|
|
|
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Maribor za obdobje 1986-1990 za območje Občine Hoče-Slivnica, v letu 1999
|
|
|
1. člen
|
|
|
(uvodne odločbe)
|
|
|
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986 - 2000 (Medobčinski uradni vestnik št. 1/86, 16/87 in popravek, št. 19/87, 7/93, 8/93, 5/96, 6/96 in 6/98) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih sestavin družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986 - 1990 (Medobčinski uradni vestnik št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96 in 6/98) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan, za območje občine Hoče - Slivnica, v letu 1999, ki se nanašajo na:
|
|
|
1. spremembo priključka Rogoza
|
|
|
2. spremembo trase Novega Hočkega potoka
|
|
|
|
2. člen
|
|
|
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)
|
|
|
|
V delu dolgoročnega plana se vsebina kart
|
|
|
- št. 1. Zasnova rabe prostora v merilu 1:25.000 - lista Maribor, Pragersko - spremeni in dopolni s priključkom Rogoza
|
|
|
- št. 4. Zasnova vodnogospodarskih ureditev v merilu 1:25.000 - lista Maribor, Pragersko - spremeni in dopolni s traso novega Hočkega potoka
|
|
|
- št. 7. Zasnova prometnega omrežja v merilu 1:25.000 - lista Maribor, Pragersko - spremeni in dopolni s priključkom Rogoza in prilagoditvijo lokalnega prometnega omrežja.
|
|
|
Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in družbenemu planu na listih PKN v merilu 1:50.000 (Maribor 23, 24, 33, 34) se spremeni in dopolni z vsebino, ki se nanaša na:
|
|
|
- območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodne hrane v Republiki Sloveniji in trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo
|
|
|
- druga ureditvena območja
|
|
|
|
3. člen
|
|
|
(spremembe in dopolnitve družbenega plana)
|
|
|
|
(1) Na koncu 3. člena se doda novo besedilo, ki se glasi:
|
|
|
"PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ODSEK AVTOCESTE SLIVNICA - PESNICA NA OBMOČJU PRIKLJUČKA ROGOZA"
|
|
|
Programske zasnove obravnavajo območje odseka avtoceste Slivnica - Pesnica na območju priključka Rogoza s pripadajočo ureditvijo prostora.
|
|
|
Programske zasnove podrobno opredelijo predviden poseg in določajo:
|
|
|
- območje po parcelnih številkah
|
|
|
- organizacijo dejavnosti
|
|
|
- tehnološke pogoje in omejitve
|
|
|
- podrobnejšo namensko rabo površin
|
|
|
- infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
|
|
|
- usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
|
|
|
- usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
|
|
|
- usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
|
|
|
- usmeritve za rabo prostora in obrambo in zaščito.
|
|
|
|
1. Območje po parcelnih številkah
|
|
|
|
Programska zasnova obsega naslednje parcele oz. dele parcel:
|
|
|
|
K.O. BOHOVA:
|
|
|
|
292/3, 330/1, 413/1, 413/2, 414/1, 414/3, 415/1, 415/2, 416/1, 444/1, 445/1, 450/2, 451/2, 451/3, 457/1, 457/2, 457/3, 458/1, 458/2, 458/3, 459/1, 459/2, 459/3, 464/1, 464/2, 464/3, 465/1, 465/2, 466, 469/1, 469/2, 470/1, 470/2, 471/1, 471/2, 471/2, 472, 473, 474/1, 474/2, 474/3, 474/4, 474/4, 475, 477/1, 477/3, 477/4, 477/5, 477/6, 477/7, 478/1, 478/2, 480/2, 480/4, 483/1, 483/2, 483/3, 486/1, 486/3, 486/4, 489/2, 489/4, 489/5, 490/1, 491, 492/1, 492/2, 494/1, 494/2, 495/1, 495/2, 611/1, 611/2, 615/1, 615/3, 616/2, 616/4, 638/1, 638/2, 650/2, 651/1, 651/2, 651/3, 656/1, 656/3, 656/4, 656/5, 708/2, 708/3, 708/4, 709/4, 709/5, 709/6, 721/1, 721/3, 737/1, 744/1, 744/3, 744/4, 744/5, 744/6, 744/7, 747/1, 747/2, 781/1, 781/2, 781/3, 782/1, 782/2, 783/1, 783/2;
|
|
|
|
K.O. ROGOZA:
|
|
|
|
100/1, 100/2, 100/3, 11/1, 125/1, 125/2, 125/3, 13/5, 143/1, 143/2, 143/3, 143/4, 143/4, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5, 158/6, 158/6, 158/7, 161, 162, 164/1, 166/1, 167/1, 167/2, 168, 169, 170/1, 170/2, 171/1, 171/2, 172/1, 172/2, 173/1, 173/2, 175/2, 175/3, 175/4, 176/2, 176/3, 176/4, 180/2, 180/3, 180/4, 182, 183/2, 183/3, 183/4, 184/1, 184/2, 184/3, 187/2, 187/3, 187/4, 188/2, 188/3, 188/4, 191/1, 191/2, 191/3, 192/2, 192/3, 192/4, 192/5, 195/1, 195/2, 195/3, 195/4, 195/5, 195/6, 196/1, 196/2, 198/1, 198/1, 198/2, 198/3, 225/2, 225/3, 250/1, 250/2, 250/24, 250/29, 250/3, 250/30, 250/31, 250/32, 250/33, 250/4, 250/5, 54/1, 54/2, 56/11, 56/15, 56/17, 56/18, 56/19, 56/20, 56/21, 56/5, 56/6, 56/7, 75/1, 75/2, 75/3, 766/1, 766/2, 767/1, 767/2, 767/3, 767/4, 767/5, 767/6, 769/1, 769/2, 769/3, 769/4, 769/5, 769/6,, 769/7, 769/8, 773/1, 773/4, 773/5, 773/6, 773/7, 79/1, 79/2, 79/3, 790/2, 790/3, 790/4, 790/5, 790/6, 798/1, 800/1, 800/2, 800/5, 800/6, 801, 87/2, 87/3;
|
|
|
|
K.O. SPODNJE HOČE:
|
|
|
|
1075/1, 1111/1, 1480/1, 1480/2, 1481/1, 1481/2, 1481/3, 956, 957/1;
|
|
|
|
2. Tehnološki pogoji in omejitve
|
|
|
|
Teren po katerem poteka obravnavan priključek Rogoza je v celoti ravninski.
|
|
|
Dravsko polje prekrivajo peščeno prodne naplavine kvartarne starosti neenakomernih debelin zaradi močno razčlenjene terciarne podlage. Sestava kvartarnih naplavin je zelo heterogena. Med sedimenti prevladujeta prod (70 %) in pesek (20 %). Na območju med Hočami in Slivnico je erozijski ostanek visoke dravske terase, kjer temeljna tla sestavljajo gline, melj in pesek, vmes pa se nahajajo vložki gruščnatega materiala metamorfornih kamenin. Peščeno prodne zemljine se na tem mestu pojavljajo v večjih globinah (8.00 m).
|
|
|
Na območju priključka Rogoza se glinasto meljni sloj tanjša. tam se neposredno pod humosnim slojem oz. največ v globini 2.70 m pojavljajo prodno pečene zemljine, ki bodo zaradi ukopa avtoceste uporabne za vgradnjo v nasipe.
|
|
|
V prodnih naplavinah Dravskega polja se nahaja sklenjen horizont podtalne vode. Njena gladina je nagnjena od zahoda proti vzhodu. Na visoki terasi je gladina v globini 10.00 - 16.00 m pod površino, v nizki pa le 3.00 - 4.00 m. Gladina podtalne vode močno niha v odvisnosti od padavin s katerimi se napaja. Visoke vode lahko dvignejo nivo tudi za 8.00 m.
|
|
|
Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. najvišje letne temperature so največ 35°C, najnižje pa -20°C. Povprečno so tla zmrznjena ca 3 mesece, zamrznitve segajo do globine 70 cm. Odjuge, ki se pojavljajo v obdobjih zamrznitve, neugodno vplivajo na cestno telo.
|
|
|
|
3. Organizacija dejavnosti
|
|
|
|
Programska zasnova obravnava odsek avtoceste Slivnica - Pesnica na območju priključka Rogoza in traso Novega Hočkega potoka.
|
|
|
Na obravnavanem območju so predvideni:
|
|
|
- avtocesta v dolžini 1,6 km
|
|
|
- avtocestni priključek Rogoza za dostop na letališče, načrtovani železniški terminal in industrijsko cono Hoče
|
|
|
- premostitveni objekt čez avtocesto in Novi Hočki potok
|
|
|
- predvideni spremljajoči objekti, deviacije
|
|
|
- protihrupne bariere
|
|
|
- podaljšanje struge Novega Hočkega potoka od križanja z avtocesto do vtoka v Hočki (Miklavški) razbremenilnik.
|
|
|
|
4. Namenska raba prostora
|
|
|
|
Trasa obravnavanega odseka avtoceste in lokacija priključka Rogoza potekata po ravninskem svetu po kmetijskih površinah, čez širši in vplivni varstveni pas podtalnice in zahteva ureditev odvodnje Vzhodnopohorskih potokov, ki tvorijo celoviti sistem odvodnje površinskih voda in napajajo podtalnico Dravskega polja kot izredno pomemben vodni vir, zato je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe za zavarovanje podtalnice.
|
|
|
Območje kompleksnega urejanja meri 24.28 ha.
|
|
|
Trasa avtoceste poteka od km 3+480 do km 5+080 med območjema S 48 in S 49. Na tem odseku poteka avtocesta preko 3. in 4. varstvenega pasu črpališč Dobrovci.
|
|
|
Trasa Novega Hočkega potoka poteka preko kmetijskih zemljišč.
|
|
|
Območje kompleksne graditve obsega območje izključne rabe avtoceste, območje priključka Rogoza in križišč in območje predvidene trase Novega Hočkega potoka.
|
|
|
|
5. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
|
|
|
|
5.1 Kanalizacija
|
|
|
Na točki križanja avtoceste in Miklavške ceste v Hočah je potrebno predvideti potek kanalizacijskega kolektorja Hoče - Rogoza - Miklavž.
|
|
|
Zaradi poteka trase preko vodovarstvenega območja mora biti odvodnja avtoceste izvedena tako, da bo preprečene onesnaženje podtalnice. Odvodnja se reši z vodotesno cestno kanalizacijo, nanjo pa so priključeni cestni požiralniki. Vsaka veja kanalizacije je preko oljnih lovilcev, usedalnikov in zadrževalnikov speljana v najbližji odvodnik. Odvodnjavanje avtoceste se izvede preko vodotesne kanalizacije in objektov čiščenja, ki so locirani v gramoznici Hoče. Prečiščene odpadne vode se spuščajo v obstoječi ponikalnik, kritični naliv se vodi v Miklavški razbremenilnik.
|
|
|
5.2 Vodovodno omrežje
|
|
|
Trasa avtoceste in priključnih cest prečka obstoječe oz. predvidene vodovode in zahteva gradnjo novih odsekov vodovodov, preložitve in križanja. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskima jaškoma. Pri prečkanjih ceste in vodovodov z vodotoki je potrebno na mostni konstrukciji zagotoviti prostor za potek vodovodne cevi.
|
|
|
5.3 Elektroenergetsko omrežje
|
|
|
Trasa avtoceste, priključnih cest in vodnogospodarskih ureditev križa ali se približa 20 kV daljnovodom, nizkonapetostnemu omrežju in omrežju javne razsvetljave.
|
|
|
Križanja se izvedejo s prestavitvijo obstoječih omrežij, ojačitvami, nadomestitvami ali prevezavo na obstoječa omrežja in izgraditvijo potrebnih trafo postaj.
|
|
|
5.4 TK omrežje
|
|
|
Avtocesta prečka medkrajevna in krajevna telekomunikacijska omrežja. Predvidene so prestavitve, ureditve in zaščita TK kablov s cevmi.
|
|
|
5.5 Omrežje KTV
|
|
|
Trasa avtoceste prečka omrežje kabelske televizije KTV sistemov v Hočah. Predvidene so prestavitve, ureditve in zaščita TK kablov s cevmi.
|
|
|
Zaradi gradnje avtoceste, priključka Rogoza, deviacij in regulacij vodotokov ni tangiran noben infrastrukturni koridor, ki bi predstavljal obvezno izhodišče v republiških planskih dokumentih, ki bi jih bilo potrebno dopolniti oz. spremeniti. V načrtovanem posegu so predvidene samo lokalne prestavitve posameznih vodov.
|
|
|
|
6. Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
|
|
|
|
Trasa avtoceste in z njo povezane usmeritve predstavljajo velik poseg v urbanem prostoru in krajini, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati:
|
|
|
1. Urbani prostor
|
|
|
- trasa avtoceste in priključnih cest se naj prilagaja obstoječemu urbanemu razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim prostorskim dokumentom;
|
|
|
- zagotoviti varstvo pred vplivi avtoceste v smislu hrupa in onesnaženja zraka z oblikovalsko ustreznimi rešitvami in obsaditvami protihrupnih barier;
|
|
|
- nasilne posege v razdelitev poselitve je potrebno urejati z oblikovalsko ustreznimi rešitvami avtoceste in kontaktnega območja, funkcionalni prehodi in povezave se ohranijo z obstoječim sistemom povezav. Pri teh ureditvah je treba upoštevati tudi elemente dojemanja prostora in psihološke vidike urejanja;
|
|
|
- vsi priključki na avtocesto morajo biti ustrezno arhitektonsko in krajinsko oblikovani.
|
|
|
2. Odprti prostor - krajina
|
|
|
Pri vseh stikih avtoceste s kmetijskimi površinami bo potrebno na novo organizirati kmetijski prostor. Avtocesta se ob stiku s kmetijskimi površinami zasadi z grmovnicami in drevesi. Priključki na avtocesto se oblikujejo v bolj naravne oblike in strmine.
|
|
|
Vse večje projekte je potrebno posebno skrbno oblikovati.
|
|
|
Regulacije vodotokov, ki so potrebne zaradi izgradnje avtoceste, morajo upoštevati tipiko urbane in krajinske slike. Vzdolžni profili naj odo rahlo vijugasto oblikovani, prečni profili pa v različnih naklonih. Nove struge potokov naj bodo urejene skladno z vzorci iz prostora potokov, ki pritečejo s Pohorja, tako da so ob vodarsko tehničnih zahtevah zagotovljene minimalne možnosti za naraven videz in nemoteno delovanje habitata.
|
|
|
Vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije, kot poudarki se lahko uporabijo tudi parkovne vrste.
|
|
|
3. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje objektov na avtocesti in hitri cesti
|
|
|
Vsi objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
|
|
|
|
7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine
|
|
|
|
Urejanje obcestne krajine naj poudari ali usmeri pogled na širši prostor, v tem okviru pa zlasti na naravno in kulturno dediščino oz. zavarovana območja ali objekte.
|
|
|
Pri urejanju posegov zaradi avtoceste, priključnih ceste in prestavitev vodotokov je potrebno upoštevati posebnosti in značilnosti zahodnega obrobja Dravskega polja. Za ohranitev biotopske pestrosti prostora je potrebno ohraniti najbolj ogrožene biotope oz. obnoviti naravno stanje ali pa urediti nadomestne ali sekundarne biotope. Oblikovati je potrebno manjše strnjene površine gozda kot pribežališče prostoživečih živali in značilen biotop Dravskega polja.
|
|
|
Trasa avtoceste poteka na območju priključka Rogoza od km 5+080 čez obsežno arheološko najdišče. Vsa dela in ukrepe je potrebno uskladiti z Ministrstvom za kulturo.
|
|
|
Na celotni trasi je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje s plodno zemljo. Plodno zemljo je potrebno posneti in jo deponirati na, za to posebej določene deponije. Plodna zemlja se po končani gradnji uporabi za rekultivacijo med gradnjo poškodovanih površin, viški plodne zemlje se uporabijo za izboljšanje kmetijskih površin slabše kvalitete.
|
|
|
|
8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
|
|
|
|
Zaradi poteka odseka avtoceste in priključka Rogoza preko zavarovanega območja podtalnice morajo biti vsi predvideni objekti zasnovani tako, da se zavarujejo vode pred izlitjem polutantov in pred učinki izpiranja stalnega onesnaženja na utrjenih površinah avtoceste in hitre ceste. za zaščito površinskih in talnih voda bodo vse vode s površin avtoceste zajete v vodotesno kanalizacijo in speljane v ustrezne zadrževalne bazene, ki imajo tudi funkcijo oljnega lovilca in usedalnika in omogočajo ustrezne intervencije v primeru havarij na cestah.
|
|
|
Poleg določil navedenih v 1. odstavku mora investitor zagotoviti:
|
|
|
• pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča, ki mora vsebovati vse potrebne varstvene ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja, uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Sestavni del načrta mora biti tudi scenarij potrebnih ukrepov. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
|
|
|
• takšen standard izgradnje ceste, ki bo varoval talno vodo z izbiro najboljših konstrukcijah rešitev, materialov, izvedbenih in kontrolnih postopkov glede na aktualno stanje tehnike ter za ustrezno zaščito zalog pitne vode, ki se določi v posebni projektni dokumentaciji,
|
|
|
• zagotoviti posnetek ničelnega stanja pred pričetkom gradnje, na podlagi katerega se izdela podrobnejši načrt izvajanja monitoringa, izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje in med obratovanjem v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti. Načrt monitoringa v času gradnje in obratovanja potrdi in spremlja njegovo izvajanje z zakonom pooblaščena institucija,
|
|
|
• investitor ceste mora prevzeti materialno odgovornost za škodo, ki bi nastala med gradnjo in obratovanjem ceste,
|
|
|
• meteorne vode avtoceste je treba speljati v ustrezne zadrževalne bazene, ki imajo funkcijo oljnega lovilnika in usedalnika in omogočajo ustrezne intervencije ob morebitnih halvarijah na avtocesti. Pred izpusti v vodotoke ali podtalje se zagotovi infrastruktura za sistem čiščenja. tehnologija čiščenja se prilagodi zahtevani stopnji čiščenja (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja; Uradni list RS št. 35/96) in na osnovi posnetka ničelnega stanja,
|
|
|
• investitor mora predati v vzdrževanje in upravljanje zgrajene objekte in naprave za to usposobljenim institucijam.
|
|
|
Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere ob trasah, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem bivalnem okolju.
|
|
|
Zaradi izgradnje odseka avtoceste in priključka Rogoza je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe, ki so opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.
|
|
|
|
9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
|
|
|
|
Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. Požarna varnost zaradi prestavitev vodotoka ne sme biti ogrožena.
|
|
|
Vsi nasipi in ukopi ter regulacije vodotokov morajo biti urejeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.
|
|
|
Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.
|
|
|
Zaradi varovanja podtalnice je potrebno zgraditi vodotesno kanalizacijo in jo speljati v betonske oz. zemeljske vodotesne zadrževalnike, ki imajo funkcije usedalnikov in zadrževalnikov za polutante, lažje od vode. Pred izpustom v vodotok je predviden zaporni element, ki preprečuje razlitje.
|
|
|
Za gradnjo avtoceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe.
|
|
|
|
10. Tolerance
|
|
|
|
Vsi načrtovani posegi, navedeni v tem odloku, se morajo natančneje določiti v lokacijskem načrtu in v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
|
|
|
Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in niso v nasprotju s planskimi opredelitvami občine Hoče - Slivnica. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
|
|
|
(3) Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na kartah v merilu 1:5.000:
|
|
|
1. Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo kompleksnega urejanja, PKN, merilu 1: 5.000
|
|
|
2. Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja, TTN, merilo 1:5.000
|
|
|
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter varovanje in izboljšanje naravnega in bivalnega okolja, TTN, merilu 1:5.000
|
|
|
4. Komunalna in energetska infrastruktura, TTN, merilu 1:5000
|
|
|
(4) Programska zasnova za avtocesto Slivnica - Pesnica (MUV št. 6/98), preneha veljati na območju od km 3+480 do km 5+080 in na območju priključka Rogoza.
|
|
|
|
4. člen
|
|
|
(pričetek veljavnosti)
|
|
|
|
(1) Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
|
|
|
župan
Občine Hoče-Slivnica
Anton Obreht, prof., s. r.
|
|
|
Številka : 03200/00030/2000-03
Hoče, 28. junija 2000
|
|