Številka: U-I-15/17-12

Datum: 19. 5. 2022

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Janeza Gosarja, Vodice, na seji 19. maja 2022

odločilo:

1. Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 3/14, 7/14 in 7/16), kolikor kategorizira javno pot »SELO (SELO)« (odsek 962891) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 145, k. o. Vesca, se razveljavi.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji občinskih cest

v Občini Vodice (Uradni list RS, št. 69/99) in Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/03), kolikor sta kategorizirala javno pot v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 145, k. o. Vesca, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1. Pobudnik izpodbija Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vodice (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot v delu, ki naj bi potekala po zemljišču parc. št. 145, k. o. Vesca, v njegovi lasti.[1]  Zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter drugim odstavkom 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1).

Navaja, da je lastnik navedene nepremičnine in da je Občina Vodice (v nadaljevanju Občina) brez njegove vednosti in brez njegovega soglasja čez to njegovo parcelo kategorizirala občinsko javno pot št. 962891 »SELO (SELO)«. Trdi, da bi morala Občina biti pred kategorizacijo lastnica. Zatrjuje uničenje 597 m² veliko zazidljive in komunalno opremljene parcele ter povzročitev trajne in nepopravljive, vsaj 200.000,00 EUR visoke škode. Navaja, da je za to, da po njegovem zemljišču poteka navedena kategorizirana javna pot, izvedel konec januarja 2016, ko je dobil pošto geodetskega podjetja, da pridejo odmerit parcelo za javno pot. Prilaga sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne enote Geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne Domžale (v nadaljevanju Sklep GURS) z dne 22. 6. 2016, s katerim je ta zavrgla zahtevo Občine za evidentiranje parcelacije parcele št. 145 v katastrski občini 1745 Vesca, po kateri naj bi potekala sporna javna pot. Navaja, da Občina kljub jasnemu Sklepu GURS in opozorilu v tem sklepu na protiustavnost kategorizirane poti še vedno ni »odkategorizirala« poti v tem delu.

2. Občina v odgovoru glede pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka navaja, da prereka vse navedbe pobudnika, in ob tem pojasnjuje, da je kot kategorizirano javno pot (JP 962891 – SELO DO BORČNIKA) v delu, ki poteka po zemljišču v lasti pobudnika, določil že Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vodice (Uradni list RS, št. 69/99 – v nadaljevanju Odlok/99), ki je bil sprejet 12. 10. 1998. Navaja, da je navedeni odlok prenehal veljati s sprejetjem Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/03 – v nadaljevanju Odlok/03),[2]  ki je navedeno javno pot še vedno navajal kot kategorizirano javno pot (JP 962891 – SELO DO BORČNIKA), veljavni Odlok, ki je bil sprejet 18. 3. 2014 in s katerim je prenehala veljavnost odloka iz leta 2003, pa sporno javno pot navaja v 5. členu Odloka pod zap. št. 83 (cesta JP 962890, odsek 962891 – SELO (SELO)).[3] Občina trdi, da ne gre za kategorizacijo nove javne ceste v letu 2014, kot naj bi posredno izhajalo iz pobude, in da je bila sporna javna pot kategorizirana na podlagi odloka iz leta 1998 in v skladu z merili, ki jih je v 9. členu določala Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 48/97 in 113/09), ter na podlagi mnenja, ki ga je skladno s 17. členom te uredbe k predlogu kategorizacije podala Direkcija Republike Slovenije za ceste. Pojasnjuje, da je s pobudnikom večkrat poskusila skleniti pravni posel za pridobitev lastninske pravice na delu zemljišča v njegovi lasti ter da je 14. 10. 2016 vložila zahtevo za razlastitev nepremičnin in predlog za dovolitev pripravljalnih del. Prilaga odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Šiška, št. 352- 68/2016-9 z dne 12. 7. 2017 o dovolitvi izvedbe postopka za ureditev mej in parcelacije na spornem zemljišču in Ministrstva za okolje in prostor št. 35020-44/2017-3-BO z dne 10. 1. 2018 o zavrnitvi pobudnikove pritožbe zoper omenjeno odločbo. Navaja, da je pobudnik sprožil upravni spor, o katerem naj Upravno sodišče še ne bi odločalo.

Zatrjuje, da je v obravnavani zadevi storila vse v smeri ureditve lastninskega stanja nepremičnine, po kateri poteka sporna pot, vendar postopek razlastitve (žal) še ni zaključen. Predlaga, naj Ustavno sodišče obravnavano pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti kot neutemeljeno zavrne.

3. Pobudnik v izjavi glede odgovora Občine vztraja pri pobudi. Trdi, da se predstavniki Občine niso pripravljeni pogovarjati in da mu niso poslali zakonsko predpisane ponudbe za odkup parcele. Navaja, da je Občina leta 2016 enostavno vložila zahtevo za razlastitev, ki jo je dobil za božič tega leta od Upravne enote Ljubljana. Pojasnjuje, da je stopil v stik z Občino in posredoval že vsaj dvajset predlogov za rešitev problema poti, vendar naj bi Občina vztrajala, ali naj bi ji za simbolično ceno prodal del parcele ali pa naj bi ga prisilno razlastili. Navaja, da je Občini ponudil celo odkup celotne parcele, da bi lahko dejansko po vseh svojih predpisih uredila javno pot, pa tudi temu ostro nasprotuje. Trdi, da ga nikoli ni nihče iz Občine vprašal, niti obvestil o tem, da bi imela Občina po sporni parceli kadarkoli kategorizirano javno pot; to naj bi izvedel leta 2016, ko je Občina kar vložila zahtevo za parcelacijo njegove parcele. Ustavno sodišče poziva, naj ustavi ali vsaj zadrži razlastitveni postopek in mu zaradi v zemljiški knjigi vpisanega postopka razlastitve »odplombira (odblokira) parc. št. 145, k. o. Vesca, in njihovo hišo v celoti«. Prosi še, naj Ustavno sodišče odpravi izpodbijani Odlok in »vse pretekle protiustavne občinske odloke Občine Vodice o kategorizaciji občinskih cest (številka 69/99, 10/03) v delu, kjer kategorizacija poteka po njegovi parceli«.

B. – I.

4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

5. Pobudnik je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti v izjavi o navedbah nasprotne udeleženke razširil na Odlok/99 in Odlok/03, kolikor sta kategorizirala javno pot v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 145, k. o. Vesca, kar navaja tudi Občina. Ker gre v obeh primerih za predpisa, ki v času vložitve pobude nista več veljala, lahko Ustavno sodišče o njuni ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. Eden od teh pogojev je tudi pravovarstvena potreba pobudnikov. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega predpisa odpravile posledice, ki so nastale zaradi izpodbijanega predpisa (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Ker zgolj z morebitno ugoditvijo pobudi teh posledic Odloka/99 in Odloka/03, ki ne veljata več, ni mogoče odpraviti zato, ker je z Odlokom po isti parceli ponovno kategorizirana javna pot, predpis o kategorizaciji občinskih cest pa tudi ni podlaga za razlastitveni postopek, je treba pobudo zaradi neizpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 47. člena ZUstS v tem delu zavreči (2. točka izreka).

B. – II.

6. Iz zemljiškoknjižnega izpisa izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišča parc. št. 145, k. o. Vesca, po katerem je bila po njegovih navedbah in navedbah nasprotne udeleženke kategorizirana javna pot. Pobudnik zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njegovem zemljišču. Pobudnik navaja, da je za kategorizacijo sporne poti izvedel v postopku geodetske izmere svoje parcele, ko naj bi konec januarja 2016 prejel pošto, in se sklicuje na Sklep GURS. S temi navedbami se po vsebini sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Da je sklicevanje pobudnika na pravočasnost lahko uspešno, mora pobudnik izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[4] Iz obrazložitve priloženega Sklepa GURS izhaja, da je bila mejna obravnava izvedena 10. 2. 2016. Občina navaja, da je bila javna pot na tem zemljišču kategorizirana že pred kategorizacijo z izpodbijanim Odlokom, in povzema svoja prizadevanja za pridobitev lastninske pravice na spornem delu zemljišča v lasti pobudnika, s čimer oporeka utemeljenosti, ne pa pravočasnosti pobude. Pobudnik je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka vložil 12. 1. 2017, kar sega v rok pred potekom enega leta od časa seznanitve s kategorizacijo sporne javne poti v postopku geodetske izmere zemljišča, kot ga po presoji Ustavnega sodišča prepričljivo navaja in izkazuje pobudnik. Glede na navedeno je pobuda glede na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS tudi pravočasna. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

7. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

8. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/0 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v

postopku razlastitve.

9. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo sporne javne poti ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna pot, postopek razlastitve zoper to nepremičnino, katere lastnik je pobudnik, uveden na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B), pa je še v teku. Zato je 5. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 145, k. o. Vesca, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje Odloka z Ustavo že iz navedenih razlogov, se do drugih očitkov pobudnika ni opredelilo. Glede poziva pobudnika, naj Ustavno sodišče ustavi ali vsaj zadrži razlastitveni postopek in mu zaradi v zemljiški knjigi vpisanega postopka razlastitve »odplombira (odblokira)« sporno zemljišče in njihovo hišo, pa Ustavno sodišče pobudniku še pojasnjuje, da postopek razlastitve in zaznamba v zemljiški knjigi nista predmet tega postopka.

C.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik