|
Na
podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18
– ZSPDSLS-1 in 30/18), 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019
(Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), VI. poglavja
Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS,
št. 24/92 – odločba US RS, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr
in 22/14 – odl. US), 218. člena ter od 218.a do 218.d člena
Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 –
odločba US RS, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US RS, 93/05 – ZVMS,
120/06 – odločba US RS, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A,
20/11 – odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – odločba US
RS, 19/15, 66/17 – odl. US, 61/17 – GZ) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo, 79/16 in 26/19)
je Občinski svet Občine Krško, na 9. seji, dne 28. 11. 2019, sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
S
tem odlokom se ureja odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
(v nadaljevanju: nadomestilo) v občini Krško. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Nadomestilo se plačuje letno za vsa zazidana in vsa nezazidana stavbnega
zemljišča, razen za: |
|
– pozidano stavbno zemljišče kadar so stanovanjski objekti v celoti ali
deloma na notranji strani krožnice kroga s centrom v središču reaktorja
jedrske elektrarne in polmerom 1500 m in |
|
– nepozidano stavbno zemljišče za stanovanjski namen, kadar zemljišče v
celoti ali deloma leži na notranji strani krožnice kroga s centrom v
središču reaktorja jedrske elektrarne in polmerom 1500 m. |
|
|
|
II. ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
(1) Kot
zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih
je izdano dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb in/ali gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. |
|
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se
določi kot tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega
stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za
osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. |
|
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi
kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela
poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so
funkcionalno povezani z njim. |
|
(4) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje
poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč
na gradbeni parceli, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti,
med katere sodijo zunanja parkirišča, zunanje manipulativne in prodajne
površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, gostinske
terase in plesišča, gostinski vrtovi, kioski, samostojne stojnice,
površine za kampiranje, površine namenjene začasnim in trajnim
odlagališčem odpadkov, kamnolomi in peskokopi, odlagališča mineralnih
surovin ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne
dejavnosti. |
|
(5) Površine peskokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega
prostora v skladu s prostorskimi akti občine, nadomestilo pa se odmeri
tudi od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne
dejavnosti ter od drugih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča
in podobno. |
|
(6) Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi
zemljišča izven gradbene parcele, se nadomestilo zanje odmeri na enak
način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele. |
|
(7) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, se pri odmeri
nadomestila v primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki
iz dokončnega gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja,
in predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo
spremembo neto tlorisne površine objekta), do tedaj, ko se stavba (ali
njeni deli) evidentira v uradnih evidencah. |
|
(8) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje tudi za
stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, ki se ne uporabljajo (so
nezasedene) ter za opuščena zazidana stavbna zemljišča. Pri odmeri
nadomestila za take objekte se upošteva zadnja znana namembnost objekta
ter dejanska komunalna opremljenost zemljišča. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(1) Če
določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske
javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene
določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na
katerem stoji stavba (fundus) in/ali gradbeni inženirski objekt,
pomnožen s faktorjem 1,5. |
|
(2) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča
predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški
kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za
potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. |
|
(3) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi
podatka Registra nepremičnin – dejanska raba, ki je vzpostavljena na
podlagi veljavne nepremičninske zakonodaje (šifrant dejanske rabe
Registra nepremičnin in Katastra stavb). |
|
(4) Če podatek o površini ali dejanski rabi zazidanega stavbnega
zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi
podatkov terenskega ogleda, podatkov iz projektne dokumentacije objekta
ali drugih javnih evidenc (poslovni register) ali uradnih obvestil
drugih upravnih organov določi organ občine, pristojen za odmero
nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ). Na ta način pridobljen
podatek se pred odmero posreduje zavezancu v pregled. |
|
(5) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega
stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa ne strinja, mora v roku
enega meseca, od seznanitve zavezanca s podatki za odmero, predlagati
vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v uradnih
evidencah pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo
evidentiranje nepremičnin. |
|
(6) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z
določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa
pravilni. |
|
(7) Celoten postopek iz tega člena mora biti zaključen pred izdajo
odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo. V nasprotnem primeru
se tako določena površina za zazidano stavbno zemljišče upošteva v
naslednjem odmernem letu. |
|
|
|
III. NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(1) Kot
nezazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
|
(2) Če na posameznem zemljišču, od zgoraj navedenih zemljišč, stoji
objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na
kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene
parcele. |
|
(3) Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot
nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri
stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s
faktorjem 1,5. |
|
(4) Kot nezazidana stavbna zemljišča se s tem členom štejejo zemljišča,
v kolikor imajo dostop do cestnega omrežja in je na njih možno izvesti
priključke na oskrbo s pitno vodo, javno elektroenergetsko omrežje in
javno kanalizacijo, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih
čistilnih naprav. |
|
(5) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se kot površine
nezazidanega stavbnega zemljišča ne upoštevajo površine delov zemljiških
parcel, ki ležijo na območjih varovanj in omejitev nosilcev urejanja
prostora (varovalni pasovi elektrovodov, plinovodov, javnih cest,
priobalni pasovi ipd.) in na katerih državni ali občinski predpisi
gradnjo objektov omejujejo oziroma jo ne dovoljujejo. |
|
(6) V kolikor strokovne službe občinske uprave, same ali na zahtevo
zavezanca za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega
zemljišča, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo, ugotovijo, da na
površinah nezazidanih stavbnih zemljišč, določenih skladno s četrtim in
petim odstavkom tega člena, zaradi lege, oblike ali velikosti preostale
površine nezazidanega stavbnega zemljišča ni možna gradnja objektov
skladno s prostorskim aktom občine, se takšne površine ne upoštevajo kot
površine nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
|
|
IV. ODMERA NADOMESTILA |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(1) Nadomestilo
je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali
dela stavbe (lastnik oziroma najemnik poslovno-stanovanjskih prostorov). |
|
(2) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni finančni urad. |
|
(3) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi
vloge
zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih
posreduje finančnemu uradu Občinska uprava občine Krško. Podatke o
zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi
prijave neposrednega uporabnika zemljišča, od upravnega organa
pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih
evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun
nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni
dolžnosti. |
|
(4) Zavezanci so dolžni
sporočiti Občinski upravi občine Krško nastanek
obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki
vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku
obveznosti oziroma po spremembi. |
|
(5) Če podatki iz uradnih evidenc niso dostopni, je zavezanec za plačilo
dolžan na poziv občinske uprave Občine Krško v roku 15 dni od prejema
poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero
nadomestila. |
|
(6) Spremembe glede zavezanca za nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega
leta, če so na način in v roku, ki ga je določil ta odlok priglašene pri
Občinski upravi. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem,
vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in
plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo odločbe zakona o
davčnem postopku. |
|
|
|
V. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območjih, ki so
v občinskem prostorskem načrtu oziroma občinskem prostorskem planu z
namensko rabo določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, v
kolikor imajo parcele dostop do cestnega omrežja in je na njih možno
izvesti priključke na oskrbo s pitno vodo, javno elektroenergetsko
omrežje in javno kanalizacijo, kolikor ni dovoljena gradnja greznic
oziroma malih čistilnih naprav. |
|
|
|
VI. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(1) Stavbno
zemljišče se glede na namen uporabe razdelijo na: |
|
– stavbna zemljišča za stanovanjski namen, |
|
– stavbna zemljišča za industrijsko-poslovni namen. |
|
(2) Razvrstitev v enega od namenov iz prejšnjega odstavka tega člena
izključuje istočasno razvrstitev v drugi namen. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč na
stanovanjskem območju, se to območje glede na lego zemljišča deli na: |
|
– stanovanjsko območje I. kategorije, v katero se uvrščata mesti Krško,
naselji mestnega značaja Senovo in Brestanica ter naselja Leskovec pri
Krškem, Raka in Podbočje. |
|
– stanovanjsko območje II. kategorije, v katerega se uvršča vse ostalo
stavbno zemljišče, razen območja iz I. kategorije. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča za
pridobitno dejavnost, se območja delijo v naslednje kategorije: |
|
I.
kategorija |
|
– izjemno pridobitno območje za proizvodnjo električne energije na
osnovi nuklearne energije in termoelektrarn. |
|
II.
kategorija |
|
– posebno pridobitno območje za distribucijo električne energije,
telekomunikacijske storitve, finančnega posredništva, zavarovalništva. |
|
III.
kategorija |
|
– posebno pridobitno območje za proizvodnjo papirja in farmacevtske
industrije. |
|
IV.
kategorija |
|
– industrijsko poslovno območje kamor se uvršča predel ob Cesti krških
žrtev od mostu do konca Ceste krških žrtev ter nadalje ob magistralni
cesti Celje-Drnovo do križišča v Žadovinek, vse do reke Save na desnem
bregu, vključno tudi Ulico Mladinskih delovnih brigad v Leskovcu pri
Krškem; na levem bregu Save se v to območje vključuje predel od Save,
Savske poti, dela Ceste 4. julija, do vključno območja ob Zdolski cesti,
Kurirski poti do Ilirske ulice, vključujoč celotno industrijsko cono
Vrbina, poslovno cono Drnovo-Velika vas in poslovno cono Drnovo-vzhod. V
to kategorijo spadajo tudi območja ob regionalnih cestah skozi
Brestanico in Senovo, razen območij oziroma dejavnosti, ki so določene v
I., II. in III. kategoriji. |
|
V.
kategorija |
|
– območja, ki niso zajeta v IV. kategoriji so pa v mestu Krško, naseljih
mestnega značaja Brestanica in Senovo ter naselju Leskovec pri Krškem. |
|
VI.
kategorija |
|
– vsa ostala naselja, v katerih se izvaja poslovno-proizvodna dejavnost. |
|
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča za
pridobitno dejavnost, se območja delijo v naslednje kategorije:
I. kategorija
– izjemno pridobitno območje za proizvodnjo električne energije na
osnovi nuklearne energije in termoelektrarn.
II. kategorija
– posebno pridobitno območje za distribucijo električne energije,
telekomunikacijske storitve, finančnega posredništva, zavarovalništva.
III. kategorija
– posebno pridobitno območje za proizvodnjo papirja (razen na območju
trenutne tovarne VIPAP) in farmacevtske industrije.
IV. kategorija
– industrijsko poslovno območje kamor se uvršča predel ob Cesti krških
žrtev od mostu do konca Ceste krških žrtev ter nadalje ob magistralni
cesti Celje–Drnovo do križišča v Žadovinek, vse do reke Save na desnem
bregu, vključno tudi Ulico Mladinskih delovnih brigad v Leskovcu pri
Krškem; na levem bregu Save se v to območje vključuje predel od Save,
Savske poti, dela Ceste 4. julija, do vključno območja ob Zdolski cesti,
Kurirski poti do Ilirske ulice, vključujoč celotno industrijsko cono
Vrbina, poslovno cono Drnovo-Velika vas in poslovno cono Drnovo-vzhod. V
to kategorijo spadajo tudi območja ob regionalnih cestah skozi
Brestanico in Senovo, razen območij oziroma dejavnosti, ki so določene v
I., II. in III. kategoriji.
V. kategorija
– območja, ki niso zajeta v IV. kategoriji so pa v mestu Krško, naseljih
mestnega značaja Brestanica in Senovo ter naselju Leskovec pri Krškem.
VI. kategorija
– vsa ostala naselja, v katerih se izvaja poslovno-proizvodna dejavnost.
VII. kategorija
– posebno pridobitno območje za proizvodnjo papirja na območju trenutne
tovarne VIPAP. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
(1) Višina
nadomestila se določi z metodo točkovanja. Za določitev števila točk za
stanovanjske namene se uporablja naslednja merila: |
|
a)
lega, |
|
b)
stopnja komunalne opremljenosti, |
|
c)
smotrnost izkoriščanja zemljišča in |
|
d)
motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa. |
|
(2) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za uporabnike
zemljišča za poslovne namene v družbenih dejavnostih. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Za
določitev števila točk pri uporabnikih zemljišč za proizvodne in
poslovne namene se kot merilo uporabljata lega zemljišča in stopnja
komunalne opremljenosti. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Točke za m2 zazidanega stavbnega zemljišča se določijo na
naslednji način: |
|
a) lega
zemljišča |
ŠTEVILO TOČK |
1. za
stanovanjske namene (stavbno zemljišče na stanovanjskem
območju): |
I. kategorije |
11 |
II. kategorije |
4 |
2. za
industrijsko poslovne namene: |
|
I. kategorija |
|
– proizvodnja
električne energije z nuklearno tehnologijo |
50 |
– proizvodnja
električne energije s termoelektrarno |
330 |
II. kategorija |
200 |
III. kategorija |
90 |
IV. kategorija |
65 |
V. kategorija |
45 |
VI. kategorija |
30 |
VII.
kategorija |
45 |
b) komunalna
opremljenost zemljišča: |
|
– pristop po
asfaltni cesti |
10 |
– pristop po
makadamski cesti |
2,5 |
– možen
priključek na javno kanalizacijo |
4 |
– možen
priključek na elektro omrežje |
2 |
– možen
priključek na javno vodovodno omrežje |
3 |
– javna
razsvetljava dostopne javne ceste |
5 |
– zelene
površine ob stavbi |
2 |
– možen
priključek na industrijsko tirno mrežo |
45 |
– možen
priključek na daljinsko toplovodno omrežje |
15 |
– možen
priključek na plinovodno omrežje |
15 |
c) za smotrnost
uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) tega člena zniža
za: |
– pri stavbah z
enim stanovanjem |
0 % |
– pri stavbah z
dvema do štirimi stanovanji |
5 % |
– pri stavbah s
petimi do desetimi stanovanji |
10 % |
– pri stavbah z
enajstimi do tridesetimi stanovanji |
15 % |
– pri stavbah z
enaintridesetimi in več stanovanji |
20 % |
d) za motenje
pri uporabi stanovanjskega prostora se zniža število točk pod a)
in b) tega člena zaradi: |
– hrupa ob
magistralnih in regionalnih cestah ter železnici |
10 %. |
|
|
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Točke za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo
tako, da se ugotovi število točk po 13. členu tega odloka in od tega
upošteva 30 %. |
|
|
|
VII. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA |
|
|
|
|
|
VIII. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
(1) Mesečna
višina nadomestila po merilih iz 11., 12. in 13. člena tega odloka se
določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino zavezančevega
zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo
točke za izračun nadomestila. |
|
(2) V letu 2020 znaša vrednost točke 0,00158 EUR/m2/mesec. |
|
(3) Vrednost točke se revalorizira vsako leto z indeksom rasti cen
življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike
Slovenije, v kolikor je ta večji od 1. |
|
(4) O revalorizaciji župan sprejme ugotovitveni sklep in ga objavi v
uradnem glasilu. |
|
(5) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je navedena v
drugem in tretjem odstavku tega člena, vrednost točke določi občinski
svet na predlog župana. Sklep se objavi v uradnem glasilu. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
(1) S
Sklepom o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, ki ga sprejme občinski svet, se lahko določijo višje
vrednosti točke. |
|
(2) Občinski svet občine Krško lahko v skladu z razvojnimi programi
določa za posamezna pomembna razvojna območja v občini Krško ločeno
višino točke za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ni objekta ter
je skladno s prostorskim akti na njem možna gradnja. Tako določena
višina točke za nezazidano stavbno zemljišče preneha veljati s
pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt, s čimer prične veljati
splošna vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče v občini Krško. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Nadomestilo odmeri finančni urad zavezancu z odločbo na osnovi
veljavnega sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Krško. |
|
|
|
IX. KAZENSKA DOLOČBA |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
(1) Z
globo 1.200 EUR se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik
posameznik, ki: |
|
– ne
sporoči nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh
sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po
nastanku obveznosti oziroma nastali spremembi, |
|
– na
poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od sprejema
poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero
nadomestila. |
|
(2) Z globo 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
dejanje prve in druge alinee prvega odstavka tega člena. |
|
(3) Z globo 700 EUR se kaznuje posameznik pri opravljanju samostojne
dejavnosti, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka
tega člena. |
|
(4) Z globo 100 EUR se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prve ali
druge alinee prvega odstavka tega člena. |
|
|
|
X. KONČNI DOLOČBI |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško (Uradni list RS, št. 104/15). |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2020. |
|
|
|
Št. 422-2/2019-O505 |
|
Krško, dne 28. novembra
2019 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Krško |
|
mag. Miran Stanko |
|
|
|
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Krško (Uradni list Republike Slovenije, št. 162/2021)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
7. člen
|
|
|
|
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati
pa se začne 1. 1. 2022. |
|
|
|
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v občini Krško (Uradni list Republike Slovenije,
št. 207/2021) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
|
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2022 dalje. |
|
|