Na podlagi 102.
člena Poslovnika Občinskega sveta občine Rogaška Slatina je Občinski
svet občine Rogaška Slatina na 8. redni seji dne 24. 9. 2003 potrdil
uradno prečiščeno besedilo poslovnika Občinskega sveta občine Rogaška
Slatina, ki obsega: |
–
Poslovnik Občinskega sveta občine Rogaška Slatina (Uradni list RS,
št. 31/99), |
–
Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta občine Rogaška
Slatina (Uradni list RS, št. 69/03). |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
občine Rogaška Slatina |
(uradno prečiščeno
besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. |
|
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
Svet dela na rednih
in izrednih sejah. Korespondenčna seja je dopustna samo v primerih
določenih s tem poslovnikom. |
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
6. člen |
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
Svet uporablja
pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja
pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
|
9. člen |
Prvo sejo sveta
vodi župan. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo.
Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov
po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija
na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu |
svetu tudi
odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj
o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
11. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem
mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
|
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA |
SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
13. člen |
Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član občinskega
sveta ima pravico: |
– predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta; |
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače
za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
15. člen |
Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in
pobude članov občinskega sveta |
|
16. člen |
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član občinskega
sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima
lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
Član občinskega
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne
več kot pet minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma
njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
Župan ali tajnik
občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
18. člen |
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
ene od prihodnjih rednih sej. |
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
19. člen |
Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Članu sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del
plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta
seja. |
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. DELOVNO
PODROČJE SVETA |
|
20. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet opravlja
zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona
statut občine. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
|
22. člen |
Vabilo za redno
sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. |
Vabilo na sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanom, tajniku občine in drugim
za katere tako presodi župan. |
|
23. člen |
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo
občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta
ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem
dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj
sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
24. člen |
Korespondenčna seja
občinskega sveta je dopustna samo v primeru, ko ni možno sklicati
izredne seje občinskega sveta, odločitev občinskega sveta pa je potrebna
takoj, ker bi v nasprotnem primeru nastale nepopravljive posledice za
občino. |
Korespondenčna seja
občinskega sveta se opravi po telefonu, o veljavnosti odločitve pa se
uporabljajo določbe tega poslovnika odvisno od vsebine obravnavane
vsebine. O sklicu korespondenčne seje odloči župan, ki je dolžan o
razlogih za njen sklic in vsebino sprejete odločitve seznaniti občinski
svet na njegovi prvi seji, ki sledi korespondenčni seji. |
|
25. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan. |
Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
26. člen |
Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik. |
|
27. člen |
Sejo občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
|
28. člen |
Seje občinskega
sveta so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo, nima pa pravice na seji razpravljati. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost zagotovljen primeren prostor za spremljanje
dela občinskega sveta ter da pri tem dela ne moti. Prostor za javnost je
lahko tudi prostorsko ločen od prostora, v katerem poteka delo
občinskega sveta, če se javnosti z informacijskimi sredstvi zagotovi
hkratno spremljanje dela občinskega sveta v besedi in sliki. Če občan,
ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet sklene,
da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu
je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
30. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
32. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
33. člen |
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Po tem dobijo
besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljalec lahko
razpravlja enkrat, o ponovni razpravi odloči predsedujoči. Razpravljalec
ima pravico do replike. Replika mora biti konkretna in se nanašati na
napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove.
Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
34. člen |
Razpravljalec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljalec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
|
36. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
Med sejo občinskega
sveta predsedujoči odredi po potrebi odmor. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
|
39. člen |
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornik mora govoriti za
govorniškim odrom, v besedo pa mu lahko seže samo predsedujoči. |
|
40. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
42. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
43. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
45. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se
je večina navzočih članov izrekla “ZA” njen sprejem. |
|
46. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
47. člen |
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
48. člen |
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu
predlagane odločitve. |
|
49. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”. |
|
50. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”.
“ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI”
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali besedo
“PROTI”. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
51. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
– število
razdeljenih glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število
neveljavnih glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov
“ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih
število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj
po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
52. člen |
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
53. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi tajnik občine ali od njega pooblaščeni delavec
občinske uprave. |
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, tajnik občine ali od
njega pooblaščeni delavec občinske uprave. |
Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega
sveta. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
54. člen |
Potek seje
občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto
po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski
svet, katerega seja je bila snemana. |
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član občinskega
sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave. |
Član občinskega
sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v
kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in
utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči
prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
|
55. člen |
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske
uprave, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentacijsko gradivo. |
|
56. člen |
Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu
ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi
pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila |
za svet |
|
57. člen |
Strokovno delo za
občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja delavec
občinske uprave, ki ga določi župan. Administrativna dela za občinski
svet se zagotovijo v okviru del in nalog občinske uprave. |
|
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
58. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
– pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
– opravlja naloge s
področja ugotavljanja nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s
pridobitno dejavnostjo, |
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi
seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil
izvoljen za župana. |
|
59. člen |
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
60. člen |
Stalna delovna
telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisija: |
– Odbor za
gospodarske dejavnosti, |
– Odbor za družbene
dejavnosti, |
– Odbor za cestno
in komunalno infrastrukturo, |
– Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– Komisija za
vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja, |
– Statutarnopravna
komisija, |
– Zdraviliška
komisija. |
|
61. člen |
Odbor za
gospodarske dejavnosti, ki šteje pet članov in opravlja naslednje
naloge: |
– spremlja
gospodarski razvoj občine, |
– pripravlja
predloge za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti, |
– daje predloge za
projekte na področju turizma, |
– daje mnenje in
predloge k aktom za spodbujanje razvoja malega gospodarstva in mnenja za
reševanje težav v gospodarstvu, |
– opravlja druge
naloge, ki se nanašajo na področje obrti, podjetništva in turizma. |
|
62. člen |
Odbor za družbene
dejavnosti, ki šteje pet članov in opravlja naslednje naloge: |
– daje mnenja in
predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo izvajanje in
pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in mladine, za socialno ogrožene,
invalide in ostale, razvoja športa in rekreacije ter izobraževalne,
raziskovalne, informacijsko-dokumentacijske, društvene in kulturne
dejavnosti, |
– daje mnenja in
predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo izvajanje nacionalnih
programov javnih služb na področju družbenih dejavnosti, |
– daje mnenje
županu pri določanju višine prispevkov v negospodarskih javnih službah, |
– daje mnenje in
predloge na področju: varstva naravne in kulturne dediščine; kulture,
informiranja in raziskovanja; lekarništva in zdravstva; otroškega in
socialnega varstva; vzgoje in izobraževanja; športa in rekreacije. |
|
63. člen |
Odbor za cestno in
komunalno infrastrukturo, ki šteje pet članov in opravlja naslednje
naloge: |
– razpravlja o
komunalni problematiki in predlaga ustrezne ukrepe, |
– sodeluje pri
pripravi in sprejemanju letnega programa dela za prostorsko urejanje
pristojnega občinskega organa, |
– oblikuje predloge
ukrepov na področju varstva okolja in ravnanja z odpadki, |
– razpravlja o
drugih nalogah, ki so povezane z delom odbora za to področje. |
|
64. člen |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje pet članov in
opravlja naslednje naloge: |
– daje predloge za
imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta, |
– daje predloge za
imenovanje vodstvenih delavcev v skladih, zavodih in javnih podjetjih,
če jih v skladu z akti o ustanovitvi imenuje občinski svet oziroma daje
predloge o mnenjih in soglasjih za njihovo imenovanje, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
– pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
65. člen |
Komisija za vloge,
pritožbe, nagrade in odlikovanja, ki šteje pet članov in opravlja
naslednje naloge: |
– obravnava vloge
in pritožbe občanov, |
– na podlagi vlog
in pritožb daje pobude in predlaga rešitve občinskemu svetu, županu in
občinski upravi, |
– sprejema druge
ukrepe v zvezi z vlogami in pritožbami, |
– določa število
priznanj, |
– pripravlja in
objavlja razpise za podelitev nagrad in priznanj, |
– izvaja izbiro med
predlaganimi kandidati in pripravlja predloge sklepov za občinski svet. |
|
66. člen |
Statutarnopravna
komisija šteje pet članov. |
Komisija obravnava
predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet
sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma
stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni
in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi
akti občine. |
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
občinskega sveta, statutarnopravna komisija razlaga poslovnik občinskega
sveta. |
|
67. člen |
Zdraviliška
komisija, ki šteje pet članov in opravlja naslednje naloge: |
– daje mnenja in
predloge o boljši urejenosti ožjega in širšega zdraviliškega jedra, |
– daje mnenja k
aktom, ki se nanašajo na zdraviliško dejavnost, |
– daje mnenje in
predloge o boljši promociji turistične občine, |
– opravlja druge
naloge na področju turizma. |
|
68. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
69. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora
imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
70. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora oziroma komisije
občinskega sveta ali odbor oziroma komisijo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
odborov oziroma komisij pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
71. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
72. člen |
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
|
73. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
74. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
– proračun in
rebalans proračuna občine ter zaključni račun, |
– planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
75. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun in rebalans proračuna občine ter
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. |
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
|
76. člen |
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
77. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki
je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
78. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta,
tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
79. člen |
Predsedujoči
občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj devet dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
80. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Če občinski svet
meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je sprejet,
če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov občinskega
sveta. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
|
81. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu, ki je bil
dopolnjen ali spremenjen v prvi obravnavi. Ko občinski svet konča
razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v
celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
82. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko
predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove
mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
83. člen |
Amandma, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta
glasuje večina navzočih članov. |
O vsakem amandmaju
se glasuje posebej, po vrstnem redu, kot so bili podani. |
|
84. člen |
O drugih aktih,
razen o odloku o proračunu in o prostorskih in drugih planih razvoja
občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati
splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in
glasovanje o aktu v celoti. |
Svet lahko sklene,
da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. |
Za spreminjevalne
in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki
veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka, s tem, da se o teh
predlogih glasuje po vrstnem redu, kot so bili podani, razen
predlagateljevega predloga, o katerem se glasuje na koncu. |
|
85. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
|
86. člen |
Občinski svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. |
Občinski svet lahko
nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se
predlog ne obravnava. |
|
3. Hitri postopek
za sprejem odlokov |
|
87. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
88. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– uskladitve
odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora
in ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov. |
V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev
odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predloga. |
|
89. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
90. člen |
Predlog proračuna
občine župan predloži občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
Župan pošlje z
gradivom članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon ter vabilo za sejo, na kateri bo
občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
Na seji občinskega
sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno
omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna predstavijo
zaposleni v občinski upravi. |
|
91. člen |
Na seji občinskega
sveta se opravi splošna razprava o predlogu proračuna in sprejme sklep,
da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega
lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski
upravi posredujejo svoje pripombe. |
Predlog proračuna
je v javni razpravi 15 dni na sedežu občine. |
Sklep o tem, da je
predlog proračuna v javni razpravi, se objavi na krajevno običajen
način. |
|
92. člen |
Če občinski svet ne
sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, mora župan
v roku 7 dni predložiti občinskemu svetu nov predlog proračuna in
sklicati sejo občinskega sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna
razprava brez predstavitve župana. Župan uvodoma pojasni, v čem so
bistvene spremembe novega predloga glede na prvotno predlagani predlog. |
Če tudi po tej
obravnavi občinski svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v
javno obravnavo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel
občinski svet, predlog proračuna v javno razpravo. |
|
93. člen |
V času javne
razprave lahko predlog proračuna obravnavajo delovna telesa občinskega
sveta, sveti krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in
predloge se posredujejo županu. |
|
94. člen |
Najkasneje v
petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog
proračuna občine za drugo obravnavo ter ga z gradivom posreduje vsem
članom občinskega sveta skupaj z vabilom za sejo, na kateri bo občinski
svet obravnaval predlog proračuna. |
Člani občinskega
sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo občinskega sveta. |
|
95. člen |
V uvodni
obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni, katere
pripombe iz javne razprave je sprejel, pojasni, katere je vključil v
predlog proračuna za drugo obravnavo in katerih ni upošteval ter
utemeljitve, zakaj jih ni. |
Nadalje župan
pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno upoštevati. |
Župan lahko na seji
vloži svoje amandmaje. |
Po obrazložitvi
župana lahko predlagatelji umaknejo svoj amandma. |
Če predlagatelj
amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. |
Vsak amandma mora
upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora
navesti določno, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in
za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo
proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja. |
Najprej se glasuje
o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu vložitve. |
|
96. člen |
Po glasovanju o
amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in vključeni
v proračun občine. |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun medsebojno
usklajen glede prihodkov in odhodkov. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot o celoti. |
Če župan ugotovi,
da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti
v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti
po sklenjenih pogodbah, ali sodnih in drugih odločbah ali bi sprejeti
amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti,
lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. |
Ko je predlog
uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. |
Če predloga
obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se
bo seja nadaljevala. |
Občinski svet
najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje
še o proračunu v celoti. |
Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
|
97. člen |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
Nov predlog
proračuna obravnava občinski svet in o njem odloča po določbah
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki lahko traja največ tri mesece. Če tudi v tem
roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša
na predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
Sklep o začasnem
financiranju obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek. |
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek. |
|
6. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
98. člen |
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarnopravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za
sprejem odloka po rednem postopku. |
|
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
99. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt. |
Tak splošni akt
sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem
odloka. |
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
100. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
Če svet odloči, da
se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
101. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda “ZA” ali “PROTI”. |
Kandidat je
imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
102. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
103. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles občinskega sveta |
|
104. člen |
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje
podžupana – podžupanov |
|
105. člen |
Na predlog župana
imenuje svet dva podžupana izmed članov občinskega sveta. |
O tem, ali se
imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je
imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
106. člen |
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot
je določen za imenovanje. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan
pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen
predlagati tudi njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
|
4. Odstop
članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
107. člen |
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Občinski svet
ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu
svetu novega kandidata. |
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
108. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
109. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
110. člen |
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik
občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega
sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
111. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
112. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA |
POSLOVNIKA |
|
113. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
114. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarnopravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta
daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član
občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarnopravna komisija, odloči svet. |
|
Poslovnik Občinskega sveta občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št.
31/99) vsebuje naslednji končni določbi: |
|
118. člen |
Z dnem veljavnosti
tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu Občinskega sveta občine
Rogaška Slatina, objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/95. |
|
119. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta Občine Rogaška
Slatina (Uradni list RS, št. 69/03) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
10. člen |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
Št.
06202-008-09/2003 |
Rogaška Slatina,
dne 24. septembra 2003. |
|
Župan |
Občine Rogaška
Slatina |
mag. Branko Kidrič
l. r. |
|