|
Na
podlagi 3., 7., 32. in 33. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 29. in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 s spremembami), 16. člena
Zakona o cestah (Uradni list RS, št.
109/10), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
29/11-ZP-1-UPB8), 5. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Radenci
(Uradne objave slovenskih občin 35/2011), Odlok o občinskih cestah
(Uradne objave Občine Radenci 2/1999),
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih
cestah ( Uradne objave slovenskih občin št. 17/2011),
Odlok o ureditvi zimske službe v Občini Radenci
(Uradno glasilo slovenskih občin 32/2007),
Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v
Občini Radenci (Uradne objave, 10.06.2009), z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06),
Zakonom o javnem naročanju (Uradni list
RS št. 128/06 s spremembami) in s Sklepom o prenosu izvajanja
vzdrževanja makadamskih javnih poti na Krajevno skupnost Radenci in
Krajevno skupnost Kapela (št. 371-4/2012) ter v skladu s 16. člena
Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo
slovenskih občin 2/2011) je Občinski svet Občine Radenci, na 13. seji
dne 31. 5. 2012 sprejel naslednji |
|
|
ODLOK |
|
|
O
KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VZDRŽEVANJE
OBČINSKIH JAVNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE RADENCI |
|
|
1.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet
odloka) |
|
|
(1) Odlok
o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe »vzdrževanje
občinskih javnih cest na območju občine Radenci« določa način
opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe »vzdrževanje
občinskih javnih cest« tako, da določa: |
|
|
-
organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe;
|
|
|
- vrsto
in obseg izvajanja gospodarske javne službe; |
|
|
- vrsto
in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne
službe, ki je lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je
javno dobro in varstvo, ki ga uživa; |
|
|
-
izvajanje zimske službe. |
|
|
(2) Odlok
iz prvega odstavka tega člena predstavlja tudi koncesijski akt, s
katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja
druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. |
|
|
2. člen |
|
|
(definicije) |
|
|
Poleg
pomenov, določenih v zakonu, odloku o gospodarskih javnih službah v
občini Radenci ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še
naslednji pomen: |
|
|
-
gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna lokalna
gospodarska javna služba vzdrževanja občinskih javnih cest; |
|
|
-
koncedent: je občina Radenci (v nadaljevanju: občina ali koncedent);
|
|
|
-
koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1.
člena tega odloka; |
|
|
-
koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1.
člena tega odloka na podlagi koncesije. |
|
|
3. člen |
|
|
(način
izvajanja) |
|
|
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se na območju občine
izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji, določenimi z
zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu z odlokom in drugimi
predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. |
|
|
2.
OBMOČJE IZVAJANJA, UPRAVLJAVEC OBČINSKIH CEST IN JAVNO DOBRO
|
|
|
4. člen |
|
|
(območje
izvajanja) |
|
|
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem
območju občine Radenci, razen na makadamskih javnih poteh, ki se
nahajajo v KS Radenci in KS Kapela v skladu z Sklepom o prenosu
izvajanja vzdrževanja makadamskih javnih poti na KS Radenci in KS Kapela
(št. 371-4/2012) |
|
|
5. člen |
|
|
(upravljavec občinskih cest in drugih javnih površin) |
|
|
Z
občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami na območju občine
upravlja občina. |
|
|
6. člen |
|
|
(pristojni organ) |
|
|
Pristojni
organ za izvajanje tega odloka, če ni z zakonom drugače določeno, je
organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
|
|
|
7. člen |
|
|
(javno
dobro) |
|
|
(1)
Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega
prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s
priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic razen v primerih, določenih
z zakonom. |
|
|
(2) Na
prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej,
ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v
prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče
dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti
posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po
tem odloku. |
|
|
8. člen |
|
|
(predpisi
o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) |
|
|
Občinske
ceste na območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji,
ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo
varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o
varnosti cestnega prometa in ta odlok. |
|
|
9. člen |
|
|
(smiselna
uporaba zakona) |
|
|
Vsa
vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s
tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o javnih cestah in
na njem temelječih predpisih. |
|
|
3.
DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
10. člen |
|
|
(odgovornost za stanje občinskih cest) |
|
|
Kategorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati
tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v
prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste,
in tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. |
|
|
11. člen |
|
|
(javna
služba vzdrževanja občinskih cest in urejanja prometne signalizacije) |
|
|
(1)
"Vzdrževanje občinskih javnih cest" je obvezna gospodarska javna služba,
ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje kategoriziranih občinskih cest
v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti
kategoriziranih občinskih cest, nadzor nad stanjem teh cest in njihovega
varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti ob naravnih in drugih
nesrečah. Redno vzdrževanje obsega tudi vzdrževanje drugih prometnih
površin, bankin, brežin in objektov odvodnjavanja. |
|
|
Poleg
tega obsega javna služba tudi zimsko službo, vzdrževanje vertikalne in
horizontalne prometne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestnih
naprav in objektov ter zagotavljanje preglednosti. |
|
|
(2) Dela
rednega vzdrževanja so: |
|
|
-
pregledniška služba, |
|
|
- redno
vzdrževanje prometnih površin, |
|
|
- redno
vzdrževanje bankin, |
|
|
- redno
vzdrževanje odvodnjavanja, |
|
|
- redno
vzdrževanje brežin, |
|
|
- redno
vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, |
|
|
- redno
vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, |
|
|
- redno
vzdrževanje vegetacije, |
|
|
-
zagotavljanje preglednosti, |
|
|
-
čiščenje cest, |
|
|
- redno
vzdrževanje cestnih objektov, |
|
|
- nadzor
osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, |
|
|
-
intervencijski ukrepi, |
|
|
- zimska
služba. |
|
|
Redno
vzdrževanje vegetacije pomeni košnjo obcestnih jarkov, bankin in cestnih
brežin. |
|
|
(3) Javna
služba iz prvega odstavka se mora izvajati tudi ob naravnih nesrečah
(neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih
oziroma nepredvidenih dogodkih (intervencijski ukrepi). V teh primerih
je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran
ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb
ceste in večje škode. V kolikor to ni mogoče, je dolžan označiti ovire
in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne
ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.
|
|
|
(4) Za
celovitost izvajanja javne službe iz 1. člena tega odloka mora biti
zagotovljeno vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke
cestnih podatkov. Kataster občinskih javnih cest mora voditi izvajalec
javne gospodarske službe. Koncesionar je dolžan zagotoviti elektronski
dostop do katastra in njegovo aplikativno kompatibilnost. |
|
|
12. člen |
|
|
(izvajalec javne službe) |
|
|
Izvajalec
gospodarske javne službe iz 11. člena tega odloka je pravna oseba, ki v
skladu s 1. členom tega odloka pridobi koncesijo za vzdrževanje
občinskih javnih cest. |
|
|
13. člen |
|
|
(stavka) |
|
|
Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje
občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih
cestah. |
|
|
3.1.
Redno vzdrževanje |
|
|
14. člen |
|
|
(pregledniška služba) |
|
|
(1)
Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo
na cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje
vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša
vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s
predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s
pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na
predpisani način ter jih posredovati strokovni službi. |
|
|
(2) O
posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z
določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je
pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti
strokovno službo, pri večjih kršitvah pa tudi policijo ali občinski
nadzorni organ. |
|
|
(3)
Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne
objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega
pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost
prometa. |
|
|
15. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje prometnih površin) |
|
|
(1) Redno
vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega
čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje
udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke,
kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg,
rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter
popravila drugih podobnih poškodb. |
|
|
(2)
Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in
neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z
enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma,
kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se
lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.
|
|
|
16. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje bankin) |
|
|
Kota
bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3
cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme
biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in
utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema
ter cestne naprave in ureditve na bankinah. |
|
|
17. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje odvodnjavanja) |
|
|
Z območja
ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno
mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih
priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in
čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da
je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.
|
|
|
18. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje brežin) |
|
|
Brežine
usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta
zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali
odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne
ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in
ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je
zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste. |
|
|
19. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje prometne signalizacije in opreme) |
|
|
Redno
vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter
dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane,
pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih
nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata
biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje
in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega
prometa in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.
|
|
|
20. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje cestnih naprav in ureditev) |
|
|
(1)
Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je
zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba.
Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni
mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne
ukrepe. |
|
|
(2)
Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto in so
namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste,
meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli,
prezračevalne in zaščitne ter varnostne naprave morajo biti vzdrževani v
skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav. |
|
|
21. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje vegetacije) |
|
|
(1) Redno
vzdrževanje vegetacije pomeni košnjo obcestnih jarkov, bankin in cestnih
brežin. Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi,
obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost
profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in
dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna
signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve.
Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto
in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi
najmanj enkrat letno. |
|
|
(2)
Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju
neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno
uporabljati. |
|
|
22. člen |
|
|
(zagotavljanje preglednosti) |
|
|
Polja
preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo,
morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena
preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske
razmere zagotovljena največja možna preglednost. |
|
|
23. člen |
|
|
(čiščenje
cest) |
|
|
Vsi
sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko
negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz
ceste ter varovanje okolja. |
|
|
24. člen |
|
|
(redno
vzdrževanje cestnih objektov) |
|
|
(1)
Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru
okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko
negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter
varnost prometa. |
|
|
(2) Med
dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje:
|
|
|
-
prometnih površin in prometne opreme na objektu, |
|
|
-
prostora neposredno okoli objekta, |
|
|
- ležišč,
dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta, |
|
|
- naprav
za odvodnjavanje, |
|
|
-
naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali
promet, in manjša popravila: |
|
|
- poškodb
prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje
neravnin), |
|
|
-
posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje
odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature itd.),
|
|
|
-
protikorozijske zaščite, |
|
|
-
hidroizolacije in odvodnjavanja, |
|
|
-
izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.
|
|
|
25. člen |
|
|
(intervencijski ukrepi) |
|
|
(1)
Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno službo in
delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih
dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj
je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran
promet, pa tudi policijo. |
|
|
(2) Pri
naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in
podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali
pa na zahtevo policije, je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma
odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je
oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših
poškodb ceste in večje materialne škode. |
|
|
(3) Če to
ni mogoče, je dolžan: |
|
|
-
označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,
|
|
|
- izvesti
nujne ukrepe za zavarovanje ceste, |
|
|
-
vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno. |
|
|
26. člen |
|
|
(čiščenje
javnih cest in izvajanje drugih javnih služb) |
|
|
(1) Za
zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah
lahko pristojni organ določi: |
|
|
1.
območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas
oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega
čiščenja; |
|
|
2.
obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah,
trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo
promet, ter izvajanje drugih javnih služb; |
|
|
3.
območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave. |
|
|
(2)
Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno
prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste. |
|
|
3.2.
Zimska služba |
|
|
27. člen |
|
|
(opredelitev pojmov) |
|
|
(1)
Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za
omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
|
|
|
(2)
Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih
zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. |
|
|
28. člen |
|
|
(način
izvajanja, ukrepi) |
|
|
(1)
Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje
občinskih javnih cest«. |
|
|
(2)
Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe: |
|
|
1.
zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih
kolov, |
|
|
2.
pluženje in posipanje javnih prometnih površin, |
|
|
3.
odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,
|
|
|
4.
čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge,
|
|
|
5.
čiščenje zasneženih cestnih znakov, |
|
|
6.
obveščanje javnosti. |
|
|
29. člen |
|
|
(izvajalec zimske službe) |
|
|
Izvajalec
gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest izvaja v
okviru te javne službe tudi zimsko službo. |
|
|
30. člen |
|
|
(izvedbeni program zimske službe) |
|
|
(1)
Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra
pripraviti izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga
predložiti pristojnemu organu v potrditev. |
|
|
(2) V
izvedbenem programu zimske službe se določijo zlasti: |
|
|
1.
organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti
izvajalcev, |
|
|
2. načrt
cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za
izvajanje zimske službe, |
|
|
3.
razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za
izvajanje načrtovanih del, |
|
|
4.
dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored
delovnih skupin, |
|
|
5. načrt
posipanja proti poledici in odstranjevanja snega, |
|
|
6. mesta
izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
|
|
|
7. način
zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
|
|
|
31. člen |
|
|
(prednostni vrstni red izvajanja zimske službe) |
|
|
Pri
izvajanju zimske službe velja za koncesionarja v skladu z izvedbenim
programom izvajanja zimske službe naslednji prednostni vrstni red
opravil, ki so predmet zimske službe: |
|
|
1. ceste,
parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol,
gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih
ustanov in institucij, |
|
|
2. ceste,
po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi, |
|
|
3.
pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja, |
|
|
4. druge
javne površine za pešce, |
|
|
5. ostale
javne površine. |
|
|
32. člen |
|
|
(pričetek
pluženja) |
|
|
(1)
Koncesionar mora pričeti odstranjevati sneg, ko doseže debelino 10 cm.
Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to
opozori pristojni organ. |
|
|
(2) V
izjemnih primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni občinski organ,
je možno ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z
odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.
|
|
|
(3) Sneg
mora biti odstranjen z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas,
kjer dopuščajo razmere, širok 3 m. Očiščena širina pločnika mora biti
najmanj 1 m. |
|
|
(4) Sneg
mora biti na površinah iz 1. točke 31. člena tega odloka odstranjen
takoj po prenehanju sneženja, na ostalih površinah pa najkasneje v 8
urah po prenehanju sneženja, upoštevaje prednostni vrstni red iz 31.
člena tega odloka v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske
službe. |
|
|
33. člen |
|
|
(posipanje cest) |
|
|
(1)
Posipanje javnih prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na
njih zazna ali utegne zaznati pojav poledice. |
|
|
(2) Na
cestah ali cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu
predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu
okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica. |
|
|
(3) Vse
javne prometne površine se ob snegu in poledici lahko posipajo le s
soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom , katerega razmerje
zmesi je: sol 0,44t: pesek 0,16m3 (70% mešanica). Uporaba sredstev za
posipanje je dovoljena samo v minimalnih potrebnih količinah, za
posipanje pa je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo
natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba
upoštevati količino posipa, ki je že na vozišču. |
|
|
34. člen |
|
|
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin) |
|
|
(1)
Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem
objektu: |
|
|
1. s
streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem
ustrezno zavarovati javno površino pod njimi, |
|
|
2.
poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo
javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda
ter snežni ščitniki – snegolovi. |
|
|
(2) Pri
odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in
drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg
se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno
odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in
prometa z vozili. |
|
|
(3) V
času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo
lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
|
|
|
(4)
Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni
ob vsakem času. |
|
|
35. člen |
|
|
(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah) |
|
|
(1) V
času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg
izvajalca aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
občini. |
|
|
(2) V
primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno
zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe. |
|
|
4.
LETNI PLAN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI
|
|
|
36. člen |
|
|
(letni
program) |
|
|
(1) Javna
služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa
javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o
poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15.11.
vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program
sprejme občinski svet. |
|
|
(2) Letni
program določa pogostnost in prioritete vzdrževanja občinskih javnih
cest ter urejanja in čiščenja javnih površin ter pogostnost in obseg
ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest in javnih
površin. |
|
|
(3)
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28.02. vsakega naslednjega leta
pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju
gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati
podatke o realizaciji letnega progama. |
|
|
5.
VIRI FINANCIRANJA |
|
|
37. člen |
|
|
(viri
financiranja) |
|
|
(1)
Sredstva za izvajanje gospodarske javne službe se zagotavlja skladno z
letno pogodbo na osnovi proračuna. |
|
|
(2)
Osnova za določitev vrednosti in obsega del je letni plan izvajalca
javne službe. Cenik storitev sprejme Občinski svet Občine Radenci na
podlagi predloga izvajalca javne službe. |
|
|
6.
KONCESIJA |
|
|
6.1.
Podelitev koncesije |
|
|
38. člen |
|
|
(podelitev) |
|
|
(1) V
občini Radenci se javna služba iz 1. člena tega odloka izvaja s
podelitvijo koncesije. |
|
|
(2)
Skladno z določbami tega odloka se podeli koncesija za izvajanje javne
službe iz 1. člena tega odloka na območju občine Radenci (v
nadaljevanju: javna služba, ki je predmet koncesije, ali koncesionirana
javna služba). |
|
|
6.2.
Javni razpis |
|
|
39. člen |
|
|
(javni
razpis) |
|
|
Koncesija
iz 2. odstavka 38. člena se podeli na podlagi javnega razpisa. Sklep o
javnem razpisu sprejme župan, javni razpis se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in na portalu e-naročanje. V skladu s sklepom župana
se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih.
|
|
|
40. člen |
|
|
(razpisna
dokumentacija) |
|
|
V
razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko
kandidati izdelajo popolno prijavo, in sicer: |
|
|
1. naziv,
sedež in druge podatke o koncedentu, |
|
|
2.
podatke o objavi koncesijskega akta, |
|
|
3.
predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem
razpisu, |
|
|
4.
začetek in predviden čas trajanja koncesije, |
|
|
5.
postopek izbire koncesionarja, |
|
|
6. merila
za izbor koncesionarja, |
|
|
7. način
dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije, obvezne
sestavine prijave in navodila za pripravo prijave (jezik, overitve,…),
|
|
|
8. način
zavarovanja resnosti prijave, |
|
|
9. kraj,
čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
|
|
10. kraj
in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
|
|
|
11.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, |
|
|
12. rok
za izbiro koncesionarja, |
|
|
13. rok,
v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
|
|
14.
odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in |
|
|
15. druge
podatke v skladu s predpisi, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
|
|
|
6.3
Pogoji za prijavo |
|
|
41. člen |
|
|
(pogoji
za prijavo) |
|
|
(1) Vsaka
oseba lahko vloži le eno prijavo. V prijavi za pridobitev koncesije
(prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje
pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom,
ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke,
prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi
dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti
ali drug postopek prisilnega prenehanja,…), ob tem pa mora prijavitelj
dokazati oziroma predložiti listine, s katerimi dokaže, da izpolnjuje
pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje javne službe: |
|
|
1. da je
gospodarska družba z najmanj 500.000,00 € osnovnega kapitala in je
finančno ter poslovno sposobna za izvajanje javne službe, ki je predmet
razpisa; |
|
|
2. da je
registrirana oziroma da izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe, ki
je predmet razpisa; |
|
|
3. da je
sposobna samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet
koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu
s predpisi, normativi in standardi; |
|
|
4. da je
usposobljena za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo
vodenje; |
|
|
5. da na
območju občine razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje
koncesionirane javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da
lahko opravlja dejavnost javne službe; |
|
|
6. da
razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije
in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe; |
|
|
7. se
obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem
koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam
(predloži ustrezno predpogodbo); |
|
|
8. da
predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije
dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra,
finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže
izpolnjevanje pogojev (iz točke 3- 7); |
|
|
9. da
izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost),
določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem
odlokom. |
|
|
(2) Med
razpisom in v času trajanja koncesijskega razmerja, mora koncesionar
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
spremembo kapitalske strukture. Prav tako mora koncesionar pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe in ves čas trajanja koncesijskega
razmerja v svojih notranjih aktih in v razmerjih s koncedentom
zagotoviti predkupno pravico koncedenta pri vseh spremembah lastniške
strukture v družbi. Če koncesionar koncedenta v razumnem roku ne obvesti
o vsaki statusni spremembi oziroma krši svojo obvezo iz prejšnjega
stavka, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo. |
|
|
6.4.
Merila za izbor |
|
|
42. člen |
|
|
(merila
za izbor koncesionarja) |
|
|
(1)
Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja), med
prijavljenimi kandidati, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in
ovrednotena ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do
najmanj pomembnega). |
|
|
(2)
Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so: |
|
|
1.
ponujena cena; |
|
|
2.
ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje javne službe, ki je
predmet koncesije, ter kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so
pomembne za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe,
funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo
minimalne zahteve; |
|
|
3.
finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve;
|
|
|
4.
dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne
službe; |
|
|
5. druge
ponujene ugodnosti, ki predstavljajo ekonomsko korist za koncedenta;
|
|
|
6. druge
ponujene ugodnosti, ki pomenijo socialno korist za koncedenta;
|
|
|
7.
ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje razpisane javne
službe. |
|
|
(3)
Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne
službe, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni
dokumentaciji. |
|
|
6.5.
Izbor koncesionarja |
|
|
43. člen |
|
|
(uspešnost javnega razpisa) |
|
|
(1) Javni
razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna
prijava. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in
dokazila, določena v javnem razpisu. |
|
|
(2) Javni
razpis se ponovi, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse
prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec
v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe. |
|
|
44. člen |
|
|
(izbor
koncesionarja) |
|
|
Župan
imenuje 3-člansko strokovno komisijo, ki: |
|
|
•
pripravi podrobna merila za izbor koncesionarja; |
|
|
• opravi
odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti
prijav; |
|
|
• preveri
izpolnjevanje razpisnih pogojev; |
|
|
• opravi
strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila;
|
|
|
•
pripravi obrazloženo pisno mnenje o izbranem prijavitelju in ga
posreduje pristojnemu organu. |
|
|
45. člen |
|
|
(odločba
o podelitvi koncesije) |
|
|
(1) O
izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno
odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev na
javnem razpisu. |
|
|
(2)
Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od
prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi
koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli
ustavi in prevzame do drugačne ureditve gospodarsko javno službo v
režijo. |
|
|
7.
KONCESIJSKA POGODBA |
|
|
7.1.
Sklenitev koncesijske pogodbe |
|
|
46. člen |
|
|
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
|
|
(1)
Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo
najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja.
Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku
30 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati
z iztekom roka za podpis pogodbe. |
|
|
(2)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo
koncesijske pogodbe mora z njeno vsebino soglašati občinski svet.
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
|
|
47. člen |
|
|
(začetek,
tek in trajanje koncesije) |
|
|
(1)
Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe
pogodbeni stranki in traja 15 let od dneva sklenitve pogodbe (rok
koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali
zaradi razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati
bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. |
|
|
(2)
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe. |
|
|
7.2.
Vsebina koncesijske pogodbe |
|
|
48. člen |
|
|
(vsebina
koncesijske pogodbe) |
|
|
(1) S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna
vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
|
|
|
1.
vsebino, obliko in namen koncesije; |
|
|
2.
pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem
koncesionirane javne službe; |
|
|
3.
medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter
objektov koncesije; |
|
|
4.
spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno
soglasje koncedenta; |
|
|
5. pogoje
za oddajo poslov podizvajalcem, |
|
|
6. način
medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati
na izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, ter poročanja o
izvajanju koncesijske dejavnosti, |
|
|
7.
pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne
službe, ki je predmet koncesije, |
|
|
8.
pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v
zvezi z (ne) izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
|
|
|
9.
spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in
obveščanje javnosti; |
|
|
10.
odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice
pogodbenih strank; |
|
|
11.
posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
|
|
|
12.
trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane
pravice pogodbenih strank |
|
|
13. druga
vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne
službe, ki je predmet koncesije. |
|
|
(2)
Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom
(koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je
neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in
koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.
|
|
|
7.3.
Pravice in obveznosti koncesionarja |
|
|
49. člen |
|
|
(koncesionarjev pravni monopol) |
|
|
Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske
pogodbe: |
|
|
-
izključno pravico opravljati koncesionirano javno službo na celotnem
območju občine, |
|
|
- pravico
tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju
koncesionirane javne službe. |
|
|
50. člen |
|
|
(dolžnosti koncesionarja) |
|
|
(1)
Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno
opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe
so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod
enakimi pogoji. |
|
|
(2)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
|
|
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javno službo, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in drugimi
predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo; |
|
|
2.
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije,
|
|
|
3.
odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo
škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve
napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje
javne služb); |
|
|
4.
uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje
koncesionirane javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in
odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne
ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 10 dni od ugotovitve
oziroma prejema obvestila uporabnikov; |
|
|
5.
izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in
druge prispevke v skladu s predpisi; |
|
|
6.
pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in
kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen
(tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne
službe in poslovanju; |
|
|
7.
svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
|
|
8. voditi
vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o
kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov,
omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe
in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
javne službe |
|
|
(3)
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost
vzdrževanja občinskih javnih cest tudi izven obsega koncesije po tem
odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno
evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in
za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov
in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07
in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi,
izdanimi za izvrševanje takega zakona. |
|
|
51. člen |
|
|
(odgovornost koncesionarja) |
|
|
(1)
Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v
celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost
(deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti
odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni
(pod)izvajalci. |
|
|
(2) Pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno
pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javne službe, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali
v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali
podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom. |
|
|
52. člen |
|
|
(spremenjene okoliščine) |
|
|
(1) Če po
sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub
posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
|
|
(2) O
nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti
koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub
spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti
iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za
spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno
razdre to pogodbo. |
|
|
(3)
Določili iz 1. in 2. odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice
koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih
okoliščin. |
|
|
53. člen |
|
|
(višja
sila) |
|
|
(1) Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju
občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska
pogodba. |
|
|
(2) V
okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javno službo
tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih
okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih
razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in
koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanju javne
službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja javne službe v
takih pogojih. |
|
|
(3) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan, za
izvajanje javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab
za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za
zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski
štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
|
7.4.
Pravice in obveznosti koncedenta in uporabnikov |
|
|
54. člen |
|
|
(pravice
in dolžnosti koncedenta) |
|
|
(1)
Koncedent mora zagotavljati: |
|
|
1.
ustrezne pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, v
skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja javne
službe in tem odlokom; |
|
|
2. cene
storitev, ki ob normalnem poslovanju omogočajo zagotavljanje ustreznega
obsega in kakovosti storitev ter redno vzdrževanje objektov, naprav in
opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja
koncesije, ohranja njihova vrednost; |
|
|
3.
sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja
dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije; |
|
|
4.
sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije
izvajali storitve koncesionirane javne službe na področju občine.
|
|
|
(2)
Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo, v
skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe ter v skladu
s koncesijsko pogodbo. |
|
|
55. člen |
|
|
(pravice
in dolžnosti uporabnikov) |
|
|
Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne
službe, ki je predmet koncesije, opravlja pod pogoji, določenimi z
zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa: |
|
|
1. da
redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe, ki je
predmet koncesije, v skladu s predpisi; |
|
|
2. da
javno službo, ki je predmet koncesije, izvaja v javnem interesu in glede
kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike;
|
|
|
3. da
storitve javne službe, ki je predmet koncesije, obračunava po veljavnih
cenah, v skladu s sprejeto tarifo; |
|
|
4. da
dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih
vodi koncesionar in se nanašajo na uporabnika; |
|
|
5. da v
roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem
javne službe. |
|
|
7.5.
Prenehanje koncesijskega razmerja |
|
|
56. člen |
|
|
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
|
|
Koncesijska pogodba preneha: |
|
|
1. po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena; |
|
|
2. s
sporazumno razvezo pogodbe, sklenjeno v pisni obliki; |
|
|
3. z
razdrtjem pogodbe po sodni poti; |
|
|
4. z
odstopom od koncesijske pogodbe; |
|
|
5. s
prenehanjem koncesionarja. |
|
|
57. člen |
|
|
(razdrtje
pogodbe) |
|
|
(1)
Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo: |
|
|
1. če je
proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali
likvidacijski postopek oziroma drug postopek prenehanja koncesionarja;
|
|
|
2. če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, kršitve koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih v
zvezi z izvajanjem koncesije; |
|
|
3. če se
po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovi, da je koncesionar dal
zavajajoče ali neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev
koncesije; |
|
|
4. če
koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodbo. |
|
|
(2)
Koncesijska pogodba se razdre po sodni poti. Razlogi in pogoji za
razdrtje koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v pogodbi.
|
|
|
58. člen |
|
|
(odstop
od pogodbe) |
|
|
(1)
Koncedent lahko odstopi od pogodbe in koncesionarju odvzame koncesijo,
če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot
koncesionirana javna služba. Pogoji za odstop se podrobneje določijo v
koncesijski pogodbi. |
|
|
(2)
Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih
obveznosti iz koncesijske pogodbe in koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
|
|
(3) V
primeru odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti:
|
|
|
• realno
vrednost neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče oz. primerno vrniti v
naravi; |
|
|
• nastalo
škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
|
8.
NADZOR |
|
|
59. člen |
|
|
(nadzor
nad izvajanjem javne službe) |
|
|
(1)
Nadzor nad izvajanjem koncesionirane javne službe in podeljene koncesije
lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo
izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem
predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
|
|
|
(2)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinski organ,
pristojen za gospodarske javne službe. |
|
|
(3) V
primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo
odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
|
|
|
60. člen |
|
|
(finančni
nadzor) |
|
|
(1)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski
organ ali pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali
nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni
obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora. |
|
|
(2)
Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati
tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže
s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in
vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati
z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled
vseh objektov in naprav. |
|
|
(3) O
nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja
in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali
koncesijsko pogodbe. |
|
|
9.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
61. člen |
|
|
(težji
prekrški) |
|
|
(1) Z
globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, če: |
|
|
1. s
streh ali žlebov objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju ne
odstrani ledenih sveč oziroma pri njihovem odstranjevanju ustrezno ne
zavaruje javne površine (prvi odstavek 34. člena); |
|
|
2. ne
poskrbi, da so na pročeljih objektov v njegovi lasti, uporabi ali
upravljanju, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino,
nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni
ščitniki – snegolovi (prvi odstavek 35. člena); |
|
|
3. odlaga
sneg na vozišče ali na pločnik oziroma na mesto, kjer le ta ovira promet
vozil ali pešcev (drugi odstavek 34. člena); |
|
|
4. ne
poskrbi, da je omogočen dostop do hidranta, ki je v uporabi zaradi
požarne varnosti (četrti odstavek 34. člena); |
|
|
5.
nevzdrževane stavbe ogrožajo varno vožnjo, hojo in zadrževanje na javnih
površinah ( prva točka drugega odstavka 34. člena). |
|
|
(2) Z
globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z
globo 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki
stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
|
|
62. člen |
|
|
(lažji
prekrški) |
|
|
Z globo
600 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če:
|
|
|
1.
opravlja čiščenje prometnih površin ali zbira komunalne odpadke na
krajih in v času, ko na podlagi odločitve pristojnega organa ni
dovoljeno (prvi odstavek 26. člena); |
|
|
2. posipa
cesto ali pločnik s pepelom, žagovino, smetmi in podobnim materialom ali
ravna drugače v nasprotju s tretjim odstavkom 33. člena; |
|
|
3. v času
odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, ne odstrani
svojega vozila z javnih prometnih površin (tretji odstavek 34. člena);
|
|
|
(2) Z
globo 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z
globo 300 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki
stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
|
|
63. člen |
|
|
(kršitev
obveznosti vzdrževanja cest) |
|
|
(1) Z
globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar: |
|
|
1. če teh
cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (10.
člen); |
|
|
2. če ne
zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (14.
člen); |
|
|
3. če ne
prične s pluženjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz prvega
odstavka 32. člena odloka oziroma ugotovljene in potrjene okoliščine iz
drugega odstavka 32. člena odloka; |
|
|
4. če
pluženja ne izvede na način ali v rokih, določenih v tretjem in četrtem
odstavku 32. člena odloka; |
|
|
5. če ne
prične s posipavanjem takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji iz 33. člena
odloka. |
|
|
(2) Z
globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi
odgovorna oseba koncesionarja. |
|
|
64. člen |
|
|
(odprava
poškodb ali onesnaženja ceste ali druge javne površine) |
|
|
(1)
Odprava poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali druge javne površine
bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje,
ki jo povzroči: |
|
|
- vozilo
- bremeni voznika ali lastnika, |
|
|
- žival -
bremeni lastnika oziroma rejca. |
|
|
Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, je dolžna
sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori, ji to odredi organ nadzora. |
|
|
(2) Če
organ nadzora ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno
ni usposobljena ali da ni opremljena za to, odredi odstranitev posledic
oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja po za to usposobljenem izvajalcu
na breme osebe iz prvega odstavka. |
|
|
(3)
Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske ceste ali
druge javne površine ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek.
|
|
|
10.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
65. člen |
|
|
(reševanje sporov in uporaba prava) |
|
|
(1) Za
reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je
pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, ki ga določita koncedent in
koncesionar v koncesijski pogodbi. |
|
|
(2) Za
presojo vseh razmerij v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe
lahko stranke v koncesijski pogodbi dogovorijo izključno uporabo
pravnega reda Republike Slovenije. |
|
|
(3) S
koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med
koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v
nasprotju s pravnim redom. |
|
|
66. člen |
|
|
(pričetek
veljavnosti odloka) |
|
|
Ta odlok
se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti
dan po objavi. |
|
|
Številka:
371-10/2012 |
|
|
Radenci,
01. 06. 2012 |
|
|
|
|
|
|
Občina Radenci |
|
Župan Janez Rihtarič |
|
|