Na podlagi 175. člena in v povezavi 17. do 34. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 27. marca 2003 sprejel

O D L O K 

o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za trgovsko cono Murska Sobota – zahod, ki ga je pod številko 3/02-ZN/MS izdelala ZEU-Družba za načrtovanje in inženiring v Murski Soboti in je bil v prvi obravnavi sprejet kot predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko – obrtno cono Černelavci, ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod (stanovanjska gradnja) (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta).   in spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod (vila hiša) (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (vila hiša)).

2. člen

Zazidalni načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze ter program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. 

Tekstualni del obsega:

1.  Splošni del

2.  Opis in utemeljitev prostorskih pogojev za realizacijo po posameznih področjih

3.  Soglasja pristojnih organov

Grafični del obsega:

I.  Prikaze iz prostorskih sestavin planskih aktov

1.  Izrez iz Družbenega plana                               M 1:5000

II. Prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih

1.  Kopija katastrskega načrta

    z območjem obdelave                                     M 1:1000

2.  Parcelacijski načrt                                     M 1:1000

3.  Zakoličbena situacija                                   M 1:1000

4.  Ureditvena situacija

    z zasnovo zelenih površin                               M 1:1000

5.  Komunalna ureditev                                      M 1:1000

6.  Prometna situacija                                      M 1:1000

7.  Varstvo pred naravnimi

    in drugimi nesrečami                                    M 1:1000

Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del. 

Tekstualni del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta. 

Grafični del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje naslednje grafične načrte, ki veljajo za območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta: 

– izsek iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov za območje Mestne občine Murska Sobota v merilu 1:2000, 

– območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:500, 

– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:500, 

– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:500, 

– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:500, 

– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:500, 

– načrt parcelacije v merilu 1:500. 

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta imajo naslednje priloge: 

– sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, 

– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, 

– prikaz stanja prostora, 

– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, 

– smernice in mnenja, 

– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta

II. OBSEG, NAMENSKA OPREDELITEV OBMOČJA

3. člen

Območje zazidalnega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 4134/2, 4134/7, 4134/8, 4134/9, 4134/10, 4134/11, 4139/2, 4145/1, 4145/2, 4145/3, 4145/4, 4145/5, 4145/6, 4155/1, 4155/2, 4155/3, 4156/3, 4158/3 in 4158/4 vse v k.o. Murska Sobota.  

(1) Območje zazidalnega načrta obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 4134/8, 4134/9, 4134/12, 4134/13, 4134/14, 4134/15, 4134/16, 4134/17, 4134/18, 4134/19, 4134/20,4145/1, 4145/2, 4145/4, 4145/8, 4145/9, 4145/10, 4145/11, 4145/12, 4145/13, 4145/14, 4145/15, 4155/1, 4155/2, 4158/3, 4158/4, vse k.o. Murska Sobota.

(2) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (vila hiša) se nanašajo le na del območja skladno s prikazom v grafičnem delu.

4. člen

Na območju zazidalnega načrta je dopustna: 

– gradnja trgovskih centrov, 

– gradnja samostojnih hiš, vrstnih hiš ali dvojčkov, 

– gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, 

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, 

– ureditev zunanjih površin. 

Poleg tega je na parkirišču trgovskih centrov dopustna gradnja ročne ali avtomatske avtopralnice.

III. POGOJI ZA IZRABO – OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

5. člen

 Na območju zazidalnega načrta je predvidena gradnja objektov znotraj katerih je dovoljen razvoj predvidenih dejavnosti navedenih v 4. členu tega odloka pod naslednjimi pogoji: 

– gradbene linije predvidenih objektov so razvidne iz grafičnih prilog; 

– tlorisne dimenzije predvidenih objektov ne smejo presegati maximalnih gabaritov, razvidnih iz grafičnih prilog navedenih v 2. členu tega odloka. Spremeniti jih je možno pod pogoji navedenimi v 15. členu tega odloka; 

– max. vertikalni gabarit predvidenih objektov obsega največ dve etaži nad terenom; 

– na trgovskih centrih je predvidena izvedba ravnih streh oziroma streh z min. naklonom; 

Gradnja samostojnih hiš, vrstnih hiš ali dvojčkov je dopustna pod naslednjimi pogoji: 

– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami, katerih načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se jih dotika s fasadami ali pa je od njih odmaknjena v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi ipd., vendar ne smejo segati preko meje sosednjega zemljišča; 

– odmik od meje sosednjega zemljišča: določen je z gradbeno mejo. Kolikor ni določen z gradbeno mejo (združevanje, širjenje ali oženje zemljiških parcel), mora biti odmik fasade stavbe od meje sosednjega zemljišča najmanj 3,00 m. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši; 

– višinska kota pritličja: največ 1,40 m nad najnižjo višinsko koto urejenega terena ob stavbi; 

– etažnost: največ K+P+1. Dopustna je medetažna zasnova. Klet se zaradi možnosti nastopa visoke podtalnice izvede v vodotesni bazenski izvedbi; 

– tipologija: samostojne hiše, vrstne hiše ali dvojčki; 

– tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,4 za samostojne hiše in največ 0,5 za vrstne hiše ali dvojčke;  Na zemljiških parcelah, ki so večje od 1.000 m² in so namenjene gradnji samostojnih hiš je poleg faktorja zazidanosti parcele (z) potrebno upoštevati tudi faktor izrabe parcele (i), kateri je največ 0,4 in se določi kot razmerje med bruto tlorisna površina objekta nad nivojem terena in celotno površino parcele namenjene gradnji; 

– fasada: klasično ometana (obarvane v umirjene tone), lesena ali iz sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna arhitektura; 

– streha: ravna, enokapna ali dvokapna. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V detajlih je dovoljena kombinirana streha. Na strehah je dovoljeno namestiti zbiralnike sončne energije, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja; 

– strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.«. 

Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pod naslednjimi pogoji: 

– vrste: dopustna je gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomolov, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču; 

– odmik od meje sosednjega zemljišča: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na mejo; 

– velikosti: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje; 

– oblikovanje: da se ne kvari splošnega videza prostora. 

Ureditev zunanjih površin je dopustna pod naslednjimi pogoji: 

– zelene in utrjene površine ob stanovanjski stavbi se uredi poljubno, in sicer odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na zemljiški parceli; 

– na severovzhodu območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta se uredi zelenico, na kateri se utrdi pešpot za morebitno peš navezavo do trgovskega centra.

IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

6. člen

Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati po grafični prilogi “Komunalne naprave” in v skladu s pogoji iz soglasij posameznih pristojnih služb k predmetnemu zazidalnemu načrtu. Infrastrukturni vodi območja se s krajevnimi infrastrukturnimi sistemi navežejo preko infrastrukturnih vodov sosednjih območij. Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče. Kjer je možno se pripravijo skupni priključki za več objektov. Na posameznih odsekih se zgrade vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo cestišč. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med vodi različnih omrežij morajo ustrezati predpisom, če to ni mogoče, se morajo izvesti predpisane zaščite. 

1. Promet 

Izvede se priključek na cesto Murska Sobota – Gederovci (R2-441) pod pogoji posameznih pristojnih služb k predmetnemu zazidalnemu načrtu. Prometne ureditve se izvedejo kot je prikazano v grafičnih prilogah. 

2. Kanalizacija 

Komunalne odpadne vode se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje (na severni kanalizacijski kolektor). 

Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se odvajajo posredno v podzemne vode preko ponikovalnic (ponikovalnih polj). V času močnejših nalivov se padavinske odpadne vode prelivajo preko roba zadrževalnega prostora ponikalnih polj in razlivajo na okoliških njivskih površinah izven območja zazidalnega načrta. V prihodnosti je ob robu območja zazidalnega načrta načrtovana izvedba površinskega odvodnika, po katerem se bodo v času večjih nalivov padavinske odpadne vode razbremenjevale proti jugozahodu (potok Dobel–Mokoš). Izvedba površinskega odvodnika ni predmet tega zazidalnega načrta in ni predpogoj za gradnjo na območju zazidalnega načrta.

3. Vodovod in hidrantno omrežje 

Na območju je predvidena zgraditev sistema krožnega vodovoda (cevi PEHD ustreznega premera), s hidrantnim omrežjem, s priključitvijo na obstoječi mestni vodovod. 

4. Elektrika 

Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje, ki bo znotraj trgovskega centra. Objekti znotraj območja se priključijo na predvideno nizkonapetostno razdelilno kabelsko omrežje, pod pogoji upravljavca. 

5. Javna razsvetljava 

Uredi se javna razsvetljava ob načrtovanih cestah in na parkiriščih. 

6. Informacijsko omrežje 

Vodi informacijskega sistema (telefonski vodi, vodi kabelske televizije in morebitni drugi informacijski vodi) se navežejo na obstoječe informacijsko omrežje. Vodi informacijskega sistema se skupno vodijo v posebnih ceveh. 

7. Javna higiena 

Zbiranje odpadkov se uredi za vsak objekt posamezno, znotraj posameznega objekta. Način odvoza in odlaganja se določi v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki v Občini Murska Sobota. 

8. Plinovodno omrežje 

Znotraj območja se izvede plinovodno omrežje, kot je prikazano v grafičnem delu zazidalnega načrta. 

Po izgraditvi plinovodnega omrežja se vse stavbe priključijo na to omrežje. 

9. Ogrevanje 

Za posamezne stavbe ali povezane skupine stavb se grade kotlovnice, ki kot kurilni medij praviloma uporabljajo plin iz mestnega plinovoda.

10. Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije 

Pri gradnji objektov se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. 

Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: 

– izboljšuje toplotna izolacija objektov, 

– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, 

– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, 

– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. 

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost teh sistemov. Za alternativne štejejo naslednji sistemi: 

– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, 

– soproizvodnja z visokim izkoristkom, 

– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, 

– toplotne črpalke. 

Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja le za določene stavbe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, energetiko in učinkovito rabo energije v stavbah.

V. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

7. člen

Znotraj območja se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom. Predvidene dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne (60 dbA) in nočne (50 dbA) ravni hrupa.

8. člen

Kot primarni energetski vir znotraj območja je predviden plin.

9. člen

Pri gradnji objektov se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati predpisi s področja požarnega varstva. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. 

Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik. Oskrba s požarno vodo se zagotovi preko predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti.

Na območju zazidalnega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice, zato objekti ne smejo biti podkleteni oziroma morajo biti kletni prostori ustrezno zgrajeni za pogoje visoke talne vode. 

Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. 

Pri novih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo tako, da zdrži rušenje nanjo.

10. člen

Pri gradnji javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. Pri gradnji pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih s cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički. Ta pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov pešcev na višje nivoje.

VI. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA

11. člen

Izvajanje zazidalnega načrta bo potekalo postopoma, v skladu z interesi investitorjev. Praviloma mora pred gradnjami in drugimi posegi v prostor biti urejena zanje potrebna komunalna oprema. Izvajanje gradenj in drugih ureditev lahko poteka časovno neodvisno.

VII. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, 

KI SE NE UREDIJO V PRVIH ETAPAH

12. člen

Zemljišča, na katera se ne posega v prvih etapah izvajanja zazidalnega načrta, se ohranjajo v dosedanji rabi. Na teh zemljiščih se dopušča le še pripravljalna dela za gradnje, oziroma druge posege v prostor predvidene s tem načrtom.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

13. člen

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci zazidalnega načrta upoštevati: 

– plodno zemljo, ki bo odstranjena zaradi gradnje novih objektov, prometnih in manipulacijskih površin, je treba uporabiti za ureditev zelenih površin, 

– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne škodljive posledice zaradi gradnje, 

– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev, 

– evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred pričetkom gradnje, 

– zagotoviti zavarovanje gradbišča.

14. člen

Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila zazidalnega načrta. 

Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo, ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih. 

Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega načrta.

IX. ODSTOPANJA

15. člen

Dopustna odstopanja od predvidenih tlorisnih gabaritov rgovskih centrov znašajo ± 2 m v smeri, ki ni omejena z gradbeno linijo. 

Možna so tudi večja odstopanja od grafičnih prilog, pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka, z novo ustrezno strokovno podlago, pred izdajo dovoljenja za gradnjo. Odločbe tega člena se nanašajo tudi za posege, ki niso bili predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.

Dopustna so odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. 

Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, katere se glede izbire tipologije zazidave lahko združuje, širi ali oži, pri čem se ne sme posegati na zemljiške parcele namenjene gradnji ceste (razen zemljiške parcele severozahodnega kraka dostopne ceste) in zemljiške parcele izven območja zazidalnega načrta.

X. NADZOR

16. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

17. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na upravi Mestne občine Murska Sobota.

18. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 35005-1/02

Murska Sobota, dne 27. marca 2003.

11. člen

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se po ZPNačrt štejejo za občinski podrobni prostorski načrt.

12. člen

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.

13. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod (vila hiša) (Uradni list Republike Slovenije, št. 4/2018) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

6. člen

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (vila hiša) se po ZPNačrt štejejo za občinski podrobni prostorski načrt.

7. člen

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (vila hiša) se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.

8. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.