Na podlagi 33., 175., 182. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.list RS, št. 110/02 in 08/03), sprejetega Programa priprave zazidalnega načrta območja KO 5 ŠMIDOV TRAVNIK (Uradne objave glasila Občine Komenda, št. 03/2001) ter 16. člena Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99, 83/99 ter Uradne objave glasila Občine Komenda, št. 01/2001) je Občinski svet občine Komenda na svoji 15. seji dne 20.07.2004 sprejel

ODLOK

O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA KO 13 GMAJNICA

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ureja območje KO 13 Gmajnica, ki je bilo v dosedanjih planskih aktih opredeljeno z oznako KO 5 Šmidov travnik. Z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 in odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 – dopolnitev v letu 2003, za območje Občine Komenda (Uradne objave glasila Občine Komenda, št. 12/03) je bilo preimenovano v območje z oznako KO 13 Gmajnica. Določajo se meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. Lokacijski načrt je na podlagi programa priprave in pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, Ljubljanska 76, pod številko projekta 4/2001 v oktobru 2001 in ga na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnila v novembru 2002 in v skladu z mnenji ključnih nosilcev urejanja prostora in spremenjenim in dopolnjenim planskim aktom uskladila v marcu 2004.

II. MEJA OBMOČJA

2. člen

Meja območja lokacijskega načrta poteka skladno določilom sprememb in  dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 in sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 – dopolnitev v letu 2003, za območje Občine Komenda (Uradne objave glasila Občine Komenda, št. 12/03). V splošnem je območje omejeno s severne in vzhodne strani s strnjeno stanovanjsko pozidavo, z juga s prometnico, ki poteka iz naselja Križ, ter z zahoda s prometnico iz naselja Podboršt oziroma vodotokom Pšato. Meja obravnavanega območja, ki se v celoti nahaja v katastrski občini Mlaka je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta. Vključuje zemljišča sledečih parcelnih številk oz. delov parcelnih številk: 215, 216/1, 216/2, 216/16, 254/4, 216/25, 175/1, 176/1, 216/22, 174/1, 174/2, 174/3, 173, 175/1, 175/2, 103/1, 104/1, 105/2 in 105/3. Površina celotnega območja znaša 9,17 hektarja.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO

3. člen

Območje urejanja je skladno urbanistični zasnovi in sprejetim programskim zasnovam namenjeno večinoma stanovanjskim dejavnostim, deloma rekreaciji v naravnem okolju in zelenim ter obvodnim površinam. Skladno usmeritvam Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije, Območne enote Kranj, je del območja namenjen ohranitvi površin mokrišča kot ogroženega habitatnega tipa.

4. člen

Območje se v skladu z mikroorganizacijo ureja na sledečih konceptualnih izhodiščih, ki predstavljajo tudi temeljne funkcije območja:

- razvoj naselja Komenda temelji na usklajeni organizaciji in izrabi prostora, pri čemer je potrebno intenzivirati izrabo še prostih površin trenutno nezazidanih stavbnih zemljišč in do popolnitve teh ne načrtovati večjih posegov na kvalitetna kmetijska zemljišča za potrebe stanovanjske gradnje,

- s krepitvijo zavesti o nujnosti ohranjanja naravnih kvalitet prostora načrtovati poselitev tako, da se v optimalni meri upošteva potrebo po sobivanju z obstoječim ekosistemom ter v ta namen opredeliti podobmočja ohranjanja prvinskosti narave in

- na za bivanje ustreznih površinah organizirati gradnjo deficitarnih športnorekreativnih programov naselja ob hkratnem upoštevanju plansko dogovorjenih izhodišč.

5. člen

Specifika območja, vpetega med vodotok Pšato in zahodni nižinski del ter obstoječo stavbno strukturo na severu in vzhodu določa tudi mikroorganizacijo prostora, ki temelji na:

- delitvi namembnosti glede na lego v prostoru in iz tega izhajajoče naravne danosti oziroma ustvarjene razmere, torej,

- določitvi intenzivnejših podobmočij namenjenih bivanju in izgradnji sklopov individualnih stanovanjskih stavb na vzhodnem delu območja KO 5 Šmidov travnik,

- opredelitvi športno-rekreativnega podobmočja severnega dela območja,

- ohranitvi naravnega habitata mokrišča v zelenju celotnega zahodnega podobmočja in s tem v zvezi,

- ureditvi robnih površin vodotoka Pšate v obstoječem poteku po principih sonaravnega urejanja,

- zapolnitvi še prostih površin severnega podobmočja sicer strnjene stanovanjske gradnje z nekaj stanovanjskimi objekti,

- ureditvi sistema prometne infrastrukture na celotnem območju urejanja,

- zagotovitvi zadostnih zelenih površin v naravnem okolju in ohranitvi ter krepitvi drevesne vegetacije v urbaniziranem delu območja in

- zagotovitvi zadostne infrastrukturne oskrbe območja tako v smislu racionalne organizacije prometnih površin za pešce, mirujoči in gibajoči motorni promet kot v smislu kvalitetne energetske in ostale komunalne oskrbe.

I. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBMOČJA, STAVB, OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

6. člen

Območje lokacijskega načrta sestavlja pet sklopov po dejavnosti ločenih podobmočij, ki se v nadaljnji fazi dele na funkcionalne celote:

- osrednje stanovanjsko podobmočje FCS funkcionalnih celot od FC S1 do FC S6, ki se nahaja v centralnem, vzhodnem, južnem in severnem delu območja,

- obširno podobmočje zelenih površin FC K naravnega okolja osrednjega in zahodnega dela območja z oznako FC K1, ki se nadaljuje v

- urejen športno-rekreativni predel funkcionalne celote FC ŠR 1 na severu območja, nadalje

- površine vodotoka z oznako funkcionalne celote FCV1, ki predstavljajo deloma prestavljen in z avtohtono vegetacijo ter dodatnimi izravnalnimi ukrepi urejen vodotok Govinjek in

- sistem prometnic funkcionalne celote FCI, ki povezuje dejavnosti vseh zgoraj navedenih sklopov.

7. člen

Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje območja so specifični za vsak funkcionalni sklop posebej.

1. STANOVANJSKO PODOBMOČJE

Stanovanjsko podobmočje sestavlja šest funkcionalnih celot, ki so, razen zadnje, medsebojno povezane s prometno, energetsko in ostalo komunalno infrastrukturo.

1.1.Funkcionalna celota FC S1

Funkcionalna celota FC S1 se nahaja tik ob glavni notranji zbirni cesti območja, ki poteka v smeri sever-jug. Celoto sestavlja enajst funkcionalnih enot, na katerih se določa izgradnja devet stanovanjskih stavb. Dostop do funkcionalnih enot je za vse opredeljen z vzhoda preko troje skupnih dovoznih cest. Določa se izgradnja devetih stanovanjskih objektov vertikalnih gabaritov P+M. Vse stavbe z izjemo ene v funkcionalni enoti Fe S1/6, so tlorisnih dimenzij 9,0 m x 14,0 m, enotnega oblikovanja tako fasad (omet, steklo in les) kot kritin in naklona strešin (od 35^o do 45 ^o). Stavbe morajo biti usklajene tudi v tipologiji okenskih in vratnih odprtin ter izboru fasadnih in strešnih barv in se morajo s svojimi arhitektonsko – oblikovalskimi značilnostmi vklapljati v ambient celotnega območja. Stavbe v funkcionalni enoti Fe S1/6 ima poleg osnovnega objekta standardnih dimenzij opredeljeno možnost izgradnje aneksa vertikalnega gabarita P+M in tlorisnih dimenzij 9,0 m x 9,0 m.

1.2. Funkcionalna celota FC S2

Funkcionalna celota FC S2 zavzema površine med obstoječo stanovanjsko gradnjo na jugu, kmetijami na vzhodu, od katerih jo deli tamponski zeleni pas travnih površin na pobočju in prometnicami na zahodu in severu. Celoto sestavlja triindvajset funkcionalnih enot, na katerih se določa izgradnja devetnajstih stanovanjskih stavb. Funkcionalne enote so v predelu, ki se napaja z zahoda oblikovane v dvoje grozdov, ki jih druži skupna dovozna cesta, med njima pa je določena dostopna pešpot. Stavbe na funkcionalnih enotah z oznakami Fe S2/6, Fe S2/7, Fe S2/10, Fe S2/, Fe S2/14, Fe S2/15 in Fe S2/18 so enakih gabaritov, in sicer vertikalnih P+M in horizontalnih 9,0 m x 12,0 m. Stavbe na funkcionalnih enotah z oznakami Fe S2/3, Fe S2/4, Fe S2/16, Fe S2/20 in Fe S2/21 so prav tako enotnih gabaritov, in sicer vertikalnih (K)+P+M oziroma tlorisnih 9,0 m x 14,0 m.

V celotnem območju lokacijskega načrta se nahaja tudi več atrijskih stavb, od katerih jih je sedem določenih tudi v okviru obravnavane funkcionalne celote. V funkcionalnih enotah z oznakami Fe S2/5, Fe S2/8, Fe S2/9, Fe S2/12 in Fe S2/13 se tako nahaja pet atrijskih stavb vertikalnega gabarita (K)+P+M in zunanjega tlorisnega gabarita 14,0 m x 14,0 m, v okviru funkcionalnih enot z oznakama Fe S2/17 in Fe S2/19 pa še dvoje atrijskih stavb enakega vertikalnega gabarita in zunanjega tlorisnega gabarita 12,0 m × 12,0 m. Za vse gradbene posege znotraj funkcionalne celote FC 2 veljajo enaki arhitektonsko – oblikovalski pogoji kot za funkcionalno celoto FC S1.

1.3.Funkcionalna celota FC S3

Funkcionalna celota FC S3 tvori sredinsko zasnovo območja , tako da simetrično izrablja legi obeh prečnih prometnic, ob katerih se nahaja in je oblikovana v dveh nizih po štirih stavb vzdolž posamezne prometnice, preko katere se stavbe napajajo, ter s končno, osno postavljeno stavbo, ki se prometno napaja s svoje dovozne poti, potekajoče s severa. Tako se v funkcionalni celoti določa postavitev devetih stavb, ki so razvrščene ob notranji pešpoti, ki predstavlja deseto funkcionalno enoto. Zahodni dve stavbi v funkcionalnih enotah Fe S3/4 in Fe S3/5 sta vertikalnih gabaritov P+M in tlorisnih gabaritov 9,0 m x 12,0 m, za njima ležeči stavbi v funkcionalnih enotah Fe S3/3 in Fe S 3/6 sta atrijski, prav tako vertikalnih gabaritov P+M, tlorisnih dimenzij zunanjih, daljših stranic 14,0 m x 14,0 m. Preostale štiri linijsko obcestno položene stavbe so različnih vertikalnih gabaritov, in sicer severni nižje ležeči v funkcionalnih enotah Fe S3/1 in Fe S3/2 sta le P+M, južni nižje ležeči v funkcionalnih enotah Fe S3/7 in Fe S3/8 pa imata določeno možnost izrabe tudi kletne etaže (K) +P+M. Vse štiri stavbe so enakih tlorisnih dimenzij, in sicer 9,0 m x 14,0 m. Zadnja od stavb te funkcionalne celote je osno definirana stavba ob zaključku dostopne pešpoti v funkcionalni enoti Fe S3/9, vertikalnih gabaritov (K)+P+M in tlorisnih gabaritov 9,0 m x 12,0 m. Kot za predhodne funkcionalne enote veljajo tudi za to enaki arhitektonsko – oblikovalski pogoji.

1.4.Funkcionalna celota FC S4

V vzhodnem delu območja, ki je v svojem južnem in srednjem delu najvišje ležeče podobmočje, je v dvanajstih funkcionalnih celotah pahljačasto razmeščeno enajst stavb. Štiri izmed njih, ki tvorijo glede na zahodno markantno lego pahljačasti motiv razporeditve in se nahajajo v funkcionalnih enotah Fe S4/4, Fe S4/5, Fe S4/6 in Fe S4/7, so vertikalnih gabaritov (K)+P+M in tlorisnih gabaritov 10,0 m x 12,0 m z južno postavljenim pritličnim aneksom 4,0 m x 5,0 m. Preostale stavbe, z izjemo ene, in, ki se nahajajo v funkcionalnih enotah Fe S4/1, Fe S4/3, Fe S4/8, Fe S4/9, Fe S4/10 in Fe S4/11, so enakih tlorisnih dimenzij 9,0 m x 12,0 m, pri čemer imata prva dva možnost izgradnje tudi kletne etaže, sicer pa so vsi vertikalnih gabaritov P+M. Zadnja opisana stavba v funkcionalni enoti Fe S4/2 je tlorisnih dimenzij 10,0 m x 14,0 m s severovzhodno dodanim aneksom dimenzij 3,0 m x 5,0 m, vertikalnega gabarita (K)+P+M. Večina stavb se prometno priključuje na napajalno cesto, ki poteka vzhodno od funkcionalne celote.

Za vse gradbene posege veljajo enaki arhitektonsko – oblikovalski pogoji kot za funkcionalno celoto FC S1.

1.5.Funkcionalna celota FC S5

Funkcionalna celota FC S5 leži med že zgrajenim stanovanjskim območjem Gmajnice, ki se nahaja vzhodno od območja urejanja, in med vzhodno napajalno cesto, ki omogoča dovoze do funkcionalnih celot FC S4 in 5. Funkcionalno celoto tvori pet funkcionalnih enot, ki se vse prometno napajajo z zahoda. Na funkcionalnih enotah Fe S5/1, Fe S5/2, Fe S5/3 in Fe S5/4 se določa izgradnja skupno štirih stavb, vertikalnih gabaritov (K)+P+M in tlorisnih gabaritov 9,0 m x 12,0 m. Oblikovane morajo biti enotno v skladu s konceptom urejanja celotnega območja KO 13 Gmajnica.

1.6.Funkcionalna celota FC S6

Obravnavana celota se nahaja na skrajnem severnem, višje ležečem delu območja in omogoča oblikovanje le dveh stavbnih parcel z oznako Fe S6/1 in Fe S6/2. Na funkcionalnih enotah se določa postavitev dveh stavb vertikalnega gabarita P+M in tlorisnega gabarita 9,0 m x 14,0 m. Stavbi se oblikovno v celoti podrejata arhitektonsko – oblikovalskim določilom, ki veljajo za celotno območje. Določa se enotno oblikovanje strešin in kritin, strehe v naklonu od 35 o do 45 o , prav tako pa oblikovanje fasad, okenskih in vratnih odprtin. Izbor materialov naj bo prilagojen materialom, ki tvorijo fasade v ostalih funkcionalnih celotah. Prometno se funkcionalni enoti navezujeta na cesto, ki poteka severno, tik ob območju urejanja.

2. ZELENE IN ŠPORTNOREKREATIVNE POVRŠINE

Pretežna večina nižje ležečih površin območja se namenja bodisi ohranitvi naravnega biotopa (FC K1), bodisi ohranitvi in razvoju športno-rekreativne dejavnosti v zelenju (FCŠR1).

2.1.Funkcionalna celota FC ŠR1

Funkcionalna celota FC ŠR1 je namenjena športno-rekreativni ponudbi širšega območja. Določa se oblikovanje teniškega središča s štirimi teniškimi igrišči, pri čemer je možno dva izmed njih tudi sezonsko nadkriti z lahko napihljivo začasno ponjavo. Ob igriščih se določa dvoje pomožnih klubskih oziroma servisnih objektov (lokacijo enega izmed njih je v delu možno nameniti tudi izgradnji objekta transformatorske postaje), tlorisnih dimenzij 9,0 m x 9,0 m ter centralna klubska stavba z možnostjo gostinske ponudbe, vertikalnega gabarita P+M in tlorisnih dimenzij 9,0 m x 18, 0 m z osno poudarjenim aneksom 3,0 m x 9,0 m. Klubska stavba se lahko deloma nameni tudi stanovanjski dejavnosti. Ob igriščih se določa parkirne in manipulativne površine ter stena za vadbo. Ob južni komunikaciji se ohranja in krepi drevesna vegetacija.

2.2.Funkcionalna celota FC K1

Večji del osrednjega travnika parcelne številke 216/1 se v skladu z zahtevo iz mnenja Zavoda za varstvo narave RS, OE Kranj, namenja ohranitvi naravnega biotopa. Namen obstoječega stanja je zavarovati površine mokrišča kot ogroženega habitatnega tipa. Varuje se tako travne površine kot obstoječe markantno avtohtono grmičevje ter drevesno vegetacijo v večini funkcionalne celote FC K1. Ob vzhodnem robu se le delno korigira poteke obstoječih vodotokov, tako da se potok, ki je potekal po FC S1 preusmeri ob rob FC K1 in korigira njegov potek tudi ob novo oblikovani vstopni prometnici v območje. Regulacije se v robnih predelih ustrezno linijsko zasadi z avtohtonim zelenjem in drevesno vegetacijo.

3. VODOTOK GOVINJEK

V osrednjem delu območja poteka večinoma suha struga vodotoka Govinjek (funkcionalna celota FC V 1). V skladu s principi sonaravnega urejanja se vse potrebne vodnogospodarske ureditve izvajajo tako, da se v kar najmanjši možni meri posega v zeleni pas ob vodotoku. Dovoljujejo se redna vzdrževalna dela in v skladu z ukrepi varovanja pred visokimi vodami zagotovi ustrezne vodnogospodarske rešitve za eliminacijo nevarnosti poplavnih voda.

Struga potoka se v poteku ob novooblikovani stanovanjski gradnji spremeni tako, da se na tem odseku prestavi na zahodni rob stanovanjskega območja, v delu pa se izvedejo tudi izravnalni ukrepi za ohranitev avtohtonega biotopa. Z namenom omilitve okrnitve narave se v podobmočju FC V1 zato uredi nadomestni biotop, mlaka, premera najmanj 25 m.

IV. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA

8. člen

Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na sledečih osnovah:

1. PROMETNA UREDITEV

Se v načelu navezuje na obstoječo prometno ureditev ob robovih območja. Kot pomembnejša prometna hrbtenica območja se uvaja centralno locirana notranja zbirna cesta, ki poteka v smeri sever-jug. Nanjo se navezuje dvoje prečnih prometnic, uredi pa se tudi napajalna cesta na vzhodnem delu območja.

Vse prometnice so širine 5,0 m, zbirna in obe povezovalni tudi z obojestranskim pločnikom širine 1,2 m, pri ostalih se določa enostranski pločnik. Opredeljuje se več skupnih parkirnih površin za zagotovitev možnosti parkiranja obiskovalcev. Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

Invalidom ne sme biti oviran dostop po peš površini. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike. Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov,  tehnične lastnosti pločnikov kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom.

Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane.

Zagotovljene so potrebne ustrezne parkirne površine, ki so zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljena od stanovanjskih in drugih objektov. Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urjene, posebno ob javnih cestah in vodotoku Govinjek.

Na celotnem kompleksu pozidave je v okviru funkcionalne celote FC ŠR1 predviden prostor za ekološki otok z ločenim zbiranjem odpadkov. Investitor je dolžan vzdolž svoje parcele ob lokalni cesti zagotoviti 1,5 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali izgradnje objektov ali omrežij javne infrastrukture.

Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. Ne dovolijo se dela, ki bi lahko povzročila višanje vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa ali na promet na cesti.

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije stavb, objektov, naprav in napeljav je odgovoren pristojni občinski organ za ceste. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

2. ZUNANJE UREDITVE

Izhajajo iz funkcij posameznih podobmočij ter se podrejajo konceptu ureditev zelenih območij. Določa se intenzivna zasaditev vseh obcestnih površin in vmesnih parkovnih predelov, kjer to omogočajo odmiki pogojeni z mikrolokacijo komunalnih vodov in podzemnih objektov. V skladu s smernicami je upoštevati režim Pšate kot naravne vrednote s poudarkom na ohranjanju in dopolnitvi naravne drevesne vegetacije v zahodnem delu območja. Optimalno se s primerno drevesno vegetacijo zasadi tudi parkirne površine. Za kompenzacijo primanjkljaja vegetacije, do katerega pride z realizacijo FC S1 in dela prometne infrastrukture, se določa izvedba izravnalnih ukrepov, s katerimi se omili oziroma nadomesti posledice posega. Konkretizacija izravnalnih ukrepov se določi v okviru strokovne ocene obremenitve okolja.

3. VODOVODNO OMREŽJE

Vse novogradnje se priključujejo na vodovodno omrežje. Dopolni in nadgradi se obstoječi vodovodni sistem, določa se navezava na vod K9 DN 250 in obnova dotrajanih salonitnih vodovodov. Predvidena je zamenjava dotrajanega vodovoda vod 1 AC 200 na zahodnem robu območja. Pri pripravi projektne dokumentacije je izdelati projektno rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. Pri realizaciji je projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili, in sekundarne cevovode z navezavo na prestavljene cevovode.

Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novo predvidene vodovodne naprave je locirati večinoma v zelenicah, pri čemer morajo biti vse novo projektirane stavbe odmaknjene minimalno 2,00 m od osi vodovoda. Vodovod mora biti povezan krožno brez načrtovanja slepih korakov.

4. HIDRANTNO OMREŽJE

Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezana na javni vodovod za odjemnim mestom. Določajo se tudi lokacije možnih črpališč protipožarne vode iz vodotoka Pšata na zahodnem robu območja.

5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE

Območje KO 13 Gmajnica se nahaja na robu 3. varstvenega pasu vodnega vira zato je upoštevati določila Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG 1 in ukrepih za zavarovanje voda, pri čemer je upoštevati projektna izhodišča Odvajanja meteornih in sanitarnih odpadnih voda iz področja naselij OKS Komenda, Moste in Križ (Hidroinženiring, št. 43-118-00-96 / december 1997). Za novo predvidene stanovanjske, oskrbne in storitvene stavbe, ki morajo biti priključene na vodotesno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri projektiranju se mora upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije. Novo predvidene stavbe morajo biti od osi kanalizacije oddaljene minimalno od 3,0 m do 6,0 m, odvisno od globine in dimenzije kanalizacijske cevi.

Vse odpadne vode je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. V skladu z zahtevo pristojnega nosilca urejanja prostora je prepovedana v varstvenem pasu 5,0 m od osi kanalizacije saditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino ter s tem povzročajo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.

Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.

6. OGREVANJE

Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo v končni fazi s sistemom ogrevanja vezano na lokalno plinovodno omrežje. Do izgradnje se določa lokalni plinski vir ogrevanja za vsako stavbo oziroma zaokroženo etapo posebej, ki pa se po priključitvi na sistem plinifikacije odstrani.

7. ELEKTROOMREŽJE

Obstoječe stavbe ob obravnavanem območju se napajajo iz obstoječih transformatorskih postaj Mlaka, Gmajnica in Podboršt. Novopredvidene stavbe osrednjega in vzhodnega dela območja se preko razdelilnega priključka na jugu območja priključujejo na obstoječe trafo postaje, v primeru širitve poselitve na zahodni del območja pa je potrebno zgraditi novo TP v okviru funkcionalne enote FC ŠR1 z 20 kV priključnim vodom.

Za priključitev novopredvidenih stavb na električno omrežje se zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posameznega sklopa stavb na eni lokaciji.

8. JAVNARAZSVETLJAVA

Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Določa se postavitev svetilk ob glavni zbirni cesti območja, prometnicah, ki potekajo preko območja in na obeh prečnih napajalnih cestah. Prav tako se osvetlijo vsa parkirna mesta. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Postavitev omrežja javne razsvetljave se mora reševati s posebnim projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne moči električne energije. Stavbe v zazidalnem območju imajo interno javno razsvetljavo s svojim prižigališčem. To se priključi na nizkonapetostno omrežje.

Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi. Za območja, ki so brez javne razsvetljave je potrebno predvideti za dostopne ulice, hortikulturne in druge površine nizke lučne svetilke, ob glavnih ulicah in cestah pa enotne visoke kandelabre tipske oblike z betonskimi podstavki, enotnimi za območje Občine Komenda.

Predvidevajo se rezervati za zemeljske napajalne vode, sedanje nadzemne instalacije se prenesejo v podzemno izvedbo.

9. TELEKOMUNIKACIJE

Telekomunikacijsko omrežje je deloma že izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter je vključeno v TC Komenda. Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC Komenda.

10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM

Obstoječe CaTV omrežje je na območju Komende speljano večinoma po trasi telefonskega in razvodnega naročniškega sistema Komenda. Za novopredvidene objekte se določa priključitev na CaTV sistem z izvedbo podzemnih razvodov.

Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest z odmikom 2,0 m od roba asfaltne ceste oziroma v hodnikih za pešce. V primerih prečkanj melioracijskih jarkov oziroma vodotoka se ta izvedejo izven pretočnega profila v primerih prečkanja pod dnom pa mora biti kabel v zaščitni alkaten cevi ter vidno označeno mesto prečkanja.

Razvod kablovodov je v skladu s projektno dokumentacijo predviden v zvezdni obliki oziroma z razcepniki z upoštevanjem združevanja okvirno po deset stanovanjskih objektov na eno samostoječo omarico na lahko dostopnem kraju. Za vse objekte je potrebno zagotoviti CaTV priključek z vzidano omarico, potrebno pa je zagotoviti tudi dovod električne energije za potrebe napajanja aktivnih elementov.

11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

Območje urejanja je omejeno in prepleteno z več vodotoki in sicer ga na zahodni strani tangira struga potoka Pšata, na južni strani razbremenilni jarek Pšata – Govinek ter po sredini območja v smeri sever – jug struga potoka Govinek. Nižinski del območja je močno poplavno ogrožen in predstavlja inundacijske površine omenjenih vodotokov.

Glede na velik pomen območja iz vodnogospodarskega vidika je potrebno v kasnejših fazah urejanja območja izdelati podrobno hidrološko hidravlično študijo razmer, ki bo ovrednotila vpliv pozidave na tem območju oziroma izgube poplavnega inundacijskega območja na gor in dolvodna območja.

Zaradi kritičnih razmer (gledano z vidika poplavne varnosti), ki vladajo na obsežnem območju vzdolž Pšate in pritokov je potrebno zagotoviti čim manjši vpliv pozidave na te razmere, zato nove gradnje ne posegajo znotraj 5 m pasov od meje vodnega zemljišča, vzdolž vodotoka Pšata na obeh straneh brežin. Znotraj teh pasov je možno gojiti primerno zarast in sicer takšno in na tak način, da bo možen dostop do struge na vsaki lokaciji v primerih interventnih posegov oziroma rednih vzdrževalnih del. Drevesna in grmovna zarast naj ne bo linijsko sajena ali negovana, ampak gručasto, s takšnimi razmaki med gručami ali posameznimi drevesi, ki bodo dovoljevali nemoten dostop. Podobno načeloma velja tudi za potok Govinjek. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka (mostovi, prepusti). Vse sanitarne odpadne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. Ker na območju še ni javne kanalizacije z odvodom na čistilno napravo, je začasno dovoljeno sanitarne odpadne vode organizirano voditi v vodotesne večprekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka (Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic Ur.l. SRS št. 10/85), ob izgradnji kanalizacije pa priključiti nanjo, greznice pa opustiti.

Vse meteorne vode z zelenic in strešin je možno preko peskolovov voditi v vodotoke ali ponikati, vse meteorne vode s povoznih površin pa je prav tako možno ponikati ali speljati v površinske odvodnike, vendar preko peskolovov in lovilcev olj. Vse morebitne tehnološke odpadne vode z območja morajo biti pred izpustom v javni kanal ali vodotok primerno očiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod).

Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l. RS št. 35/96).

Glede na to, da je območje poplavno ogroženo je zagotoviti vsem stavbam varnost pred stoletnimi visokimi z upoštevanjem 0,5 m varnostne višine na način, ki ne bo dodatno ogrožal drugih območij.

Morebitna gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost stavb pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine.

VI. VARSTVO OKOLJA, MERILA ZA VARSTVO NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI TER MERILA IN POGOJI ZA BIVANJE IN DELO

9. člen

Merila za varstvo narave in biotske raznovrstnosti se nanašajo na širše naravne območje vrednote potoka Pšate (5423) s pritoki. Zanjo veljajo posebne usmeritve, ki se hkrati nanašajo tudi na širši vplivni del v območju urejanja (FC V1 in K1).

Z ozirom na lego območja in njegove specifične značilnosti je posebno pozornost nameniti ohranjanju naravnega mokrišča zahodnega dela območja urejanja in ukrepom z zmanjševanje ogroženosti njegovih rastlinskih in živalskih vrst. Preko močvirnega travnika so izvedeni osuševalni jarki, ki jih obraščajo črne jelše, dobi, leske, trepelike, robidnice, divji bezeg in japonski dresnikovec, na travniku rastejo šaši in ločki, na avtohtoni vegetaciji je precej gnezdišč; močvirni travnik predstavlja redek večji vlažen ekosistem v širši okolici Komende. Glede na zavedanje pomembnosti območja se celostni zahodni del območja ohranja kot močvirni travnik z omejenimi posegi, ki jih je možno izvajati zgolj s soglasjem pristojnega Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Kranj. Dovoljuje se delna prestavitev in regulacija vodotoka Govinek v predelu funkcionalne celote FC S1 in prometne infrastrukture. Regulacija in prestavitev potoka Govinjek se v podobmočju FC V1 izvede sonaravno, z razgibano brežino, ob uporabi vrbovih prepletov. Izpostavi se nov obojestranski obvodni zeleni pas dreves, širine najmanj 4 metre. Toge ureditve struge s skalometi v betonu in oporni zidovi niso sprejemljivi. Načeloma se sicer ohranja oba vodotoka, tako Pšato ob zahodnem robu območja KO 13 Gmajnica kot Govinjek. Ob obeh vodotokih se ohranja, ob Govinjeku pa po delni prestavitvi celo krepi z izravnalnimi ukrepi avtohtono vegetacijo in habitate v naravnem stanju; ob Govinjeku se dodatno uredi dvoje močvirskih logov. Ob obeh vodotokih se ohranja odprt zeleni pas z možnostjo dostopa oz. prehoda ob vodotoku. Načeloma se povsod, razen ob funkcionalni celoti FC S1 kjer se z izravnalnimi ukrepi na novo oblikujejo, ohranjajo posamezna drevesa, drevesne živice in ostanki gozda kot nosilci biotske raznovrstnosti območja. Gradnja je možna izven poplavnega pasu oz. se oblikuje izven 30 metrskega pasu ob Pšati.

10. člen

Javna higiena območja KO 13 Gmajnica se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov. Določa se tudi ekološki otok.

11. člen

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju stanovanjskega naselja. Prav tako morajo zagotoviti oblikovanje objektov in razpored prostorov, ki omogočajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov, oziroma v nasprotnem, z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje.

V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno opredeliti rešitve za deficitarne situacije.

12. člen

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg ukrepov iz 8. člena tega odloka potrebno zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti zadostne količine požarne vode. Posebej je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov visokih voda potokov Pšata in Govinek ter visokega vodostaja podtalnice.

VII. ETAPNOST IZVEDBE POSEGOV

13. člen

Lokacijski načrt območja KO 13 Gmajnica se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape v kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah.

Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izdela načrtovalec lokacijskega načrta.

14. člen

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

15. člen

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:

-  zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja območja;

-  izvedbo pritličja in eventualno kleti na način, ki onemogoča kakršenkoli vpliv podtalnice in vodotokov z vidika ogroženosti poplavnih vod ob smiselnem upoštevanju usmeritev elborata presoje poplavne ogroženosti (Hidrotehnik, št. proj. H-09/04, februar 2004);

-  pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;

-  izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;

-  izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi;

-  izvedbo izravnalnih ukrepov v primeru posegov na zahodnem delu območja, ki se ohranja kot naravni ekosistem.

IX. ODSTOPANJA

16. člen

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta predpisanih gabaritov, so dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali, oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za večja odstopanja je potrebno v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja.

Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor na podlagi strokovne presoje in ob pozitivnem mnenju pristojnih nosilcev urejanja prostora ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen oz. funkcija območja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor. Ta določila ne veljajo za podobmočje zahodnega dela območja, funkcionalna celota FC K1, kjer se ohranja prvotna namenska raba.

X. KONČNE DOLOČBE

17. člen

Lokacijski načrt območja KO 13 Gmajnica je vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Občine Komenda.

18. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

19. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah glasila Občine Komenda.

Številka: 35005-0001/2001

Datum: 20.07.2004

ŽUPAN

Tomaž DROLEC