resolucije o normativni dejavnosti. |
(2) Pred
obravnavo odlokov in drugih občinskih predpisov na sejah občinskega
sveta se zagotovi sodelovanje interesnih skupin ter strokovne in druge
javnosti. |
(3) Občinski
svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na ožji del občine,
pridobiti mnenje sveta ožjega dela občine. |
|
78. člen |
(vsebina
predloga odloka) |
(1) Gradivo
za obravnavo in sprejem odloka mora poleg predloga odloka, ki vsebuje
naslov odloka in besedilo členov, vsebovati tudi spremno besedilo z
informacijami iz 22. člena tega poslovnika. Glede na vsebino odloka mora
biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
(2) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
79. člen |
(predstavnik predlagatelja) |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
|
80. člen |
(posredovanje predloga odloka) |
(1) Predlog
odloka se pošlje članom sveta skupaj z vabilom za sejo sveta, skladno z
določili 22. do 24. člena tega poslovnika. |
(2)
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka praviloma na dveh
obravnavah. V primeru hitrega postopka se obe obravnavi združita. V
primeru potrebe po usklajevanju predloga odloka, ki ga v enakem besedilu
sprejema več občin, se lahko opravi tudi dodatna obravnava o osnutku in
o predlogu odloka. Izjemoma se zaradi naknadnega usklajevanja izvede
nadaljevalna obravnava usklajevanja predloga odloka, ki ga v enakem
besedilu sprejema več občin. |
|
81. člen |
(prva
obravnava) |
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
(5) Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. O tem odloči občinski svet s sklepom.
Predsedujoči takoj odpre razpravo v drugi obravnavi, nakar člani sveta
glasujejo o sprejemu odloka. |
|
82. člen |
(priprava
predloga za drugo obravnavo) |
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
83. člen |
(druga
obravnava) |
(1) V drugi
obravnavi razpravlja občinski svet o pripombah in stališčih iz prve
obravnave, ki pri pripravi novega besedila predloga odloka niso bila
upoštevana, in o besedilih posameznih členov predloga odloka. Ko
občinski svet konča razpravo o posameznih členih predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
(2) V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta in delovna telesa sveta
predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v
obliki amandmajev, ki morajo biti podani v pisni obliki. |
(3) Župan
lahko predlaga amandmaje k predlogom odloka in amandmaje na amandmaje
članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(4) Amandma
mora biti predložen predlagatelju v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj četrtina vseh članov
sveta, predlagatelj odloka ali župan. |
(5) Če je k
posameznemu členu vloženih več amandmajev, da predsedujoči najprej na
glasovanje predlog za sprejem amandmaja, ki najbolj odstopa od vsebine
člena, nato se po tem kriteriju glasuje o drugih amandmajih. |
(6) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Če je vložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje
o amandmaju, ki je dan k amandmaju. |
(7)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
84. člen |
(sprejem
odloka) |
(1) Ko svet
konča razpravo o besedilu predloga odloka in o podanih amandmajih,
preide h glasovanju. |
(2) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej, po vrstnem redu, po katerem so bili
vloženi. Svet nato glasuje o sprejemu odloka v celoti. |
(3) Amandma,
člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
|
85. člen |
(sprejemanju drugih aktov) |
(1) Statut
občine, poslovnik sveta ter planski in razvojni akti občine se
sprejemajo po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun
občine sprejema občinski svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
(4) Odlok o
zaključnem računu občine se sprejema po enostopenjskem postopku. Obvezna
priloga tega odloka je poročilo o delu nadzornega odbora občine. |
(5) Postopek
vložitve amandmaja k predlogu odloka se uporablja tudi za vložitev
amandmajev k drugim aktom, ki se sprejemajo v eni obravnavi, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. |
|
86. člen |
(zaključek postopkov sprejemanja aktov) |
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) V
primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere bo začel obravnavati znova ter
katerih ne bo obravnaval. |
(3) Svet o
tem odloči z okvirnim programom dela. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
87. člen |
(hitri
postopek) |
(1) Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski
svet sprejme odlok po hitrem postopku. |
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
(3) Če
občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in
prvi obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
hitrem postopku se prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji
združita. |
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
88. člen |
(skrajšani postopek) |
(1) Občinski
svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta,
ki se sprejema na enak način, če gre: |
·
za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
·
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali
njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
·
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali
drugimi predpisi države oziroma občine, |
·
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča, |
·
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
89. člen |
(objava
aktov) |
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu
slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
(4)
Redakcijske popravke in očitne pomote objavljenih aktov sveta objavlja
direktor občinske uprave. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
90. člen |
(vsebina
proračuna) |
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
(2) Občinski
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
91. člen |
(predlog
proračuna) |
(1) Občinski
svet sprejme proračun občine in njegove sestavne dele v skladu s
predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe, v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema, oz.
najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna
državnemu zboru. |
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
(3) V okviru
predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni uslužbenec občinske uprave
občinskemu svetu: |
·
temeljna izhodišča in predpostavke za
pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane politike občine, |
·
oceno bilance prihodkov in odhodkov,
finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh
letih, |
·
okvirni predlog obsega finančnega načrta
posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in
kadrovski načrt, |
·
načrt razvojnih programov, |
·
načrt nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če
občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo,
sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni
predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če
občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno
razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
|
92. člen |
(javna
razprava o predlogu proračuna) |
(1) Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj petnajst dni. |
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletni
strani občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
(3) Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svoji spletni strani in na krajevno običajen
način. |
|
93. člen |
(potek
javne razprave) |
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna sveti ožjih delov občine
ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe
in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
94. člen |
(dopolnjen predlog proračuna) |
(1)
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi pripravi župan
dopolnjen predlog proračuna in predlog odloka o proračunu občine ter
skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in na predlog odloka o proračunu občine
lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni
pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
95. člen |
(postopek
sprejema proračuna) |
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in predloga odloka o
proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne
razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval
pri pripravi predlogov in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni
upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k
predlogu proračuna in predlogu odloka o proračunu občine ter poda svoje
mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne
predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo
zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
(3) Župan
ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in se izreče o tem, ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej, tako da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
96. člen |
(glasovanje o proračunu) |
(1) Ko je
glasovanje o amandmajih končano, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je predlog proračuna medsebojno usklajen po delih ter
glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog
občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. |
(2) Če je
predlog proračuna usklajen, glasuje svet o njem v celoti. Hkrati glasuje
svet tudi o predlogu odloka o proračunu občine. |
(3) Če
predlog proračuna ni usklajen, lahko župan zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve proračuna. |
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Občinski
svet glasuje najprej o predlogu uskladitve proračuna. Če je predlog
sprejet, glasuje svet o sprejemu proračuna in o odloka o proračunu
občine v celoti. |
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če
proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov
predlog proračuna občine obravnava svet in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za postopek za sprejem odloka. |
|
97. člen |
(sklep o
začasnem financiranju) |
Če proračun
ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan
sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na
predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju
sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
|
98. člen |
(rebalans
proračuna) |
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans
proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
99. člen |
(sprejemanje prostorskih aktov) |
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni
obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo
drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k
odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet. Postopek sprejemanja
prostorskega akta se nadaljuje z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage aktov |
|
100. člen |
(sprejemanje obvezne razlage) |
(1) Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava komisija za statut in normativno
pravne akte, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
(4) Občinski
svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
8. Postopek za sprejem uradnega prečiščenega besedila |
|
101. člen |
(uradno
prečiščeno besedilo) |
(1) Če je
bil statut, poslovnik občinskega sveta, odlok ali drug občinski splošni
akt zaradi številnih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen ali je
nepregleden, lahko komisija za statut in normativno pravne akte predlaga
občinskemu svetu sprejem uradnega prečiščenega besedila. Besedilo
predloga uradnega prečiščenega besedila pripravi komisija za statut in
normativno pravne akte. |
(2) Uradno
prečiščeno besedilo potrdi občinski svet brez razprave. |
(3) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na
spletni strani občine. |
|
VI. Volitve in imenovanja |
|
1. Skupne določbe |
|
102. člen |
(izvolitev oz. imenovanje) |
(1) Volitve
in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen
občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. Pri tajnem
glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
103. člen |
(javno
glasovanje) |
(1) Če se
glasuje o enem kandidatu za funkcijo, se javno glasovaje opravi z dvigom
rok ali z uporabo glasovalne naprave. |
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
|
104. člen |
(tajno
glasovanje) |
(1) Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(2) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici
navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri
čemer se črka iz abecede, s katero se prične glasovanje, določi z
žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov, tako
da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za
katerega želi glasovati. |
(3) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
(4) Če se
glasuje o listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
105. člen |
(ponovno
glasovanje) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju
noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno
število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski
postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
106. člen |
(imenovanje članov delovnega telesa) |
(1) Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika in za
podpredsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane
delovnega telesa. |
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če tudi
na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
3. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
107. člen |
(postopek
imenovanja za začasno opravljanje funkcije župana) |
(1) Če
župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi kateri od
podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen,
imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do
izvolitve novega župana. |
(2) O tem,
ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat
je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
4. Postopek za razrešitev |
|
108. člen |
(razrešitev oseb, ki jih imenuje svet) |
(1) Svet
razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem
postopku, kot je določen za imenovanje. |
(2) Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Predlog za razrešitev lahko podajo organi, ki
so pristojni za predlaganje kandidatov za posamezne funkcije.
|
(3) Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešitev. |
(4)
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo imenovanje. |
|
109. člen |
(postopek
razrešitve) |
(1) Predlog
za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih tretjega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne
predlagatelju v dopolnitev. |
|
(2) Predlog
za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, se ima pravico pisno opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(3) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
110. člen |
(sprejem
odločitve o razrešitvi) |
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev sprejme občinski svet odločitev
o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
5.
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov
ter funkcionarjev občine |
|
111. člen |
(odstop
in prenehanje mandata) |
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu,
podžupanom in članom sveta na podlagi pisne izjave o odstopu predčasno
preneha mandat v skladu z zakonom in statutom občine. |
(3) Pravico
odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani s strani sveta. |
(4) Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev
prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu
sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
(5) Občinski
svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
VII. Razmerja med županom in občinskim svetom |
|
112. člen |
(sodelovanja župana in sveta) |
(1) Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
113. člen |
(izvajanje sklepov in poročanje) |
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave
o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan
skrbi za objavo splošnih aktov sveta. |
|
(5) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII. Javnost dela |
|
114. člen |
(zagotavljanje javnosti dela) |
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(4) Občinski
svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
115. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Za
obveščanje javnosti o delu sveta in delovnih teles sveta, za sodelovanje
s predstavniki sredstev javnega obveščanja ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta skrbita župan in direktor občinske uprave. |
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3) Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
116. člen |
(javnost
dela na sejah) |
(1) Seje
sveta so javne. Javnost sej se zagotavlja z navzočnostjo zainteresiranih
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(2)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
(3) Občan,
ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom sveta za to sejo. |
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta
ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane sveta. |
(5) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
(6)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. |
|
117. člen |
(izključitev javnosti) |
(1)
Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. Javnost se lahko s seje ali dela seje občinskega sveta izloči
tudi na osnovi ocene predsedujočega, da je to nujno zaradi zagotovitve
integritete posameznikov oz. institucij, ki jih zadeva obravnavana tema. |
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
IX. Delo sveta v izrednem stanju |
|
118. člen |
(odstopanja od postopkov) |
(1) V
primeru izrednega stanja oziroma izrednih razmer, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
X. Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
119. člen |
(spremembe in dopolnitve) |
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
120. člen |
(razlaga
poslovnika) |
(1) Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in odredi odmor za sestanek Komisije za
statut in normativno pravne akte, ki poda razlago posamezne določbe
poslovnika. Predsedujoči lahko naloži komisiji za statut in normativno
pravne akte, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do
naslednje seje sveta. |
(2) Izven
seje sveta daje razlago poslovnika Komisija za statut in normativno
pravne akte. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala Komisija za statut in normativno pravne akte, odloči svet. |
|
XI. Prehodne in končne določbe |
|
121. člen |
(pričetek
uporabe določil posameznih členov) |
Določila
59., 60., 64. in 65. člena tega poslovnika se pričnejo uporabljati z novim
mandatom občinskega sveta po volitvah leta 2018. |
|
122. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/13,
32/14). |
|
123. člen |
(pričetek
veljavnosti poslovnika) |
Ta poslovnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
900-0002/2015 |
Datum:
6.4.2016 |
|
|
|
Občina Ravne na Koroškem |
|
dr. Tomaž Rožen, župan |
|