|
Na podlagi 23. člena in v povezavi s 34. členom
Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 -
ZZK-1) ter 16. člena
Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03
- uradno prečiščeno besedilo in 106/05) je Občinski svet Občine Črnomelj
na 4. redni seji dne 15. marca 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem
lokacijskem načrtu (OLN) podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO) in
deponija inertnih odpadkov Vranoviči |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt (OLN)
podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov (DIO)
Vranoviči. Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Topos d.o.o., Dolenjske
Toplice, pod št. 01/06-OLN v marcu 2006. |
|
|
(2) OLN vsebuje: |
|
|
- besedilo OLN (odlok) in |
|
|
- opis prostorske ureditve |
|
|
- urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
objektov in ureditev, |
|
|
- rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge
komunalne infrastrukture, |
|
|
- rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, |
|
|
- rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
|
|
- nova parcelacija, |
|
|
- etapnost izvedbe, |
|
|
- drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta. |
|
|
- kartografski del z naslednjimi grafičnimi načrti: |
|
|
- Načrt namenske rabe prostora |
|
|
1.1 Načrt
podrobnejše M 1:2000 |
|
|
namenske rabe prostora |
|
|
- Načrt ureditvenega območja z
načrtom parcelacije |
|
|
2.1 Digitalni
katastrski M 1:2000 |
|
|
načrt - DKN z mejo območja |
|
|
urejanja |
|
|
2.2 Načrt
parcel M 1:2880 |
|
|
2.3 Geodetski načrt z
mejo M 1:500 |
|
|
območja urejanja |
|
|
- Načrt umestitve načrtovane
ureditve v prostor |
|
|
3.1 Pregledna
situacija M 1:20000 |
|
|
3.2 Situacija
obstoječega M 1:1000 |
|
|
stanja |
|
|
3.3 Prikaz ureditvenih
enot M 1:2000 |
|
|
3.4 Ureditvena situacija
s M 1:1000 |
|
|
prerezom |
|
|
3.5 Zasnova
projektnih M 1:1000 |
|
|
rešitev prometne |
|
|
infrastrukture |
|
|
3.6 Zasnova
projektnih M 1:1000 |
|
|
rešitev komunalne in |
|
|
energetske infrastrukture |
|
|
3.7 Rešitve in ukrepi
za M 1:1000 |
|
|
varstvo okolja |
|
|
3.8 rešitve in ukrepi
za M 1:1000 |
|
|
obrambo ter varstvo pred |
|
|
naravnimi in drugimi |
|
|
nesrečami |
|
|
2. člen |
|
|
Priloge k spremembam in dopolnitvam OLN so: |
|
|
- Povzetek za javnost |
|
|
- Izvleček iz strateškega prostorskega akta |
|
|
- Obrazložitev in utemeljitev OLN |
|
|
- Seznam strokovnih podlag |
|
|
- Smernice nosilcev urejanja prostora s pojasnili glede
upoštevanja |
|
|
- Mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
|
- Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede izvedbe
celovite presoje vplivov |
|
|
- Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam
sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN |
|
|
- Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca |
|
|
- Ocena stroškov za izvedbo OLN |
|
|
- Spis postopka priprave in sprejemanja OLN. |
|
|
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
|
|
3. člen |
|
|
(prostorske ureditve) |
|
|
V ureditvenem območju OLN so naslednje prostorske
ureditve: |
|
|
Znotraj območja urejanja se realizira naslednji program: |
|
|
- območje podcentra za ravnanje z odpadki (PCRO) s
pripadajočimi površinami in objekti na severozahodu območja OLN, |
|
|
- območje deponije komunalnih odpadkov, ki se po
zapolnitvi zapre in sanira na vzhodnem delu območja OLN, |
|
|
- območje deponije inertnih odpadkov na jugu območja OLN
(na vzhodnem robu se površina ob obodni cesti nameni za predelavo
gradbenih odpadkov), |
|
|
- dostopne poti in manipulacijske površine, |
|
|
- infrastrukturno ureditev območja, |
|
|
- zelene površine na vzhodnem robu OLN. |
|
|
III. UREDITVENO
OBMOČJE OLN |
|
|
4. člen |
|
|
(ureditveno območje
OLN) |
|
|
Območje urejanja z OLN je velikosti 5,2 ha, od tega se 1,4
ha površin nanaša na obstoječo deponijo komunalnih odpadkov. |
|
|
V območje urejanja so vključena zemljišča s parc. št.:
1532/1, 1532/2, 1532/3, 1533/1, 1533/2, 2105/9, 1527/3, 2105/10 in
2105/11 ter deli parc.št. 1528/4, 2105/8, 1527/1, 2105/4, 1528/1, 1528/5
in 2066/4, vse k.o. Vranoviči. Deli parcel so v naravi dostopna lokalna
cesta, del regionalne ceste in sosednja zemljišča, ki so potrebna za
rekonstrukcijo priključka lokalne ceste na regionalno cesto ter lokalne
ceste. |
|
|
Območje je na jugu omejeno z večjim strnjenim kompleksom
gozda, na severu in zahodu pa z ozkim pasom kmetijskih površin, ki se
proti severu preko regionalne ceste in železniške proge nadaljujejo v
gozd. |
|
|
5. člen |
|
|
(posegi izven območja
OLN) |
|
|
Izven območja urejanja s tem OLN se izvede: |
|
|
- priključitev na električni vod visoke napetosti, ki
poteka vzporedno z regionalno cesto. |
|
|
6. člen |
|
|
(delitev na ureditvene
enote) |
|
|
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene
enote (UE): UE1 - podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO), UE2 - deponija
komunalnih odpadkov (DKO), UE3 - deponija inertnih odpadkov (DIO), UE4 -
zelene površine (obstoječ gozd), UE5 - ceste (dostop iz regionalne ceste
in ceste okoli območja). |
|
|
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
|
(A) Opis vplivov in
povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
|
7. člen |
|
|
(vplivno območje) |
|
|
Vplivno območje OLN je enako ureditvenemu območju OLN.
Vplivno območje OLN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj
ureditvenega območja ter zemljišča, namenjena za gradnjo primarne in
energetske infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev bo vplivno
območje obsegalo zemljišča, ki so sedaj vključena v območje OLN. |
|
|
8. člen |
|
|
(vplivi in povezave s
sosednjimi območji) |
|
|
Predvidena gradnja bo predstavljala dodatne obremenitve že
zgrajene prometne in ostale infrastrukture v širšem prostoru. Le-ta se
bo za potrebe delovanja dejavnosti na območju OLN ustrezno
rekonstruirala in dogradila. Predvidena realizacija programov v območju
urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred
požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. |
|
|
(B) Vrste načrtovanih
objektov in površin ter opredelitev dejavnosti |
|
|
9. člen |
|
|
(vrste gradenj) |
|
|
Vrste gradenj |
|
|
V območju OLN (v vseh ureditvenih enotah) so dovoljene
naslednje gradnje: |
|
|
- gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave), |
|
|
- rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov, |
|
|
- redna vzdrževalna dela na objektih, |
|
|
- investicijska vzdrževalna dela na objektih, |
|
|
- vzdrževalna dela v javno korist, |
|
|
- sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, |
|
|
- sprememba rabe dela ali celotnega objekta, |
|
|
- odstranitev objekta, |
|
|
- nadomestna gradnja. |
|
|
Na območju OLN so dovoljene hortikulturne ureditve (kot je
npr. ureditev zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.) in
parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
10. člen |
|
|
(vrste objektov) |
|
|
Na območju OLN so dovoljene naslednje vrste objektov
(povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst
objektov in o določitvi objektov državnega pomena - Uradni list RS, št.
33/04 in 78/05): |
|
|
1 STAVBE; |
|
|
12 Nestanovanjske stavbe; 122
Upravne in pisarniške stavbe |
|
|
12230 Druge upravne in
pisarniške stavbe |
|
|
|
|
|
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
|
21 Objekti transportne
infrastrukture; |
|
|
211 Ceste |
|
|
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja
in elektroenergetski vodi; |
|
|
23 kompleksni industrijski objekti |
|
|
23020 energetski objekti (TP) |
|
|
24 Drugi gradbeni inženirski
objekti |
|
|
242 drugi gradbeni inženirski
objekti |
|
|
24203 odlagališča odpadkov |
|
|
3 ENOSTAVNI OBJEKTI |
|
|
Na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04). |
|
|
11. člen |
|
|
(vrste ureditev) |
|
|
V območju OLN so poleg ureditev: |
|
|
- izgradnja območja podcentra za ravnanje z odpadki (PCRO)
s pripadajočimi površinami in objekti ter v nadaljevanju z izgradnjo: |
|
|
- kompostarne s spremljajočimi objekti in površinami ali |
|
|
- skladišča za dejavnost zbiranja, obdelavo, pripravo in
transport odpadnega materiala, s spremljajočimi objekti in površinami,
na severozahodu območja OLN, |
|
|
- zapolnitev in sanacija območja deponije komunalnih
odpadkov na vzhodnem delu območja OLN, |
|
|
- izgradnja območja deponije inertnih odpadkov s površino
namenjeno za predelavo gradbenih odpadkov na jugu območja OLN, |
|
|
- izgradnja dostopne poti do območja OLN (rekonstrukcija
priključka na regionalno cesto), |
|
|
- izgradnja internih prometnih povezav in manipulacijskih
površin, |
|
|
- izgradnja 20 kV trafopostaje in ostala infrastrukturna
ureditve območja, |
|
|
- ureditve za varstvo okolja ter ureditve za sanacijo in
rekultivacijo območja, |
|
|
- ureditev zelenih površin (obstoječ gozdni rob) oziroma
vzhodnem robu OLN. dovoljene še naslednje ureditve: |
|
|
- hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev zelenih
površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.), |
|
|
- parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti,
zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
12. člen |
|
|
(vrste dejavnosti) |
|
|
Znotraj območja OLN so po Uredbi o uvedbi in uporabi
standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) dovoljene
naslednje dejavnosti: |
|
|
- (D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; |
|
|
- (DN) proizvodnja pohištva in
druge predelovalne dejavnosti; reciklaža; |
|
|
- 37 - reciklaža; |
|
|
- 37.1 - reciklaža kovinskih
ostankov in odpadkov, |
|
|
- 37.2 - reciklaža
nekovinskih ostankov in odpadkov. |
|
|
- (I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE; |
|
|
- 63 - pomožne prometne dejavnosti;
dejavnosti potovalnih in turističnih |
|
|
organizacij; |
|
|
- 63.1 - prekladanje,
skladiščenje. |
|
|
|
|
|
- (K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI,
NAJEM IN POSLOVNE STORITVE (samo UE1); |
|
|
- 74 - druge poslovne storitve; |
|
|
- 74.8 - raznovrstne poslovne
dejavnosti. |
|
|
|
|
|
- (O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE
STORITVENE DEJAVNOSTI; |
|
|
- 90.02 - ravnanje z odpadki; |
|
|
- 90.021 - zbiranje in odvoz
odpadkov, |
|
|
- 90.022 - dejavnost deponij,
sežiganje in drugi načini odstranjevanja |
|
|
trdnih odpadkov, |
|
|
- 90.023 - ravnanje z nevarnimi
odpadki. |
|
|
Dovoljena so odstopanja od dovoljenih dejavnosti, in sicer
ob soglasju lastnikov zemljišč v radiju 100 m od meje urejanja,
pristojne občinske službe za urejanje prostora in nosilcev urejanja
prostora pod pogojem, da je na parceli zagotovljeno zadostno število
parkirišč ter da za dejavnosti ni potrebna presoja vplivov na okolje. |
|
|
(C) Pogoji za
realizacijo prostorskih ureditev na območju OLN: |
|
|
13. člen |
|
|
(UE1 - ureditev
območja PCRO) |
|
|
Podcenter za ravnanje z odpadki sestavljajo naslednje
površine / objekti: |
|
|
Ograjni sistem |
|
|
Celotno območje PCRO se ogradi z močnejšo varovalno
ograjo, v višini 2,00 m. Zagotovijo se vhodna vrata ter varnostna rampa.
Po zaprtju DKO se predvidi ograja tudi med PCRO in DKO ter DIO in DKO. |
|
|
Plato pred varovalno ograjo |
|
|
Na uvozu na odlagališče se postavi ustrezna informacijska
tabla z vsemi potrebnimi podatki (upravljalec deponije, čas obratovanja,
dovoljene vrste odpadkov in ostalo. Na platoju je predviden upravni
objekt s parkirnimi mesti in manipulativno površino. Pred upravnim
objektom pa je predvidena Trafopostaja. |
|
|
Ploščad za stiskanje odpadkov |
|
|
Na predhodno izravnanem in utrjenem nasipu se uredi
ploščad velikosti cca 2100 m2, na katero se postavi vhodno kontrolni
objekt, cestno tehtnico ter AB montažna konstrukcija nadstrešnice,
ostale površine pa služijo za manipulacijo in intervencijo vozil
(asfalt). Ploščad se izvede tako, da se zagotovi minimalno 0,5% padec
zaradi stekanja meteornih voda. Interne komunikacije so utrjene za težak
tovorni promet in odvodnjavanje. Širina internih cest je 7 m, služijo pa
tudi kot požarne poti. |
|
|
Opis tehnologije stiskanja odpadkov: |
|
|
Komunalno vozilo pripelje odpadke na plato prekladalne
postaje ter se po rampi dvigne do vsipnega lijaka stacionarne
stiskalnice in vanj vsiplje material. Preko fiksne stiskalnice se
odpadki stiskajo v razmerju cca 1:5 v zabojnike volumna cca 30 m3.
Potisni bat potiska odpadke v kontejner. Cikel se ponavlja toliko časa,
dokler ne dobimo signala kontejner 90% poln. Ko je kontejner poln,
hidravličen nož zapre odprtino kontejnerja. Kontejner odpeljemo s
pomočjo kamiona z nakladalno roko, ali pa ga s hidravlično premično
napravo premaknemo na rezervni položaj. S pomočjo hidravlične postaje
pripeljemo nov kontejner, kateri je bil postavljen na rezervni lokaciji
prekladalne postaje. Priklopimo ga na stacionarno stiskalno enoto in
začnemo s ponovnim stiskanjem. Na prekladalni rampi so predvideni trije
30 m3 kontejnerji. |
|
|
Ob pretovorni postaji se predvidi še perišče za pranje
tovornih vozil z lovilcem olj. Površina je v velikosti cca 8 x 14 m. |
|
|
Zbirno reciklažni center (ZRC) in nadstrešnica za posebne
odpadke se nahajata na severo-zahodnem delu PCRO. |
|
|
Garaža za specialno kontejnersko vozilo in mehanizacijo se
nahaja južno od pretovorne postaje. |
|
|
V nadaljevanju ureditve podcentra je možno predvideti: |
|
|
- Ali 1: dodatni prostor za delno obdelavo kosovnih
odpadkov - drobljenje lesa, prostor za sortiranje sekundarnih odpadkov
in kompostarno oziroma prostor za razvoj v velikosti. |
|
|
- Ali 2: utrjena površina za razvoj objektov namenjenih za
posredovanje, transport, zbiranje in predelavo odpadkov (papir,
plastika, železo, barvne kovine, odpadna električna in elektronska
oprema, izrabljena motorna vozila, les ipd.). |
|
|
14. člen |
|
|
(UE2 - sanacija
deponije komunalnih odpadkov) |
|
|
Sanacija obstoječe deponije komunalnih odpadkov se izvede
skladno s potrjeno projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal AMBIENS
d.o.o. pod št. 64/2003 dec. 2003 in pod št. 64/2003-A v jan. 2004. |
|
|
15. člen |
|
|
(UE3 - ureditev
deponije inertnih odpadkov) |
|
|
Celotno območje DIO se ogradi z varovalno ograjo in se
zagotovijo vhodna vrata. |
|
|
Obstoječi Zbirno reciklažni center se prestavi na severni
del območja PCRO, le-ta se poveča proti jugu in se preuredi v območje za
predelavo gradbenih odpadkov. |
|
|
Razširitev nove deponije za inertne odpadke se vrši
postopoma, po posameznih fazah. Zaradi pridobitve potrebnega materiala
se izvede v celoti odkop ter pripravi deponijsko telo v celoti, zasip pa
v fazah, odvisno od količin inertnih odpadkov. Smer zapolnjevanja
deponijskega prostora in izgradnja posameznih odsekov se vrši v smeri od
severozahodnega vogala proti jugu z naslanjanjem na južno brežino
sedanje obstoječe deponije. Izgradnja posameznih odsekov nove deponije
zajema: izkop, osnovno tesnitev deponije, izdelavo osnovne drenaže in
priključitev na glavni vod za izcedne vode ter ureditev ustreznih
površinskih kanalov za odvod površinskih padavinskih voda. |
|
|
Priprava dna deponije: |
|
|
Humus v debelini 0,20 do 0,50 se na celotni površini
odstrani ter deponira, nato pa izvede odstranitev zemlje do skalne
podlage ali do nosilnih temeljnih tal, ki je predvidoma na koti 164,80
mnv. Točna kota se določi na podlagi geomehanskega poročila. Grobi
deponijski planum mora odgovarjati kriterijem glede stopnje zgostitve in
deformacij, ugotovljenih na osnovi geotehničnih raziskav oziroma
preizkusov. Kot minimalne vrednosti za stopnjo zgostitve se uporabi
vrednost Dpr=>95% oziroma modul deformacije EV1=> 7,5 MN/m2. Glede
zahtev samega profiliranja planuma se upoštevajo enake zahteve kot za
bazično tesnitev, t.j. najmanjši vzdolžni padec 2% in najmanjši prečni
padec 3%. Zemljino na področju predvidene ponikovalnice je potrebno
odstraniti ter očistiti temeljno podlago. Zaradi kombiniranega izkopa in
nasipa je potrebno v celoti teren odkopati, nasip pa izvrševati po
posameznih fazah. Nasip se izvede iz inertnega materiala z nabijanjem v
plasteh 30 cm, na vsak meter se izvedejo meritve. |
|
|
Bazična tesnitev deponije: |
|
|
Izvede se v obliki kombinirane tesnitve s tamponom gline
in po potrebi še s folijo, ki zagotavlja tesnitev odlagališča v skladu s
predpisi, preprečuje pronicanje izcednih voda v podtalnico in
predstavlja ustrezno emisijsko zaščito pred vplivi na okolje. Pri
tesnitvi se upoštevajo določila Uredbe o odlaganju odpadkov na
odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06). |
|
|
Osnovno odvodnjavanje: |
|
|
Osnovno odvodnjavanje odlagališča vsebuje zajem vseh
izcednih voda z ustrezno drenažno mrežo, odvajanje v zaprtih vodih do
vmesnega zbiralnika in končno obdelavo. Za ureditev odvodnjavanja se
izvede drenažni nasip kot izravnava na koti dna nasipa, t.j. 164,00 m
nmv. Na izravnavo se predvidi 0,5 m nasipnega vodopropustnega drenažnega
materiala iz kamnitega drobljenca frakcij 8-16 mm, na njega pa filc za
zaščito drenažnega sloja. V drenažni sloj se vgradijo drenažne cevi, ki
se združijo v zbirnem bazenu izcednih vod. |
|
|
Odvajanje in obdelava izcednih voda: |
|
|
Večji del izcednih voda se razpršuje na deponijskem
telesu, preostali del pa se odvaja na lokalno čistilno napravo na
območju OLN. Do izgradnje ČN na območju OLN se višek izcednih voda čisti
na CČN Črnomelj. |
|
|
Zajem površinskih voda in njihovo odvajanje: |
|
|
Zasnovano je ločeno odvodnjavanje površinske - meteorne
vode od izcednih voda. V sistem izcednih voda se odvaja tudi meteorno
vodo, ki pride v stik z odpadki in se pri tem onesnaži. Izcedna voda se
po kanalskem sistemu odvaja do zbiralnika izcednih vod. Izcedne vode se
razpršujejo na odlagališču, preostali del pa se preko kanalete odvaja v
fekalno kanalizacijo in v 1. fazi v zadrževalne bazene, kasneje pa na
čistilno napravo z izpustom na teren - ponikovalnica. Površinske
padavinske vode, ki ne pridejo v kontakt z odpadki, se zbirajo ločeno in
odvajajo preko zunanjih obrobnih kanalov na južni del deponije ter
spuščajo na teren, kjer delno poniknejo. Na zatesnjenih odsekih nove
deponije, ki še niso zapolnjeni z odpadki, se odvodnjavanje uredi
stopenjsko; s tem se omogoči odvajanje in zbiranje neonesnaženih
površinskih voda na stranskih površinah odlagališča. |
|
|
Rekultivacijska plast: |
|
|
Vrhnja plast prekritja telesa odlagališča je
rekultivacijska plast, ki mora biti primerna za ozelenitev površin
odlagališča. Rekultivacijska plast se izvede iz prsti, primerne za
gojenje rastlin, debeline min 0,50 m. Rekultivacijska plast mora
zagotavljati zadostno zaščito površinskega tesnjenja telesa odlagališča
in sistema odvajanja padavinske vode pred škodljivimi vplivi rastlinskih
korenin in zmrzali. Končna površina odlagališča mora biti zasajena tako,
da bo zagotovljena zadostna zaščita pred erozijo. |
|
|
Ureditev potrebnih merilnih mest-monitoring: |
|
|
Glede na hidrološke zahteve se uredi potrebno število
merilnih sond za kontrolo podtalnice na celotnem vplivnem območju,
katere se redno kontrolira. Za merjenje meteoroloških razmer na deponiji
(posebej padavine in temperatura) so predvideni ustrezni merilni
inštrumenti. Ti podatki so pomembni za izračun letnih količin izcednih
voda. |
|
|
16. člen |
|
|
(UE4 - ureditev
zelenih površin) |
|
|
Na severo-vzhodnem in vzhodnem robu območja so obstoječe
zelene površine - gozd, ki kot takšne tudi ostanejo v nadaljnjem
urejanju območja OLN. |
|
|
(D) Lokacijski pogoji
in usmeritve za gradnjo |
|
|
17. člen |
|
|
(pogoji in usmeritve
za gradnjo objektov na območju PCRO) |
|
|
Tipologija zazidave: v območju urejanja so dovoljene
prostostoječe stavbe in objekti. |
|
|
Upravni objekt |
|
|
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je
vzporedna s cesto |
|
|
Kota pritličja: 159,15 ±0,40 m. |
|
|
Horizontalni gabarit: 10 x 15m, možno odstopanje ±10%. |
|
|
Vertikalni gabarit: P+1 ali P+1+M ali P+2 ali P+1+M; max.
9,00 m. |
|
|
Naklon strehe in kritina: ravna streha ali simetrična
dvokapnica do 20 o, sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi
objekti). |
|
|
Konstrukcija: izbira konstrukcije je svobodna. |
|
|
Fasada: fasada je oblikovana po izbiri projektanta,
oblikovanje odprtin je svobodno. |
|
|
Kontrolni objekt (vhodni objekt - vratarnica): |
|
|
Vhodno kontrolni objekt je lociran na platoju ob vhodu na
območje PCRO-ja. Objekt je tipski kontejner dimenzij 6,10 x 2,50 m in je
opremljen s potrebnimi napravami za kontrolo vozil, beleženje, tehtanje
in registracijo odpadkov. |
|
|
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je
vzporedna s cesto. |
|
|
Kota pritličja: 158,60 ±0,40 m. |
|
|
Horizontalni in vertikalni gabarit: tipske dimenzije. |
|
|
Pretovorna postaja - nadstrešnica s stiskalnico |
|
|
Pod nadstrešnico (simetrična dvokapnica) je
armiranobetonska temeljna plošča cca 15 x 24 m. Povozne površine na
platoju so predvidene v asfaltni izvedbi. Plato je razdeljen na ploščad
za vozičke za premični pomik kesona s tračno progo, ploščad za
postavitev stiskalnice z lijakom ter navozno rampo s 7,5% padcem.
Predvidi se zapiranje nadstrešnice. |
|
|
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je
vzporedna s cesto. |
|
|
Kota pritličja: 158,50 ±0,40 m. |
|
|
Horizontalni gabarit: 15 x 24 m, možno odstopanje ±10%. |
|
|
Vertikalni gabarit: P, max. 10.00 m, svetla višina objekta
do konstrukcije ostrešja je 7,50 m. |
|
|
Naklon strehe in kritina: simetrična dvokapnica do 15 o iz
profilirane pločevine opečne barve, katera se polaga na podkonstrukcijo. |
|
|
Konstrukcija: objekt je montažne AB izvedbe.s točkovnimi
in pasovnimi temelji. |
|
|
Garaža za specialno kontejnersko vozilo in mehanizacijo: |
|
|
Kota pritličja: 158,10 +- 0,40 m. |
|
|
Horizontalni gabarit: 6 x 10 m, možno odstopanje ±10%. |
|
|
Vertikalni gabarit: P, max. 5.00 m |
|
|
Naklon strehe in kritina: ravna streha ali simetrična
dvokapnica do 20 o, sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi
objekti). |
|
|
Cestna tehtnica: |
|
|
Od vhodno kontrolnega objekta naprej se uredi odstavni pas
za vgradnjo cestne tehtnice za kontrolo teže vozil do 40 ton v velikosti
5 x 16 m, poglobljeno v betonskem koritu. Sodobna elektronska merilna
naprava omogoča digitalno odčitavanje mase in ostalih podatkov s
prikazovalnika ter izpis teh podatkov na kartični ali katerikoli drug
tiskalnik. Serijski izhodi omogočajo povezavo tehtnice z nadrejenim
računalnikom. Obdelava podatkov (masa, bruto, tara, neto, zaporedje
tehtanj, datumi in časi posameznih tehtanj, registrske številke vozila
in šifre materiala na vozilu) je pomembna za sodobno in racionalno
poslovanje. Merilno napravo namestimo v kontrolni objekt, iz katerega
mora biti zagotovljen pregled nad celotno površino sprejemnika bremena.
Na zunanjo stran objekta namestimo dodatni prikaz, ki omogoča vozniku
kontrolo mase vozila. |
|
|
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je
vzporedna s cesto. |
|
|
Kota pritličja: 159,15 ±0,40 m. |
|
|
Horizontalni gabarit: 5 x 16 m, možno odstopanje ±10%. |
|
|
Vertikalni gabarit: P, max. 5,00 m. |
|
|
Naklon strehe in kritina: ravna streha ali simetrična
dvokapnica do 20 o, sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi
objekti). |
|
|
Konstrukcija: izbira konstrukcije je svobodna. |
|
|
Zbirno reciklažni center: |
|
|
ZRC se predvidi na severo-zahodnem robu območja cca 15 x
27m. |
|
|
Lega objekta: po ureditveni situaciji, gradbena linija je
vzporedna s cesto. |
|
|
Horizontalni gabarit: 15 x 27 m, možno odstopanje ±10%. |
|
|
Vertikalni gabarit: P, max. 5,50 m. |
|
|
Kota pritličja: 157,60 ±0,40 m. |
|
|
Naklon strehe in kritina: simetrična dvokapnica do 20 o,
sive, rjave ali opečnate barve (poenotena z ostalimi objekti). |
|
|
Konstrukcija: izbira konstrukcije je svobodna. |
|
|
V sklopu le-tega se predvidi nadstrešnica (lahko dvokapna
ali enokapna streha z enakimi pogoji kot pri ZRC) za posebne odpadke 4 x
24 m, ki je locirana ob ograji na severnem delu območja PCRO, lega
objekta je po ureditveni situaciji, višina pa ne sme presegati 5,00m.
Del površine (en kontejner) za posebne odpadke je namenjen za začasno
skladiščenje nevarnih odpadkov. |
|
|
Ob ureditvah podcentra se lahko predvidi: |
|
|
- prostor za delno obdelavo kosovnih odpadkov - drobljenje
lesa ali sortiranje - obdelavo gradbenih in drugih odpadkov ter
kompostarno. Kompostarna je predvidena za pretovorno postajo v
dimenzijah 25 x 55m. Površina se izvede v asfaltni izvedbi. Za
kompostiranje se lahko predvidijo tudi posebni kontejnerji za prisilno
kompostiranje. |
|
|
- utrjena površina za razvoj objektov namenjenih za
posredovanje, transport, zbiranje in predelavo odpadkov (papir,
plastika, železo, barvne kovine, odpadna električna in elektronska
oprema, izrabljena motorna vozila, les ipd.). Površina mora biti
asfaltirana, betonirana in opremljena z lovilcem olj. |
|
|
Drugi gradbeno-inženirski objekti |
|
|
- Trafo postaja je tipske izvedbe TP 20/0.4 kV v kovinskem
ohišju in se s treh strani »zamaskira« z visokim in nizkim grmičevjem. |
|
|
- Čistilna naprava je tipske izvedbe. |
|
|
- Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali
asfaltirana. Parkirišča se lahko nadkrijejo z nadstrešnicami s
transparentno streho. |
|
|
18. člen |
|
|
(pogoji in usmeritve
za enostavne objekte na celotnem območju OLN) |
|
|
Enostavni objekti |
|
|
Za enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila
Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni
list RS, št. 114/03 in 130/04), če s tem odlokom ni drugače določeno. |
|
|
- pomožni objekti, |
|
|
- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za
utekočinjen naftni plin ali nafto), |
|
|
- ograje (varovalne ograje, sajena živa meja) in |
|
|
- pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti
- npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne
razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti - npr. tipski zabojnik
za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti - npr.
antenski drog, pomožni komunalni objekti - npr. ekološki otok, mala
tipska čistilna naprava …). |
|
|
Pomožni objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske
konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka
naklonu strehe in kritini ostalih objektov na območju OLN. |
|
|
Ograje: Okoli PCRO in DIO se postavi zaščitna žična
pocinkana ograja višine 2,0 m do obstoječe DKO. Linija ograje ob
dostopni cesti se izvede iz panelne ograje. Vstop na PCRO je omogočen
preko drsnih vrat širine 8 m. Za kontrolo vozil se predvidi ob
kontrolnem objektu električna zapornica širine do 7,0 m. |
|
|
Gradbeno-inženirski objekti so oblikovani svobodno, če s
tem odlokom ni določeno drugače. |
|
|
- začasni objekti |
|
|
- začasni objekti namenjeni skladiščenju. - Začasni
objekti so postavljeni za omejeno časovno obdobje, največ za dve leti.
Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih
objektov. |
|
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA |
|
|
19. člen |
|
|
(pogoji za prometno
urejanje) |
|
|
Območje urejanja se navezuje na dostopno asfaltno cesto do
obstoječe deponije. Ker je lokacija dislocirana od naselja, hodniki za
pešce niso potrebni. Širše gledano se območje navezuje preko lokalne
ceste za naselje Zastava na regionalno cesto R1-218/1212
Črnomelj-Gradac, ki jo bo potrebno rekonstruirati do odcepa za obstoječo
deponijo. Priključek na regionalno cesto je neustrezen, zato ga bo
potrebno zaradi pričakovanega povečanja prometa tovornih vozil na
tangiranem odseku rekonstruirati tako, da se zagotovijo ustrezni
zavijalni radii in drugi elementi priključevanja. |
|
|
Pri načrtovanju Občinskega lokacijskega načrta Podcenter
za ravnanje z odpadki in deponija inertnih odpadkov Vranoviči je treba
upoštevati te smernice za načrtovanje, tako da: |
|
|
- bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev
v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z
okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo, |
|
|
- bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo,
ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za
varno odvijanje prometa, |
|
|
- bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike
projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za
presojo upravičenosti njihove graditve, |
|
|
- s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne
bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej,
njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega
videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
|
|
20. člen |
|
|
(pogoji za
kanalizacijsko omrežje) |
|
|
Zaradi preprečitve vplivov v zemljo se na parceli št.
1532/1 k.o. Vranoviči zgradi ločena kanalizacija. Meteorne vode s streh
so vpeljane v sistem za zbiranje deževnice (rezervoarji za vodo) iz
prometnih površin pa se speljejo preko meteorne kanalizacije v teren.
Odpadne vode izpod nadstrešnice se speljejo preko fekalne kanalizacije
zadrževalni bazen ali v čistilno napravo, ki se nahaja v osrednjem delu
območja OLN oziroma na jugovzhodnem delu PCRO. |
|
|
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij
je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni,
suhi zadrževalniki ...). |
|
|
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe,
parkirišča, ceste ...) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na
javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti
ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba
padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po
terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo
padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega
območja. (V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti
ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače
utrjenih muldah). |
|
|
Zajem voda in njihovo odvajanje |
|
|
Odpadna voda pretovorne postaje (izpod nadstrešnice) |
|
|
Meteorna voda, ki pride v stik z odpadki in se pri tem
onesnaži se preko kanalete odvaja v fekalno kanalizacijo in v 1. fazi v
zadrževalne bazene, kasneje pa na čistilno napravo z izpustom na teren -
ponikovalnica. |
|
|
Meteorne vode s streh in prometnih površin |
|
|
Površinske padavinske vode, ki ne pridejo v kontakt z
odpadki, se odvajajo preko vtočnih in revizijskih jaškov po meteorni
kanalizaciji z izpustom na teren, kjer delno poniknejo. Površinske vode
okoli predvidenega upravnega objekta, ki ne poniknejo, se zbirajo v
odvodnem jarku in se jih preko betonskega propusta, čez dostopno cesto,
spusti v teren, kasneje pa se lahko dogradi meteorna kanalizacija. |
|
|
Meteorne vode s streh so speljane v sistem za zbiranje
deževnice (rezervoarji za vodo). |
|
|
Odpadna voda vhodno kontrolnega objekta |
|
|
Odpadne in fekalne vode iz sanitarij kontrolnega objekta
se kanalizirajo v dvoprekatno greznico na praznjenje. |
|
|
Izcedne vode deponije inertnih odpadkov |
|
|
Na območju deponije inertnih in gradbenih odpadkov je
predvidena le drenaža izcednih vod, ki se priključuje na zadrževalni
bazen izcednih vod na območju obstoječe deponije komunalnih odpadkov
oziroma PCRO. |
|
|
21. člen |
|
|
(vodovodno omrežje) |
|
|
Za oskrbo s pitno in požarno vodo se zgradi lokalni razvod
vodovoda iz rezervoarjev za vodo, preko črpalnega jaška. Južno od
nadstrešnice pretovorne postaje se predvidi 4 rezervoarje za vodo, ki so
med seboj povezani, kar zadošča za 2-urno gašenje požara. |
|
|
22. člen |
|
|
(pogoji za
elektroenergetsko omrežje) |
|
|
Električno omrežje: |
|
|
Predvideva se gradnja 20 KV kablovoda v dolžini cca 200 m
in nova trafo postaja v območju urejanja. TP se locira ob dostopni cesti
na severnem delu območja. Od tam se razpelje elektrokabelsko
kanalizacijo po celotnem območju. |
|
|
Na celotnem kompleksu PCRO se predvidi javna razsvetljava.
Le-ta se bo priključila na razdelilec javne razsvetljave RG, ki bo
postavljen v zelenici pri trafo postaji. |
|
|
23. člen |
|
|
(odpadki) |
|
|
Na območju deponije se poleg ostalih odpadkov lahko
skladiščijo tudi nevarni odpadki, ki zahtevajo specifična ravnanja in
primerno opremo ter infrastrukturo. Nevarni odpadki se lahko skladiščijo
samo začasno (največ 1 mesec), nato pa se transportirajo do pooblaščenih
zbiralcev in predelovalcev nevarnih odpadkov. |
|
|
Za ravnaje z odpadki (tudi nevarnimi) je potrebno
upoštevati naslednjo zakonodajo: Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS,
št. 39/06 - ZVO-1-UPB1), Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS,
št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03), Uredbo o odlaganju odpadkov na
odlagališčih (Uradnil list RS, št. 32/06), Pravilnik o ravnanju z
odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98), Pravilnik o ravnanju z
baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS,
št. 104/00), Uredba o načinu, predmetu in pogojih za opravljanje
gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili
(Uradni list RS, št. 18/03, 135/03, 32/04, 106/05, 32/06, 57/06 in
106/06), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni
list RS, št. 105/01), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri
gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03), Pravilnik o odstranjevanju
polikloriranih bifenilov in polikloriranih tetrafenilov (Uradni list RS,
št. 15/00, 54/02, 18/03), Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo (Uradni list RS, št. 84/06). |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
24. člen |
|
|
(ukrepi za zmanjšanje
vplivov na okolje) |
|
|
Samo deponiranje inertnih odpadkov ter dejavnosti, ki se
bodo izvajale na PCRO imajo vplive na: zrak, vodo in tla. Negativni
vplivi na okolje bodo odpravljeni z ukrepi že pri sami izgradnji
deponije, in sicer: |
|
|
- tesnjenje in zajem izcednih vod ter njihovo čiščenje kot
zaščita podtalnice, |
|
|
- vpliv na tla in spremembo reliefa se bo zagotavljalo
preko tesnjenja dna deponije in rekultivacije ter oblikovanje
zaključnega sloja, |
|
|
- vpliv na ozračje in vizualni izgled pa se sprotno sanira
oziroma omejuje s postavitvijo polne ograje ob regionalni cesti in
sprotnem prekrivanju odpadkov na posameznih predelih deponije. |
|
|
Ločevanje vrst voda se zagotavlja sprotno z izvedbo jarkov
in izpustom teh voda na površine za deponijo, kontroliran izpust pa
omogoča preprečitev havarij. Smrad se odpravlja sprotno preko
prekrivanja, kar odpravlja tudi emisije prašnih delcev v zrak. Po
izkušnjah ostalih deponij, ni predvidenih večjih emisij le teh in so v
skladu z Uredbo o emisiji prašnih delcev. Na deponiji se mora redno
opravljati deratizacija in dezinfekcija, tako da ne pride do pojava
glodalcev, predvidena višina mreže pa zagotavlja, da na deponiji ni
možen dostop visoke in ostale divjadi. |
|
|
25. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči mejnih
dnevnih (75db) in nočnih ravni hrupa (65db), ki veljajo za IV. območje
varstva pred hrupom, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju (Uradni list RS, št. 105/05). |
|
|
26. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
Vsi izpusti zraka iz čistilne naprave in ostalih objektov
ne smejo preseči mejnih vrednosti, predpisanih z Uredbo o emisiji snovi
v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94,
68/96 in 109/01), Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji
snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98
- popravek, 105/00, 49/03 in 45/04). Odplinjevanje in sežig plinov mora
biti urejen na način, da izpusti v zrak ne bodo presegli mejnih
vrednosti, določenih s citiranimi uredbami. |
|
|
27. člen |
|
|
(varstvo voda) |
|
|
Iztok iz čistilne naprave se izvede v površinski odvodnik,
ki bo odvajal tudi meteorne vode z zaledja odlagališča. Izstopne vode
morajo biti očiščene do stopnje, ki bo zagotavljala izpust odtoka v
površinske vode skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96
in 21/03) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01 in
62/01). |
|
|
28. člen |
|
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
|
|
Obstoječa in predvidena transformatorska postaja
predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno obratovanje se mora
upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih
za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
29. člen |
|
|
(način ravnanja s
plodno zemljo) |
|
|
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno
zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev
zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
30. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
Požarno varstvo vseh objektov in same deponije odpadkov
mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi
(Zakon o varstvu pred požarom - ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/07),
pri čemer se mora dodatno požarno varstvo zagotoviti s kontrolo celotne
lokacije s strani v ta namen usposobljenega osebja. |
|
|
Notranje transportne poti omogočajo dostop do deponije z
vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za
razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996),
zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine
požarne vode. |
|
|
Na območju OLN je potrebno upoštevati prostorske, gradbene
in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni: |
|
|
- pogoji za varen umik Ijudi in premoženja, |
|
|
- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna
ločitev deponije od gozda, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za
omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
|
|
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
|
|
- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in ostala
gasilsko tehnična sredstva. |
|
|
Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati
tudi požarna tveganja, ki so povezana: |
|
|
- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi ravnanja s
požarno nevarnimi snovmi in tehnoloških postopkov pri deponiranju, |
|
|
- z možnostjo širjenja požara z deponije na okolje. |
|
|
31. člen |
|
|
(varstvo pred
potresom) |
|
|
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati
določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v
potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične
intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancani-Seiberg. |
|
|
32. člen |
|
|
(obramba in zaščita) |
|
|
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za
zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi
dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč
(Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti. |
|
|
VIII. NAČRT
PARCELACIJE |
|
|
33. člen |
|
|
(prikaz parcelacije) |
|
|
Komunalna deponija je že v funkciji, na podlagi izdanih
upravnih dovoljenj, zemljišča so bila za te potrebe že pridobljena in so
danes ograjena z žično ograjo. Potek parcelacije bo razviden v naslednji
fazi iz kartografskega dela, lista 2.3 Načrt gradbene parcele s
tehničnimi elementi. Dopustna je dodatna parcelacija znotraj gradbenih
parcel določenih s tem OLN, ob upoštevanju meril tega odloka, ki se
nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVAJANJA
UREDITVENEGA NAČRTA |
|
|
34. člen |
|
|
(etapnost) |
|
|
Izvedba OLN vsebuje naslednje faze: |
|
|
- I. faza: izgradnja infrastrukture za celotno območje ter
priključka oziroma dostopa iz regionalne na lokalno cesto ter notranjih
transportnih poti. |
|
|
- II. faza: zapolnitev obstoječe deponije komunalnih
odpadkov in zapolnitev južnega dela z inertnimi odpadki. |
|
|
- III. faza: izgradnja PCRO z vsemi spremljajočimi
objekti. |
|
|
- IV. faza: po zapolnitvi volumenskega prostora deponije
se izvede končno prekritje deponije in rekultivacija površinskega
pokrova, zasaditev z avtohtono lesno vegetacijo ter vzdrževanje objektov
čiščenja v dobi mirovanja deponije. |
|
|
II. in III. faza se lahko izvajata vzporedno. |
|
|
Faznost izgradnje in način ločevanja čistih in onesnaženih
vod je z osnovnim ureditvenim načrtom predvidena tako, da bo
zagotovljeno racionalno ravnanje z izcednimi vodami. Izgradnja deponije
je predvidena v štirih fazah, od katerih sta sedaj v izvajanju I. In II.
faza. |
|
|
35. člen |
|
|
(pogoji in zahteve za
izvajanje prostorskih ureditev) |
|
|
Pri izvajanju gradenj je izvajalec dolžan zagotoviti varen
promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti
gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka. |
|
|
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je
potrebno urediti okolico, vključno s pogoji iz 13.-16. člena tega
odloka, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in
ostale gradbene odpadke. |
|
|
Vsi stroški prestavitev oziroma predelav elektroenergetske
in ostale infrastrukture, ki so potrebne zaradi realizacije te cone,
gredo v breme investitorja. Enako velja za vse stroške priključitve
posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko in ostalo
omrežje, skladno s smernicami upravljavcev in izdanimi soglasji za
priključitev. |
|
|
X. ZAČASNA NAMEMBNOST
ZEMLJIŠČ |
|
|
36. člen |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo namenjena deponiji v prvi fazi, se
lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo
tega odloka. |
|
|
XI. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA, IZVAJALCEV IN UPRAVLJALCA DEPONIJE PRI IZVAJANJU
UREDITVENEGA NAČRTA |
|
|
37. člen |
|
|
Pri gradnji in obratovanju odlagališča inertnih odpadkov
ter PCRO morajo biti izvedeni naslednji ukrepi: |
|
|
- Za onemogočanje nekontroliranega dostopa na odlagališče
je potrebno območje odlagališča ograditi z zaščitno ograjo višine
najmanj 2 m. Vhod je kontroliran, preko vhodnega objekta, pred katerim
se namestijo ustrezna vhodna vrata. |
|
|
- Vse vgrajene odpadke je potrebno pred samo vgradnjo v
deponijsko telo ustrezno prekontrolirati. To se zagotovi z vhodno
kontrolo in predobdelavo odpadkov. |
|
|
- Ugotavljanje količine in kvalitete izcednih voda oziroma
dreniranih voda iz stare deponije se vrši preko ustreznih merilnih
jaškov, ki so nameščeni na področju zbiralnika izcednih vod. |
|
|
- Vodotesnost bazena za zbiranje izcednih vod, kakor tudi
inštalacije za zbiranje izcednih vod izven deponijskega telesa morajo
biti pod stalnim nadzorom. Kontrola se izvaja v določenih časovnih
intervalih, najmanj enkrat letno. Drenaže za zbiranje izcednih vod se
morajo čistiti najmanj 2 x letno z izpiranjem in najmanj 1x letno
pregledajo v video kamero. |
|
|
- Kontrola vpliva na podtalnico se mora izvajati preko
obstoječih kontrolnih sond. Kolikor bi se pokazala potreba po dodatnih
sondah (na osnovi dodatnih geoloških in hidroloških preiskav), se te
določijo pri sami pripravi projektov za izvedbo. |
|
|
- Vsa izcedna voda se mora redno kontrolirati po količini
in vsebnosti nevarnih snovi. Za ta namen se uredijo ustrezni merilni
jaški. |
|
|
- Vse površinske, padavinske vode, ki niso onesnežene, se
ravno tako kontrolirajo preko vmesnih jaškov, katerih mesto se določi v
samem projektu za izvedbo. |
|
|
- Vse vode, ki se bodo odvajale v ponikovalnice, se pred
izpustom na teren kontrolirajo in analizirajo. |
|
|
- Vse izcedne vode in padavinske vode morajo odgovarjati
zahtevam Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališču (Uradni list RS, št.
32/06), Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z
nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00) ter Uredbi o emisiji snovi
pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št.
7/00). |
|
|
- Za merjenje meteoroloških razmer na deponiji (posebej
padavine in temperatura) se upoštevajo podatki državne mreže
meteoroloških postaj. |
|
|
- Če se v času obratovanja izkaže potreba, se uredijo še
posebne alarmne naprave za varovanje deponijskega telesa. |
|
|
- Investitor mora pred začetkom obratovanja izvesti
rekonstrukcijo priključka dostopne poti do deponije na lokalno cesto do
naselja Zastava, tako da bo zagotovljeno varno vključevanje tovornih
vozil v promet na lokalni cesti, |
|
|
- Investitorji, izvajalci in upravljavci deponije uredijo
priključek na regionalno cesto. Za ureditev priključka naj investitor
zaprosi za projektne pogoje. Na osnovi projekta PGD - PZI, pa bo
Direkcija RS za ceste izdala soglasje h gradnji. |
|
|
Deponijsko telo in njegove tehnične karakteristike mora
upravljavec v času samega obratovanja in tudi po zaprtju odlagališča
kontrolirati in sicer po naslednjih parametrih: |
|
|
- Skupno velikost deponijskega telesa glede na časovne
intervale zapolnitve, t.j. vgradne površine, višine, naklone brežin in
nasipov. Kontrola se izvaja najmanj 1x letno pri skupnih meritvah
deponijskega telesa in pripravi ustreznih situacijskih načrtov s
potrebnimi profili. |
|
|
- Prekrivne in rekultivacijske površine na zaprtih delih
odlagališča ali na njegovih posameznih odsekih: izvedejo se skupaj z
letnimi meritvami in preko tekočih opazovanj deponijskega območja v
sklopu samega obratovanja. |
|
|
- Položaji, višine in spremembe oblik deponijskega telesa
ali posameznih odsekov le-tega se izvedejo z letnimi meritvami in
sprotnim opazovanjem v času obratovanja. |
|
|
Upravljavec deponije mora za sprotno dokazovanje in
kontrolo vseh v predhodnih členih navedenih opazovanj in ukrepov voditi
dokumentacijo, skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališču
(Uradni list RS, št. 32/06). |
|
|
XII. ODSTOPANJA |
|
|
38. člen |
|
|
Dovoljena so odstopanja v smislu organizacije in velikosti
objektov na območju PCRO, kolikor se v fazi nadaljnjega projektiranja
ugotovijo racionalnejše rešitve. Dovoljena so tudi odstopanja pri poteku
infrastrukturnih vodov in naprav v kolikor se pri nadaljnjem
projektiranju ugotovijo optimalnejše in bolj ekonomične rešitve. |
|
|
Na posameznih območjih (označenih v ureditveni situaciji
št. 3.4.) znotraj OLN se površine definirajo kot večnamenske in sicer
tako, da se namenijo predvideni dejavnosti, za katero se v danem
trenutku kaže večja potreba. |
|
|
XIII. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN |
|
|
39. člen |
|
|
(urejanje po
prenehanju veljavnosti) |
|
|
Po prenehanju veljavnosti tega OLN, ko so vsi predvideni
objekti zgrajeni in v uporabi, se območje ureja s prostorskim redom
Občine Črnomelj. |
|
|
XIV. ROKI ZA IZVEDBO
PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ |
|
|
40. člen |
|
|
(roki za izvedbo
prostorskih ureditev) |
|
|
Najprej je potrebno izvesti notranje ceste, potrebne za
funkcioniranje celotnega območja, vključno z izvedbo priključka na
regionalno cesto in dograditev energetske in komunalne infrastrukture
znotraj območja OLN. Etapnost, ki vključuje gradnje objektov in drugih
ureditev znotraj območja urejanja, je odvisna od interesa oziroma potreb
investitorja. |
|
|
XV. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
41. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OLN opravlja
MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto. |
|
|
42. člen |
|
|
OLN je stalno na vpogled na Občini Črnomelj, oddelku za
prostorsko planiranje. |
|
|
43. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35206-8/2005 |
|
|
Črnomelj, dne 15. marca 2007 |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l.r. |
|
|
|