Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) ter 16. člena Statuta občine Radenci (Uradni list RS, št. 1/99, 15/01, 47/05) je občinski svet na 4. izredni seji dne 10.10.2005 sprejel

ODLOK

o prostorskih ureditvenih pogojih

I. Splošne določbe

1.       člen

(podlaga za prostorske ureditvene pogoje)

S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za občino Radenci, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 44/2004.

2.       člen

(vsebina prostorskih ureditvenih pogojev)

Odlok o Spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za občino Radenci (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in njegovo funkcijo, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varstvo narave in kulturne dediščine, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.

Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v Spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih, ki so na vpogled na Občini Radenci.

II. Območje prostorskih ureditvenih pogojev

3.       člen

Območje, za katerega veljajo določila odloka, obsega celoten prostor občine Radenci, razen območij veljavnih zazidalnih načrtov:

·          Ureditveni načrt 'Radenci – Zdraviliški center – Avtokamp' (Ur. objave, št. 9/85),

       -          morfološka enota Ra 23 – območje predvideno za golf igrišče (k.o. Radenci in k.o. Rihtarovci,

·          Ureditveni načrt 'Kopališče v Radencih' (Ur. objave, št. 27/86),

·          Ureditveni načrt 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. objave, št. 33/87, Ur.l. RS, št. 37/96),

·          Del območja sprememb in dopolnitev ZN 'Radenci – Jug' in UrN 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. objave, št. 6/1999),

·          Ureditveni načrt 'Pokopališče Kapela' (Ur. Objave, št. 19/90, št. 17/01).

·          Ureditveni načrt 'Pokopališče Radenci' (Ur.l..RS, št. 7/1995),

·          Del Zazidalnega načrta 'Boračeva' (Ur. objave, št. 34/83),

·          Državni lokacijski načrt za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje Vasi (Ur.list RS, št.79/2004),

·          Lokacijski načrt za plinovod Boreci – Radenci – Gornja Radgona (Ur. objave, št.25/1985),

·          Lokacijski načrt za plinifikacijo naselij Gornja Radgona in Radenci (Ur.l. RS, št. 75/94, Ur.l. RS, št. 7/98),

·          Lokacijski načrt za rekonstrukcijo regionalne ceste RI-230 na odseku Radenci (Ur. objave, št. 9/2000).

S tem odlokom se prekličejo sledeči prostorski izvedbeni načrti, za katere bodo veljali prostorski ureditveni pogoji:

·          Del Zazidalnega načrta 'Boračeva' (Ur. objave, št. 34/83, Ur. objave, Občine Radenci, št. 3/99) – izvzame se stanovanjski del,

·          Del območja Sprememb in dopolnitev ZN 'Radenci – Jug' in UrN 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. objave, št. 6/1999) - izvzame se območje centralnih dejavnosti ob Radgonski cesti in železnici,

·          Zazidalni načrt 'Radenci – jug' (Ur. objave, št. 27/86, Ur.l.RS, št. 65/98),

·          Ureditveni načrt 'Jelovica – Maja' (Ur. objave, št.25/1988, Ur. objave, št. 15/01),

·          Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor za potrebe občanov na območju občine Radenci (Ur.l. RS, št. 51/97, Uradne objave Občine Radenci št. 4/99 in 19/01).

Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in sicer za:

·          Morfološka enota Ra24 – območje predvideno za golf igrišče (k.o. Radenci in k.o. Rihtarovci),

·          Območje sanacije odlagališča komunalnih odpadkov v k.o. Hrastje Mota,

·          Območje sanacij obstoječih gramoznic v k.o. Hrastje Mota.

Območje prostorskih ureditvenih pogojev in območja veljavnih in predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov so razvidna iz grafične priloge št.1 in 3 (Območja urejanja).

III.            ČLENITEV OBMOČJA IN NAMENSKA RABA OBMOČJA

4.       člen

 (členitev območja)

Območje urejanja se členi na:

pozidljiva območja:

·          območja strnjene pozidave na območju goric (v kartografskem delu označeno z NG),

o         območja strnjene pozidave v ravninskem svetu (v kartografskem delu označeno z NR),

o         območja strnjene pozidave ob cesti G. Radgona – Ljutomer (v kartografskem delu označeno z NC),

o         območja razpršene gradnje  na območju goric (v kartografskem delu označeno z RG),

o         območja razpršene gradnje v ravninskem svetu (v kartografskem delu označeno z RR),

o         območje naselja Radenci, ki se deli na posamezne morfološke enote (v kartografskem delu označeno z Ra1, Ra2, …, Ra23),

·          ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi, vodne površine, površine infrastrukturnih objektov, vodna zajetja mineralne vode, površine za izkoriščanje rudnin, itn.

5.       člen

(namenska raba območja)

Namenska raba v občini Radenci je prikazana v kartografskem delu PUP. Opredeljene so naslednje kategorije namenske rabe prostora:

·          območja stanovanj,

·          mešana območja:

·          območja družbene infrastrukture,

·          območja za turizem,

·          območja zelenih površin,

·          območja proizvodnih dejavnosti,

·          območja prometne infrastrukture,

·          območja komunikacijske, energetske, in okoljske infrastrukture,

·          območja najboljših kmetijskih zemljišč,

·          območja drugih kmetijskih zemljišč,

·          območja gozdov,

·          območja voda, gramoznic in ribnikov,

·          območja vrtin mineralne vode,

·          območja odlagališč komunalnih odpadkov.

                V območja stanovanj se lahko umestijo spremljajoče dejavnosti, kadar:

·          so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj;

·          s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja;

·          se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet.

                V območja stanovanj se lahko umestijo trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, zdravstvene, turistične dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja.

Celotno območje obdelave je opredeljeno kot raziskovalni prostor za  plin, mineralno vodo in geotermalno vodo.

IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV

6.       člen

(stavbna zemljišča)

Na stavbnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

·          gradnje novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje stavb in gradbenih inženirskih objektov,

·          gradnja novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·          odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·          spreminjanje namembnosti objektov, če se s tem ne spreminja ali ogroža pretežna namembnost območja, ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

·          gradnja enostavnih objektov, kot jo opredeljuje naslednji člen,

·          nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

7.       člen

(gradnja enostavnih objektov)

Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja pomožnih objektov, z izjemo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so dopustni le na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje in stanovanjskih površinah s kmetijskimi gospodarstvi. Gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je dopustna le v primeru kmetijskega gospodarstva, dopustna pa je izgradnja gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov.

Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja začasnih objektov, če ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov. Izjema so površine za rekreacijo in šport, kjer je dopustna gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, in pokopališča, kjer je dopustna gradnja prodajnih kioskov.

Na stavbnih zemljiščih je, z izjemo pokopališč, dopustna postavitev vadbenih objektov.

Na stavbnih zemljiščih je dopustna postavitev spominskih obeležij in urbane opreme, z izjemo stavbnih zemljiščih razpršene gradnje, kjer je od urbane opreme dopustna le postavitev nadkritih čakalnic na avtobusnem in železniškem postajališču, javnih telefonskih govorilnic in skulptur.

8.       člen

(vodna in priobalna zemljišča)

Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.

                Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi, ki bi lahko:

·          ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč

·          zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda

·          ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja.

                Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

·          gradnja objektov javne infrastrukture,

·          gradnja objektov grajenega javnega dobra,

·          ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·          ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·          gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·          gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

·          gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.

9.       člen

(gozd)

V gozdovih so dopustni naslednji posegi:

·          gradnja gozdnih prometnic: gozdnih cest, vlak in gozdnih učnih poti

·          izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi

·          nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja

·          krčitev gozda – odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na stavbnih, kmetijskih in vodnih zemljiščih).

Posegi na območju varovanih gozdov niso dovoljeni. Izjemoma se posegi dovolijo v izrednih primerih, oziroma s soglasjem ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministra za okolje in prostor. Posegi v gozdni prostor s poudarjenimi ekološkimi funkcijami 1. in 2. stopnje niso dovoljeni.

Ograditev gozda je dovoljena le za potrebe zaščite gozdnega mladja. Ograja mora biti predvidena v gozdnogospodarskem načrtu. Za postavitev ograje za gojenje divjadi je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in soglasje ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gozdnega drevja brez predhodne označitve za posek od pristojnega revirnega gozdarja ni dovoljeno posekati.

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

10.    člen

(kmetijska zemljišča)

Na kmetijskih zemljiščih je skladno z veljavno zakonodajo dopustno določevat gradbene parcele k obstoječim objektom.

Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

·          melioracije

·          gradnja poljskih poti

·          gradnja enostavnih objektov z upoštevanjem pogojev za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja

·          izgradnja sekundarnega omrežja komunalne infrastrukture,

·          nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna kmetijska svetovalna služba oziroma ministrstvo pristojno za kmetijstvo.

11.    člen

(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)

Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, so dopustni:

·          odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·          vzdrževanje objektov,

·          gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

·          gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

·          postavitev vadbenih objektov in urbane opreme,

·          nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE

12.    člen

NG ( območja strnjene pozidave na območju goric)

Potrebno je ohranjati tradicionalno tipologijo zazidave na razloženih slemenskih naseljih z manjšimi individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih namembnost je lahko tudi kmetijska ali vinogradniška, oziroma skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje in izkoriščeno mansardo.

Objekti morajo biti naj bodo vzdolžno zasnovani, tlorisi morajo biti naj bodo v razmerju 1:1,6 ali daljši. Strehe morajo biti dvokapnice pod naklonom 45°, s slemenom vzporednim z daljšo stranico. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu, če objekt upošteva tradicionalno morfologijo, značilno za območje. V primeru posnemanja tipične lokalne arhitekture se smiselno upoštevajo določila 49. člena 54.člena.

Odmik od prometnice mora biti enak kot pri sosednjih objektih, ob upoštevanju prometno – varnostnih predpisov. Vhodi v objekt morajo biti praviloma na daljši stranici, razen ko to ni možno z vidika prometne varnostni. Vhod v objekt je lahko največ 30 cm nad koto terena.

 12a. člen

(območja strnjene pozidave v ravninskem svetu) NR

Potrebno je ohranjati tradicionalno tipologijo zazidave v gruči z individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih namembnost je lahko tudi kmetijska, oziroma skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti  ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo.

Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik. V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti bobrovec, sleme mora biti pravokotno na prometnico,  fasade morajo biti v zemeljskih tonih, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov. Morfologija enostavnih objektov mora biti skladna z oblikovanjem primarnega objekta.

Odmik objekta od prometnice mora zagotavljati prometno varnost. Pritličje objekta mora biti na terenu, razen ko to ni racionalno zaradi možnosti poplavljanja. Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 4 metre in najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

13.    člen

(območja strnjene pozidave ob cesti G. Radgona – Ljutomer) NC

Potrebno je ohranjati tradicionalno tipologijo obcestne zazidave na ravnini z individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih namembnost je lahko tudi kmetijska, oziroma skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo.

Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Glavna (oblikovana) fasada objekta mora biti orientirana proti cesti. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo tipičnih lokalnih materialov ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik. V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture morajo objekti biti zasnovani vzdolžno, streha mora biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti bobrovec, sleme mora biti pravokotno na prometnico, fasade morajo biti v zemeljskih tonih, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov, čelna (krajša) fasada objekta mora biti orientirana na prometnico.

Odmik objekta od prometnice mora biti enak kot pri sosednjih objektih, ob upoštevanju prometno – varnostnih predpisov. Pritličje objekta mora biti na terenu, razen ko to ni racionalno zaradi možnosti poplavljanja. Razmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta in da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

14.    člen

(območja razpršene gradnje  na območju goric) RG

Potrebno je ohranjati tradicionalno tipologijo zazidave z individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih namembnost je lahko tudi kmetijska ali vinogradniška, oziroma skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje in izkoriščeno mansardo.

Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik. V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora objekt bit zasnovan vzdolžno, streha mora biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti bobrovec, sleme mora biti vzporedno s plastnicami ali prometnico,  fasade morajo biti v zemeljskih tonih, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov.

Objekt mora imeti vsaj eno stranico vzporedno s prometnico. Odmik od prometnice mora zagotavljati prometno varnost. Etaže objekta se morajo prilagajati morfologiji terena. Vhod v objekt je lahko največ pol etaže nad terenom. Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 3 metre, oziroma tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

15.    člen

(območja razpršene gradnje v ravninskem svetu) RR

Potrebno je ohranjati tradicionalno tipologijo zazidave z individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih namembnost je lahko tudi kmetijska, oziroma skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo.

Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik. V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti bobrovec, sleme mora biti orientirano pravokotno na prometnico,  fasade morajo biti v zemeljskih tonih, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov.

Odmik od prometnice mora zagotavljati prometno varnost. Vhod v objekt je lahko največ pol etaže nad terenom. Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 3 metre, oziroma tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

16.    člen

(območje naselja Radenci)

Ra1 (območje individualne stanovanjske gradnje)

Dovoljeni so individualni stanovanjski objekti in objekti namenjeni centralnim dejavnostim, ki niso bistveno večji od okoliških objektov.

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo, ali pretežno pohodno ravno streho.

Objekti morajo imeti pravokotne in kvadratne tlorise v razmerju 1:1 do 1:1,3 z daljšo stranico vzporedno s Titovo cesto. Strehe so lahko ravne, enokapnice in dvokapnice, s slemenom vzporednim s Titovo cesto. Naklon poševnih streh sme biti od 5° do 25°. Fasade morajo biti v zemeljskih tonih. Morfologija enostavnih objektov mora biti skladna z oblikovanjem primarnega objekta. Na ravnih strehah so lahko pergole in transparentne nadstrešnice.

Objekti morajo biti odmaknjeni od ulice (to so: Ulica Pohorskega bataljona, Ulica Štefana Kovača, Lackova ulica, Kerenčičeva ulica, Jurkovičeva ulica) 5, 10, 20, 10 in 5 m, gledano po vrsti od juga proti severu. Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom.

Ra2 (območje individualne stanovanjske gradnje)

Dovoljeni so individualni stanovanjski objekti, katerih dopolnilna dopustna dejavnost ne sme vplivati na zunanjo  podobo objekta.

Objekt mora imeti klet in visoko pritličje.

Tloris objekta mora biti pravokotne oblike, dimenzij največ 10 x 12 m, oziroma enak, kot je pri ostalih prevladujočih tipskih objektih na območju morfološke enote. Med Zupančičevo ulico in Ulico Slavka Osterca smejo biti objekti dimenzij največ 11 x 15 m, ostali pogoji so identični za celotno morfološko enoto. Streha mora biti dvokapnica, s slemenom vzporednim s Titovo cesto, naklon mora biti med 20°in 30°. Fasade morajo biti v zemeljskih tonih. Kritine morajo biti v temni barvi.

Objekt mora imeti daljšo stranico vzporedno s Titovo cesto. Odmiki objekta od parcelnih mej se določi glede na položaj v odnosu do ceste:

·          Južno od ceste: 4 m od ceste, 3 m od meje proti bližjemu sosednjemu objektu,

·          Severno od ceste: 8 m od ceste, 3 m od meje proti bližjemu sosednjemu objektu,

·          Vzhodno in zahodno od ceste: 4 m od ceste in 4m od severne parcelne meje,

·          V primeru vogalnih parcel se upošteva položaj glede na cesto, ki je severno oziroma južno.

Ra3 (območje pretežno centralnih dejavnosti)

Dovoljeni so centralni, storitveni, obrtni in trgovski objekti, katerih tipologijo določa dopustna dejavnost območju.

Objekti ne smejo biti višji kot 10 m.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti ob Radgonski cesti morajo imeti glavno (oblikovano) fasado orientirano na cesto.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 4 m in najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra4 (območje kolektivne stanovanjske gradnje)

Na območju je dovoljena gradnja stanovanjskih blokov, vrstnih in atrijskih hiš, z možnostjo dopolnilne nemoteče dejavnosti v pritličju.

Objekti lahko imajo največ klet, pritličje in 4 nadstropja, ob zagotavljanju zadostne osvetlitve okoliškim objektom.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Strehe so lahko pohodne ravne, dvo– in enokapnice, z naklonom od 5°do 60°. Če so objekti v nizu, morajo biti posamezne enote zamaknjene. Nadaljevanje obstoječih nizov vrstnih hiš mora posnemati osnovno morfologijo enot, priporočena je parcelacija, kot je to prikazano na karti št. 5 4-1.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom. Za območje je izdelan predlog parcelacije za nadaljevanje dveh nizov vrstnih hiš ob Gregorčičevi ulici.

Ra5 (območje blokovne gradnje)

Na območju je dovoljena gradnja stanovanjskih blokov in vila blokov, z možnostjo dopolnilne nemoteče dejavnosti v pritličju.

Objekti lahko imajo največ klet, pritličje in 4 nadstropja, ob zagotavljanju zadostne osvetlitve okoliškim objektom. Ob Titovi cesti je dopustna etažnost K+P+2+M. Parkirišča morajo biti skupna, lahko so pod ali v objektih.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Strehe so lahko pohodne ravne, dvo– in enokapnice, z naklonom od 5°do 45°. Če so objekti v nizu, morajo biti posamezne enote zamaknjene.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Odmik od vseh prometnic mora biti najmanj 6 m. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom. Za območje je v severnem delu izdelan predlog parcelacije, ki je prikazan na karti št. 5 Za območje je v severnem delu izdelan predlog postavitve objektov, ki je prikazan na karti št. 4-1.

Ra6 (območje zelenih površin)

Območje naj služi prvenstveno rekreaciji, oddihu, športu in potrebam otrok. Na območju je dovoljena gradnja objektov družbene infrastrukture, katerih tipologija naj bo skladna z namembnostjo. Tipologija enostavnih objektov naj izhaja iz regionalnih značilnosti krajine.

Ob posegu naj se ohrani čimveč obstoječe vegetacije. Za enostavne objekte so merodajne samo omejitve, ki izhajajo iz določil v zvezi z enostavnimi objekti.

Novogradnje naj bodo zasnovane regionalno – iz morfološkega vidika ali glede uporabe lokalnih  materialov. Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok. Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Sprehajalne poti se naj utrdijo in opremijo s klopmi, koši za odpadke.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom. Parkirišča morajo biti skupna, lahko so pod ali v objektih.

Ra7 (območje proizvodnih dejavnosti)

Tipologija objektov naj izhaja iz njihove namembnosti.

Objekti ne smejo biti višji kot 12 m. Tlorisna zasnova objekta naj izhaja iz njegovih funkcionalnih potreb.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektih. Uporaba materialov naj se prilagodi tehnološki in energetski racionalnosti objekta. Oblikovanje enostavnih objektov mora biti skladno z oblikovanjem primarnega objekta.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra8 (območje individualne stanovanjske gradnje)

Dopustni so individualni stanovanjski objekti, katerih eventualna dopolnilna dejavnost mora biti skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo, ali pretežno pohodno ravno streho.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik. V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti bobrovec, sleme mora biti orientirano pravokotno na prometnico,  fasade morajo biti v zemeljskih tonih, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov.

Objekt mora imeti vsaj eno stranico vzporedno s prometnico. Odmik od prometnice mora zagotavljati prometno varnost. Vhod v objekt je lahko največ pol etaže nad terenom. Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 3 metre, oziroma tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra9 (območje pretežno stanovanjske gradnje)

Dopustni so individualni ali večstanovanjski objekti, katerih eventualna dopolnilna dejavnost mora biti skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti morajo imeti pritličje in eno nadstropje, dopustna je izvedba kleti in izkoriščanje mansarde  za potrebe bivanja in opravljanja dejavnosti.

Objekti morajo imeti pravokotne ali kvadratne tlorise v razmerju 1:1 do 1:1,3. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti naj delujejo čimbolj urbano.

Objekt mora imeti vsaj eno stranico vzporedno s prometnico. Vhod v objekt je lahko največ pol etaže nad terenom. Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj 4 metre, oziroma tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra10 (območje družbene infrastrukture)

Tipologija objektov naj izhaja iz njihove namembnosti.

Objekti smejo imeti nad terenom največ pritličje in dve nadstropji. Tlorisna zasnova objekta naj izhaja iz njegovih funkcionalnih potreb. Parkirišča morajo biti skupna, lahko so pod ali v objektih.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektih. Uporaba materialov naj se prilagodi estetiki ter funkcionalni, tehnološki in energetski racionalnosti objekta. Objekti naj delujejo čimbolj urbano.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra11 (območje poslovno stanovanjske cone)

Za to območje je izdelana posebna strokovna podlaga, ki jo je izdelal izdelal ZUM d.o.o. (št. naloge 5025) in je sestavni del tega odloka.

Gradnja objektov in komunalne infrastrukture je možna ob upoštevanju navedene strokovne podlage. Odstopanja so možna ob upoštevanju pogojev iz strokovne podlage. Na osnovi te strokovne podlage so se za znanega investitorja podrobnejši lokacijski pogoji določijo v urbanističnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Ra12 (območje kolektivne stanovanjske gradnje in dijaških domov)

Na območju je dovoljena gradnja dijaških domov, stanovanjskih blokov, vila blokov, vrstnih in atrijskih hiš, z možnostjo dopolnilne nemoteče dejavnosti v pritličju objektov.

Objekti lahko imajo največ klet, pritličje in 4 nadstropja, ob zagotavljanju zadostne osvetlitve okoliškim objektom. Parkirišča morajo biti skupna, lahko so pod ali v objektih.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Strehe so lahko pohodne ravne, dvo– in enokapnice, z naklonom od 5°do 45°. Če so objekti v nizu, morajo biti posamezne enote zamaknjene.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Odmik od vseh prometnic mora biti najmanj 5 m. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom.

Ra13 (območje pretežno družbene infrastrukture)

Na območju je dovoljena gradnja centralnih objektov, objektov družbene infrastrukture in vseh tipologij stanovanjske gradnje.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektih. Strehe so lahko ravne, dvokapnice morajo imeti naklon 30°- 45°, enokapnice lahko imajo naklon do 30°. Tlorisna zasnova objektov naj izhaja njihovih funkcionalnih potreb in prostorskih kapacitet območja ali parcele.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra14 (območje pretežno kolektivne stanovanjske gradnje)

Na območju je dovoljena gradnja individualnih, vrstnih in atrijskih stanovanjskih hiš, z možnostjo dopolnilne nemoteče dejavnosti v pritličju.

Objekti lahko imajo največ klet, pritličje in mansardo, ob zagotavljanju zadostne osvetlitve okoliškim objektom.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Strehe so lahko pohodne ravne, dvo– in enokapnice, z naklonom od 5°do 45°. Če so objekti v nizu, morajo biti posamezne enote zamaknjene. Nadaljevanje obstoječih nizov vrstnih hiš mora posnemati osnovno morfologijo enot. Fasade morajo biti v zemeljskih tonih.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom. Parkiranje na območju se naj rešuje individualno v, ali pred objektom.

Ra15, Ra19, Ra20, Ra21, Ra22 (območje pretežno individualne stanovanjske gradnje – 'stari Radenci', oz. 'Radenci – jug')

Potrebno je ohranjati tradicionalno tipologijo zazidave v gruči z individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih namembnost je lahko tudi kmetijska, oziroma skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Stanovanjski objekti  ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo. Če so v objektu tudi centralne dejavnosti, je dopustna etažnost K+P+2.

Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik. V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti bobrovec, sleme mora biti pravokotno na prometnico,  fasade morajo biti v zemeljskih tonih, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov. Čelna (oblikovana) fasada objekta mora biti orientirana na prometnico.

Objekt mora imeti vsaj eno stranico vzporedno s prometnico. Odmik stanovanjskega objekta ob Kapelski in Gubčevi cesti mora biti 5 m od prometnice, v primeru centralnih dejavnosti v objektu je odmik lahko večji. Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Pritličje objekta sme biti največ pol etaže nad terenom. Za območja morfoloških enot Ra20, Ra21, Ra22 in Ra23 je izdelan predlog parcelacije, pri katerem so obvezujoče gradbene linije in gradbene meje, kot je to prikazano na karti št. 5 4-2.

Ra16 (območje osrednjih dejavnosti ob cesti G. Radgona – Ljutomer)

Tipologija objektov naj izhaja iz njihove namembnosti.

Objekti smejo imeti nad terenom največ pritličje in dve nadstropji. Tlorisna zasnova objekta naj izhaja iz njegovih funkcionalnih potreb. Parkirišča morajo biti skupna, lahko so pod ali v objektih.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektih. Strehe so lahko ravne, dvokapnice morajo imeti naklon 45°, enokapnice lahko imajo naklon do 30°. Tlorisna zasnova objektov naj izhaja njihovih funkcionalnih potreb in prostorskih kapacitet območja ali parcele.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra17 (območje pretežno stanovanjske pozidave ob Radgonski cesti)

Potrebno je ohranjati tradicionalno tipologijo obcestne zazidave na ravnini z individualnimi stanovanjskimi objekti, katerih namembnost je lahko tudi kmetijska, oziroma skladna z dopustno namembnostjo na območju.

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo ali pretežno pohodno ravno streho.

Dopustno je svobodno oblikovanje objektov. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Glavna fasada objekta mora biti krajša in orientirana proti cesti. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo tipičnih lokalnih materialov ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik. V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom 45°, strešni material mora biti bobrovec, sleme mora biti pravokotno na prometnico, fasade morajo biti v zemeljskih tonih, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov, čelna fasada objekta mora biti orientirana na prometnico.

Objekti morajo biti s krajšo stranico postavljeni vzporedno s prometnico. Odmik od prometnice mora biti enak kot pri sosednjih objektih, ob upoštevanju prometno – varnostnih predpisov. Pritličje objekta mora biti na terenu, razen ko to ni racionalno zaradi možnosti poplavljanja. Razmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta in da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra18 (območje za šport in rekreacijo)

Na območju je dovoljena gradnja objektov za potrebe športa in rekreacije, katerih tipologija naj bo skladna z namembnostjo. Morfologija enostavnih objektov naj izhaja iz regionalnih značilnosti krajine. Območje naj služi prvenstveno športu, rekreaciji, oddihu in potrebam otrok.

Velikost objektov je omejena samo z njihovimi funkcionalnimi potrebami. Za enostavne objekte so merodajne samo omejitve, ki izhajajo iz določil v zvezi z enostavnimi objekti. Parkirišča morajo biti skupna.

Oblikovanje objektov naj izhaja iz funkcionalnih potreb in trendovskih usmeritev. Pri oblikovanju objektov za potrebe športa se naj uporablja čimveč naravnih materialov. Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok. Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Sprehajalne poti se naj utrdijo in opremijo s klopmi, koši za odpadke.

Razmiki med objektom in parcelno mejo morajo biti najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

Ra23 (območje za golf, predvidena izdelava OLN)

Merila in pogoji za oblikovanje objektov se določijo s strokovnimi podlagami ali natečajno rešitvijo.

17.    člen

(splošna pravila za ureditev okolice objekta)

Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja za razmejitve med parcelami. Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

18.    člen

(splošna merila in pogoji glede stopnje izkoriščenosti zemljišča glede na namensko rabo)

Zgornje dopustne vrednosti:

19.    člen

(splošna pravila glede velikosti in oblike gradbene parcele)

Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve).

20.    člen

(odmik objektov od gozdnega roba)

Objekti se naj predvidijo tako, da bo zagotovljen odmik od gozdnega roba in sicer v razdalji najmanj ene drevesne višine.

21.    člen

(splošna merila in pogoji za oblikovanje enostavnih objektov)

Za opredelitev enostavnih objektov se uporabljajo veljavni predpisi, ki določajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in predpisujejo pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

Oblikovanje enostavnih objektov in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju. Smiselno se uporabljajo tudi pravila in pogoji glede oblikovanja objektov, za katere je potreben projekt za gradbeno dovoljenje.

Pomožni objekti za lastne potrebe

Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega faktorja izrabe zemljišča in faktorja zazidanosti.

Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

Ograje

Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne smejo biti kamnite ali betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri. Eventualna vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.

Na območjih, označenih z NG postavitev ograj na ulično stran ni dopustna priporočljiva.

Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin.

Pomožni infrastrukturni objekti

Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.

1. Pomožni cestni objekti

Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.

Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze.

Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč mora biti skladno z veljavno zakonodajo o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).

2. Pomožni energetski objekti

Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave

3. Pomožni telekomunikacijski objekt

Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.

4. Pomožni komunalni objekt

Ekološki otoki – Postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

Pomožni kmetijsko gozdarski objekti

Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik,  - kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake) – načrtovanje, gradnje, vzdrževanje in uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu z veljavno zakonodajo.

Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi

Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.

Kamp - za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

Začasni objekti namenjeni prireditvam

Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane.

Začasni objekti namenjeni skladiščenju

Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.

Sprehajalne poti - se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.

Spominska obeležja

Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je postavitev na začetku ali koncu naselja.

Urbana oprema

Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.

Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota - priporočamo uporabo lokalnih standardnih elementov

Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5m visoko nad pohodno površino.

Odmiki enostavnih objektov od parcelne meje so lahko ob strinjanju soseda manjši, kot je to določeno za novogradnje.

22.    člen

(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave)

Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.

Pri rekonstrukcijah objektov so odmiki od parcelnih mej lahko manjši, kot jih določa ta akt za novogradnje.

23.    člen

(splošna priporočila s področja oblikovanja objektov)

Na celotnem območju prostorskih ureditvenih pogojev se odsvetuje gradnja nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (polkrožni ali večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in strehah objektov (frčade in strešni nakloni, ki niso značilne za avtohtono arhitekturo), uporaba prefabriciranih tujerodnih eklektičnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji). Odsvetuje se uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno izvedbo premoščanja razponov.

24.    člen

(druga pravila in pogoji)

Na izkoriščenih mansardah so dopustna strešna okna in takšne frčade, ki so značilne za avtohtono tradicionalno arhitekturo.

Razmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta in da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi.

VI.           MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL

25.    člen

Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.

Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.

Oblika parcele mora biti praviloma pravokotne oblike s stranicami čimbolj pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

·          namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

·          urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),

·          sanitarno tehnične zahteve.

Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA

26.    člen

(varovalni pasovi ob prometnicah)

Javna prometna infrastruktura je kategorizirana, skladno s kategorizacijo so določeni varovalni pasovi v katerih je raba prostora omejena.

CESTE

Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:

·          pri glavni cesti 25 m,

·          pri regionalnih cestah 15 m

·          pri državni kolesarski poti 5 m,

·          pri lokalni cesti 4 m,

·          pri javni poti 3 m,

·          pri javni poti za kolesarje 2m,

·          pri glavni mestni cesti 6 m,

·          pri zbirni mestni cesti ali krajevni cesti 5 m,

·          pri mestni ali krajevni cesti 4 m.

ŽELEZNICE

Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. V varovalnem progovnem pasu je treba pri posegih v prostor upoštevati veljavni pravilnik o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu.

Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge.V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture. V izjemnih primerih so možna tudi odstopanja za katera je potrebno pridobiti izjemno soglasje ministra.

27.    člen

(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč)

V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le te treba asfaltirati in izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest so te lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest urediti obračališča.

Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.) višjih od 30 cm. Ceste se naj križajo čimbolj pravokotno.

Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.

Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi praviloma asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij.

Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije.

Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Pri vrstni izgradnji je treba zagotoviti dostop do vrtov.

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.

28.    člen

(intervencija in dostava)

Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavitvene in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.

29.    člen

(mirujoči promet)

Na območjih mešane namenske rabe kjer je koncentracija javnih funkcij je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkiranje ob javni cesti, javna parkirišča).

V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah za proizvodnjo in skladiščenje ter na že v skladu z zakonodajo urejenimi  površinami, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico.

30.    člen

(kolesarski in peš promet)

Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš prometa, ob cestah z višjimi prometnimi obremenitvami jih je treba ločiti od motornega prometa. Urediti je treba kolesarske steze ali skupne prometne površine za pešce in kolesarje kot obvoziščne površine cest oziroma speljati kolesarje po vzporednih manj obremenjenih občinskih cestah. V razpršenih razloženih naseljih in zaselkih se lahko zaradi majhnih prometnih obremenitev tudi pešci vodijo v sklopu motornega prometa. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev jo je treba razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih razdaljah.

Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske površine. Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.

Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir.

Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir.

Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na cestah ob kateri potekajo šolske poti in v območju šol, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa.

31.    člen

(javni potniški promet)

Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob glavni cesti, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ

32.    člen

(splošni pogoji)

Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Obstoječe in predvidene objekte je priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV).

Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.

Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.

33.    člen

(vodooskrba)

Za reševanje problema vodooskrbe je potrebno na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih razpršene gradnje) priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.

Pri celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oz. izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu posegu v prostor.

Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode.

Vse obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki je potrebno ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor.

V območjih urejanja namenjeni poselitvi je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oz. vodnih površin.

34.    člen

(odvodnjavanje in kanalizacijsko omrežje)

Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oz. dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju, in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom, oz. čiščenjem v biološki čistilni napravi.

Novih sosesk in objektov, ki presegajo obremenitev 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez priključka na javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, stare soseske oz pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo.

Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise.

V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati komunalne odpadne vode ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene v vodotoke.

Objekti z agresivnimi odpadnimi vodami in termalne vode iz kopališč morajo imeti svoj sistem čiščenja.

Tam, kjer je možno, je treba načrtovati ločen sistem kanalizacijskega omrežja, ter ga v skladu s predpisi zasnovati v vodotesni izvedbi. Komunalne odpadne vode v naseljih naj se priključijo na javno kanalizacijo oz. čistilno napravo.

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba načrtovati na tak način, da bo v čim manjši možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...). Zadrževalni objekti morajo biti dimenzionirani na sposobnost zadrževanja padavinskih odpadnih vod na dopusten iztok v komunalno ali skupno čistilno napravo oziroma v vodotok.

Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.

Padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe je po mehanskem čiščenju v usedalniku (peskolov), treba odvajati neposredno v vode ali posredno v podzemne vode (ponikovalnice), kadar je to izvedljivo. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem ureditev odvodnje mora biti načrtovana tako, da se padavinske vode speljejo izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. (V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah)

Padavinska odpadna voda, ki odteka iz površin, na katerih so parkirana ali skladiščena motorna vozila, zaradi izvajanja dejavnosti trgovine rabljenih motornih vozil, vzdrževanja in popravil motornih vozil ali razgradnje motornih vozil, se mora zajeti in obdelati v standardiziranem lovilcu olj (SIST EN 858-2) ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode, pred izpustom v vode ali v javno kanalizacijo.

35.    člen

(elektroenergetsko omrežje)

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.

Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP  je potrebno locirati v težišče potrošnje.

Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).

Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Predvideno je kabliranje obstoječih daljnovodov.

Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski.

Za potrebe  izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri upravljavcu električne energije posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

Izgradnja nove javne razsvetljave naj se izvede z enotno opremo za celotno sosesko.

Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.

36.    člen

(telekomunikacijsko omrežje in CATV)

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski.

Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi

Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri upravljavcu.

Na območju obdelave je potrebno v pločnikih oz. ob robu ulic cestišč do posameznih objektov predvideti nadaljnjo izgradnjo KRS kabelskega omrežja s cevno kabelsko kanalizacijo, v katero se predvidi uvlačenje kablov.

37.    člen

(plin)

Za območja predvidenih zazidav je potrebno predvideti priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

Pri načrtovanju ostalih posegov v prostor občine je potrebno upoštevati varnostni pas, ki omogoča varno obratovanje plinovoda in sega:

• za največji delovni tlak do vključno 5 barov: 2 m na vsako stran plinovoda in

• za največji delovni tlak nad 5 barov do in vključno nad 16 barov: 5 m na vsako stran plinovoda.

                V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.

                Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda.

V tem pasu je prepovedano:

1.       saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

2.       obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;

3.       postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu

38.    člen

(ogrevanje)

Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Ogrevanje se lahko vrši tudi iz toplarne preko daljinskega omrežja.

Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice.

V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu z veljavno zakonodajo, ki določa, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

39.    člen

(varstvo pred hrupom)

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.

Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove objekte ali naprave, ki so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih objektov ali naprav in objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti izdelana strokovna ocena obremenitve s hrupom.

40.    člen

 (varstvo voda)

Posegi na vodna in priobalna zemljišča, varstvena in ogrožena območja, posegi, ki so povezani z rabo vode, odvajanje odpadnih voda v vode in vsi drugi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.

Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljeni razen za:

·          gradnjo objektov javne infrastrukture in grajenega javnega dobra

·          gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem

·          gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih

·          gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije

·          ukrepe ki se nanašajo na izboljšanje hidromrorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in ohranjanje narave.

Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.

Posegi na vodovarstvenih območjih in območjih pomembne podtalnice (tudi gradnja enostavnih objektov, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin itd.) se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma, so možni le po preveritvi vpliva teh posegov na vodni režim in stanje vodnega telesa. Poseg je prepovedan tudi če iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da tveganje za onesnaženje zaradi posega ni sprejemljivo.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Poplavna območja (poplavne površine, inundacije, retencije, močvirja, naravne depresije) imajo ključno vlogo pri naravni dinamiki vodnega toka in ohranjanju dobrega stanja površinskih in podzemnih voda. Zato na poplavnih območjih ni dopustna gradnja stanovanjskih, gospodarskih, ali drugih podobnih objektov namenjenih prebivanju ljudi ter kakršnikoli drugi posegi, še zlasti ni dovoljeno zasipavanje depresij in dvig obstoječe nivelete raščenega terena.

Na poplavnih območjih je sprejemljiva le ekstenzivna raba in tiste dejavnosti, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja (npr. kmetovanje, rekreacija, oddih, ipd.). Sprejemljiva je tudi postavitev pomožnih, začasnih oziroma premičnih objektov za navedene namene.

Obstoječe gramoznice na priobalnih zemljiščih (npr. inundacija Mure), poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko urejajo le kot naravni biotopi z vodno površino, v katerih krmljenje in umetno vnašanje rib in ribjega zaroda ni dovoljeno.

Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska izven količin, ki so dovoljene z načrtom sanacij oziroma revitalizacije teh območij.

Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov, ali posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje, ali razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje površin, zadrževanje vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih območij.

Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Prav tako je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

Pri gradnji večjih utrjenih (asfaltnih ali tlakovanih) površin in strešin v urbanih območjih, je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka padavinskih voda.

Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe vodnega režima je treba usmerjati izven tega prostora.

41.    člen

(mineralna voda)

Mineralne vode radenskega vrelčnega območja so zavarovana s tremi varstvenimi pasovi:

·          prvi zaščitni pas: neposredna okolica – območje z najstrožjim režimom zavarovanja podtalnice

·          drugi zaščitni pas: kritična območja s strogim režimom zavarovanja okolja in podtalnice

·          tretji zaščitni pas: manj kritična območja s sanitarnim režimom zavarovanja

                Prvi zaščitni pas:

                V tem pasu je prepovedana vsaka aktivnost. Pas je namenjen predvsem eksploataciji mineralne vode in aktivnostim z njo.

Drugi zaščitni pas: Kritična območja s strogim režimom zavarovanja vrelcev mineralne vode je prepovedano, ali pa samo v omenjenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:

·          če je poseg skladen s prostorskimi ureditvenimi pogoji občine je dopustno:

o         gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih stavb

o         adaptacija in nadomestna gradnja stanovanjskih in gospodarskih stavb, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere

o         gradnja objektov, ki so splošnega pomena, kot so šole, vrtci, trgovine in to znotraj zazidljivih površin

·          ni dovoljena gradnja za nečisto obrt ter industrijo

·          gozdarstvo, kmetijstvo in športno-rekreacijske aktivnosti so dejavnosti dopustne za to območje, če se opravljajo brez uporabe nevarnih snovi za onesnaževanje pitne podtalnice

·          gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena

·          prekomerna uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena ter drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena

·          gradnja naftovodov ni dovoljena

·          gradnja plinovodov je dovoljena pod posebnimi pogoji s pridobitvijo ustreznega soglasja

·          izkop gramoza ni dovoljen

·          odlaganje odpadkov ni dovoljeno.

Tretji zaščitni pas – manj kritična območja s sanitarnim režimom zavarovanja (velja tudi za Ščavniško vrelčno območje):

·          prevoz nafte in tekočih naftnih derivatov je dovoljen z avtomobilskimi cisternami, hitrost tranzitnega prometa z nafto je omejen na 50 km/h

·          prevoz nevarnih snovi preko vrelčnega območja je omejen na 50 km/h

·          upoštevajo naj se pravilniki glede skladiščenja nafte in naftnih derivatov na vrelčnem območju.

42.    člen

(varstvo zraka)

Območje občine Radenci spada v II. stopnjo onesnaženosti.

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika, daljinsko ogrevanje iz toplarne).

Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala…

43.    člen

(varstvo tal)

Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.

V primeru najdb mineralov in fosilov je treba ravnati v skladu z veljavno zakonodajo s področja ohranjanja narave.

O morebitni geološki posebnosti ali najdbi je treba obvesti MOP oz. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor.

Pri velikih posegih, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, je treba predhodno obvesti Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor in s tem omogoči občasno naravovarstveno spremljavo pri zemeljskih delih.

44.    člen

(ravnanje z odpadki)

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.

Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje.

Za potrebe občanov se za zbiranje večjih kosovnih odpadkov uredi reciklažno dvorišče za kratkotrajno hranjenje. Ko so kontejnerji polni, se odpadki odpeljejo v nadaljnjo predelavo. Odvoz izvrši za to pooblaščeno podjetje.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.

Obvezno je upoštevati veljavne občinske pravilnike o ravnanju s komunalnimi odpadki.

45.    člen

(vodnogospodarske ureditve)

Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe vodnega režima je treba usmerjati izven območja retencijskega prostora.

X. OHRANJANJE NARAVE

46.    člen

(varstvo narave)

S področja varstva narave se smiselno uporablja kartografski del tega odloka. Skladno z načinom zaščite se spoštujejo varstveni režimi, ki veljajo za posamezno območje. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za občino Radenci« (ZRSVN, OE Maribor, november 2004, številka naloge 4-III-1145/1-O-04/UJ), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Radenci.

47.    člen

(zavarovana območja)

Območje, predlagano za zavarovanje je Regijski park Mura.

Na območjih, predlaganih za zavarovanje se posege in dejavnosti izvaja tako, da se ne ogroža prvobitnosti narave.

48.    člen

(naravne vrednote državnega in lokalnega pomena)

Naravne vrednote državnega pomena so:

·          Mura – loka 1 in Mura – reka 1 (sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči med Šentiljem in Hotizo, pomembna z ekosistemskega, hidrološkega, botaničnega, zoološkega in drevesnega vidika),

·          Mura – mrtvi rokav 3 (sistem mrtvih rokavov med naselji Hrastje – Mota in Bunčani),

·          Tothov mlin – stara struga (ohranjena stara struga Ščavnice pri Tothovem mlinu pri Očeslavcih, južno od Radencev),

·          Kodrinova bukev (bukev izjemnih dimenzij na Radenskem vrhu, jugozahodno od Radencev),

·          Plavečov skorš (skorš izjemnih dimenzij na Murskem vrhu, jugozahodno od Radencev),

·          Stara struga – vez (vez izjemnih dimenzij vzhodno od Radencev),

                Naravne vrednote lokalnega pomena so:

·          Paričjak – tulipanovec (tulipanovec izjemnih dimenzij pri Perkovi zidanici v Paričjaku, južno od Radencev),

·          Hrastje – Mota – izvir slatine (izvir mineralne vode, jugovzhodno od Radencev),

·          Okoslavska slatina (izvir mineralne vode jugozahodno od Radencev),

·          Boračeva – izvir slatine (izvir mineralne vode severozahodno od Radencev),

·          Šratovci – izvir slatine (izvir mineralne vode severno od Radencev),

·          Norička slatina (izvir mineralne vode južno od Radencev),

·          Rihtarovci – mofeta (izviri ogljikovega dioksida jugozahodno od Radencev),

·          Radenci – zdraviliški park (parkovni nasad v zdraviliškem kompleksu v Radencih).

Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.

Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične in druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.

Objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka ter, da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.

Vodnogospodarska dela se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.

V obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.

Prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč, dna struge odvzema v količini in na način, da se ne spremenijo ali bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.

Rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti. Na jezerih se za rekreacijske namene ne uporablja čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem.

Naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.

49.    člen

(ekološko pomembna območja)

Na območju občine Radenci so evidentirana tri ekološko pomembna območja (EPO):

·          Mura – Radmožanci (obsega poplavno območje in del nekdanjega vplivnega območja v subpanonskem območju. Obsega glavni tok reke in številne struge, stranske struge, mrtvice in depresije.)

·          Radgonsko Kapelske gorice (del območja osrednjih slovenskih goric južno od Gornje Radgone z veliko raznolikostjo habitatnih tipov)

·          Stanetinski in Kupetinski potok (območje ob dveh značilnih potokih  jugovzhodnega dela osrednjih  Slovenskih goric in dela Lipnice, kamor se potoka izlivata s pomembnimi vodnimi habitati)

Varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja se določajo za načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je EPO opredeljeno.

Na EPO se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je EPO opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

50.    člen

(posebna varstvena območja (Natura 2000))

Posebno varstveno območje v občini Radenci je reka Mura.

Potrebno je upoštevati predpise, ki veljajo za posebna varstvena območja:

·          Direktiva o ohranjanju prostoživečih vrst ptic,.

·          Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Na posebnih varstvenih območjih je treba izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Pred začetkom posega je potrebno obvestiti ministra za okolje in prostor o nameravanem posegu, da presodi o potrebnosti izdelave celovite presoje plana na okolje.

Kot splošne varstvene usmeritve za posege in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se upoštevajo varstvene usmeritve navedene v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Nature 2000).

51.    člen

(območje pričakovanih naravnih vrednot)

Naravne vrednote so pričakovane na območju Vučja vas, ki je samorodno AU v rečnih naplavinah.

V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati skladno z veljavno zakonodajo s področja ohranjanja narave:

·          Posegi, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli kot so gradnja cest, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov: po predhodnem dogovoru z organizacijo pristojno za ohranjanje narave (ZRSVN) se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja  in varstva geoloških in podzemeljskih  geomorfoloških naravnih vrednot.

·          Posegi povezani z manj obsežnimi zemeljskimi deli kot so izkop za individualne stanovanjske objekte, greznice, bazne postaje in podobno: investitorja se seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čimprej obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.

·          Posegi pri zemeljskih delih v kmetijstvu kot sta oranje in rigolanje na območjih, kjer se fosilni ostanki pričakujejo v plasteh blizu površja: organizaciji pristojni za ohranjanje narave se omogoči spremljanje stanja med izvajanjem zemeljskih del.

·          morebitni geološki posebnosti ali najdbi naj se obvesti MOPE oziroma Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor,

·          odkrite naravne vrednote se pri izkopih za tiste vode, ki se zasujejo, varujejo ex-situ.

Za vsa zemeljska dela in posege v naravo se smiselno uporabljajo tudi splošne varstvene usmeritve, ki jih določa veljavna zakonodaja s področja zvrsti naravnih vrednot.

XI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

52.    člen

(varstvo kulturne dediščine)

Območja in objekti varovane kulturne dediščine so prikazani v kartografskem delu tega odloka. Smiselno se tudi upoštevajo državni in lokalni predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za vse posege na območjih zavarovane kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje , na izvedbeno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor.

53.    člen

(območje integralne kulturne dediščine)

Varuje se:

·          krajinska zgradba (naravne in kulturne prvine);

·          ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini;

·          tipologija krajinskih prvin;

·          način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

54.    člen

(pomembnejša kulturna dediščina)

Na območjih pomembnejše kulturne dediščine je obvezno dosledno posnemanje avtohtone slovenjegoriške arhitekture.

Ukrepi na območjih pomembnejše kulturne dediščine se nanašajo na oblikovanje pročelij objektov in uporabo materialov. Merila in pogoji glede tlorisne velikosti objektov, višinskih gabaritov, oblike in naklona strehe ter umestitve objekta v prostor so definirani v V. točki tega odloka.

Urbana oprema, ki predstavlja značilen grajen ali krajinski ambient, mora biti oblikovana enotno. Oblikovanje objektov mora izhajati iz morfologije avtohtonega stavbarstva in mora biti oblikovano enotno za celotno območje. Uporablja se naj predvsem les, opeko in kamen.

Okna na objektih morajo biti enotna, manjša ali srednje velika, pokončna, opremljena z lesenimi polkni. Večja okna morajo biti dvokrilna. Vhodna vrata morajo biti lesena in masivna. Morebitne ograje na fasadah morajo biti lesene, z gosto pokončno postavljenimi deskami, ki morajo biti ravno zaključene. Fasadni zidovi morajo biti gladko ometani, v zemeljskih barvnih tonih. Strešni zatrep je lahko obložen z lesom, deske  morajo biti pokončne, spodnji rob mora biti raven. Talni zidec mora biti zariban in peščeno sivo obarvan. Pri stanovanjskih in javnih objektih je lahko obložen z avtohtonim kamnom. Strešna kritina mora biti bobrovec. Ograje ob parcelnih mejah so dovoljene le ob vrtovih. Obvezno morajo biti lesene s pokončno postavljenimi deskami, ki morajo biti ravno zaključene ali kombinirane z živimi mejami.

Odstranitev obstoječih objektov ali detajlov je dopustna le s pristankom Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

55.    člen

(varstvo arheološke dediščine)

Na območjih evidentirane arheološke dediščine je potrebno:

·          Ohranjanje in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi nadzora arheoloških raziskav in dajanje prednosti nedestruktivnim metodam,

·          Rezervatno varstvo lokalitet in njihove prostorske integritete,

·          Integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Na arheoloških najdiščih je prepovedano:

·          Odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v teren,

·          Graditi vse vrste stavb,

·          Izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav,

·          Postavljati in polagati energetske in druge vode na ožjem območju varovanja,

·          Izvajati takšno rabo tal, ki škoduje najdišču (globoko oranje, rigolanje,…)

·          Raziskovanje terena nepooblaščenim osebam,

·          Gospodarsko izkoriščanje rudnin,

·          Postavljati reklamne in druge table oz. napise na ožjem območju varovanja

Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine možno:

·          Na robnih delih najdišča graditi infrastrukturne objekte in vode, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav, ki gredo v breme investitorja,

·          Urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti (postavitev pojasnjevalnih tabel),

·          Posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije.

56.    člen

(varstveni režim za stavbno dediščino)

Prepovedano je:

·          Objekt poškodovati ali podreti,

·          Spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo,

·          Spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo,

·          Spreminjati funkcionalno zasnovo in razporeditev dejavnosti v notranjem  in pripadajočem zunanjem prostoru,

·          Spreminjati oblikovanost zunanjščine – arhitekturno členitev, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle,

·          Na fasadah nemeščati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objekta,

·          Spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in sosednjih stavb,

·          Spreminjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na javni prostor,

·          Spreminjati ožjo okolico z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin.

Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

Izjemoma je ob predhodnih pogojih pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine možno:

·          na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele stavb oz. stavbne opreme v kvalitetnejše oz. avtentičnejše stanje;

·          izvajati znanstveno raziskovalna dela;

·          spremeniti namembnost objekta če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta;

·          spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;

·          na fasade nameščati nevpadljive izveske ali napise;

·          odpirati strehe (strešna okna, frčade) na tisti strani objekta, ki ni v vidnem stiku z javnim prostorom (ne velja za sakralno stavbno dediščino);

·          posegati v okolico objekta zaradi boljše predstavitve objekta.

Med stavbno dediščino uvrščamo tudi objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in sicer:

·          umetnostno-arhitekturne spomenike,

·          etnološke spomenike in

·          nekatere tehniške spomenike (mlini, žage, vodni stolp).

·          Poleg splošnega varstvenega režima za stavbno dediščino velja tudi, da se načeloma varujejo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti.

57.    člen

(varstveni režim za memorialno dediščino)

Prepovedano je:

·          objekt dediščine poškodovati ali odstraniti;

·          spreminjati avtentičnost lokacije;

·          spreminjati materialno substanco in fizično pojavnost objekta;

·          spreminjati območje in vedute.

Ob predhodnih pogojih pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine je izjemoma možno:

·          objekt dediščine obnoviti ali dopolniti;

·          posegati v okolico objekta (odstranitev vegetacije) zaradi boljše predstavitve objekta.

58.    člen

(varstveni režim za naselbinsko dediščino)

Prepovedano je:

·          spreminjati zgodovinski značaj naselja;

·          bistveno spreminjati podobo stavb (gabariti, strešine);

·          spreminjati naselbinsko zasnovo (parcelacija);

·          spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnose med stavbami in odprtim prostorom;

·          podirati pomembnejša drevesa, regulirati potoke ali kako drugače posegati v prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja;

·          spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute)

Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim posamezne kulturne dediščine:

·          Posegi v območja naselbinske dediščine so možni le ob pripravi celovitih ureditvenih načrtov, ki temeljijo na strokovnih zasnovah varstva dediščine,

·          Pomembnejši objekti naselbinske dediščine imajo status naselbinskega spomenika. Za njih velja enak varstveni režim, če z razglasitvenim aktom ni drugače določeno.

XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI

59.    člen

(zaščita pred požarom)

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti dvourno požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Potrebno je predpisati odmike med obstoječimi in novimi komunalnimi vodi.

Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati študijo požarne varnosti. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Za posamezna okolja je potrebno izdelati oceno požarne ogroženosti. V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.

Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

·          s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov

·          z vplivi obstoječih in novih industrijski objektov in tehnoloških procesov in

·          z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

60.    člen

(zaščita pred poplavami)

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda.

Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji prostojne službe za upravljenje z vodami.

61.    člen

(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

62.    člen

(tolerance pri izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev)

Ne glede na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

·          spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

·          nujni komunalni posegi,

·          nujni sanacijski posegi.

63.    člen

(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju občine Radenci prenehajo veljati:

·          Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Radenci (Ur. objave, št. 25/2002 in 27/03),

·          Zazidalni načrt 'Boračeva' (Ur. objave, št. 34/83, Ur. objave, Občine Radenci, št. 3/99) (del),

·          Zazidalni načrt 'Radenci – Jug' (Ur. objave, št. 27/86, Ur.l.RS, št. 65/98),

·          Ureditveni načrt za del naselja Radenci 'Jelovica – Maja' (Ur. objave, št.25/1988, Ur. objave, št. 15/01),

·          Spremembe in dopolnitve ZN 'Radenci – Jug' in UrN 'Zdraviliški kompleks Radenci' (Ur. objave, št. 6/1999) (del),

·          Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor za potrebe občanov na območju občine Radenci (Ur.l. RS, št. 51/97, Uradne objave Občine Radenci št. 4/99 in 19/01).

64.    člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 35000-00001/2005

Datum: 10.10.2005

 Popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/2005) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2006) Vsebuje naslednji prehodno in končni določbi:

 Korekcija grafičnih prilog:

Na listu št. 3-3 in 3-6 se popravi oznaka morfološke enote iz Ra 24 v Ra 23.

Na listu 3-1 se najbolj južna oznaka NR zamenja z oznako NG.

Na listih 3-2, 4-1 in 4-2 se modre črte, ki prikazujejo območje preklicanih PIN prikažejo tudi čez prikazano p.št.1647/3 k.o.Radenci (del, ki ima sedaj nepravilno oznako za veljavne prostorsko izvedbene načrte) in obdajajoča zemljišča z oznako za mešano območje in območje stanovanj, ki sedaj nosijo hkrati nepravilno oznako za veljavne prostorsko izvedbene načrte (tudi Gubčeva cesta).

Na listu št. 3-4 se najbolj severno območje zemljišč označeno kot območje proizvodnih dejavnosti označi pravilno kot mešano območje.

Na listih št. 3-2 in 4-1 ter 4-2 se območje (vse do zemljišč po katerih poteka potok), ki obdaja čistilno napravo, in je označeno kot območje stanovanj pravilno označi kot območje komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; na listih 4-1 in 3-2 se v k.o.Šratovcih enako spremeni namenska raba na območju objekta RP za mag.plinovod; Na zemljišču s prikazano parc.št. 611/3 k.o.Šratovci (list 3-1) se prav tako enako spremeni namenska raba.

Na listih št. 3-2 in 4-1 se območje za obrambnim nasipom (za p.št. 1663 k.o.Radenci, razen območje ob čistilni napravi) označeno kot območje stanovanj označi pravilno kot območje za turizem.

Na listu 3-2 se uporabi na območju stanovanj, ki leži neposredno južno ob lokalni cesti v Boračevi oznaka za preklicane PIN. Na tej karti se oznaka za preklic PIN uporabi tudi za lokalno cesto skozi Boračevo, kjer je sedaj bila oznaka za veljavne PIN.

Na listu 3-2 je po pomoti izostala oznaka za veljavne PIN na zemljiščih s prikazanimi parc.št. 42/5, 42/3, 42/4, 50/1, 379, 52/1 in 50/1 vse k.o.Boračeva – popravek velja v smislu veljave starega PIN.

V primeru neskladja grafičnega dela PUP s prostorskimi sestavinami planskih aktov veljajo prostorske sestavine planskih aktov (za stavbna zemljišča-poselitveno območje se uporabi oznaka PUP, ki velja za enaka sosednja zemljišča).

Korekcija legende:

NC – območje strnjene pozidave ob regionalni cesti se popravi in glasi: NC – območje strnjene pozidave ob cesti Gornja Radgona - Ljutomera