Na podlagi 29.  člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, ŠT. 94/07 – UPB2 in spremembe), 29. člena Zakona o javnih financah – UPB4 (Uradni list RS, št. 11/2011 in spremembe) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je Občinski  svet Občine Divača na 15. redni seji, dne 4. 2. 2021 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE DIVAČA ZA LETO 2021

I.  Splošna določba

1. člen

S tem odlokom se za Občino Divača za leto 2020 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja občine (v nadaljevanju: proračun). 

II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin  kontov v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s  kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunske postavke – konta in načrt razvojnih programov za obdobje 2021 – 2024, sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Divača.

III.  Izvrševanje proračuna

3. člen

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke.

Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. 

Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno na vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali  posebnim aktom občinskega sveta ali županje drugače določeno. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje občinskega proračuna.

4. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovorna županja.

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti  je odgovoren predsednik oz. predsednica sveta krajevne skupnosti (v nadaljevanju predsednik sveta krajevne skupnosti).

5. člen

V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov, je županja pooblaščena, da odloča o kratkoročni zadolžitvi, v višini  do 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.

Županja lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so razporejena za posebne namene ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.

O odločitvi iz prejšnjih odstavkov tega člena,  mora županja obvestiti občinski svet takoj po sprejemu take odločitve. V kolikor  proračuna med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna  ne bo mogoče uravnovesiti, mora županja predlagati  rebalans proračuna.

6. člen

Proračunski uporabniki so dolžni uporabljati sredstva le za namene, opredeljene v proračunu in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale sredstva odobrena s proračunom.

Krajevne skupnosti morajo pred prevzemanjem obveznosti, katerih vrednost presega 4.000 EUR, obvezno pridobiti soglasje županje.

7. člen

O začasni uporabi prostih denarnih sredstev na računih z namenom ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna odloča predstojnik neposrednega uporabnika proračuna.

8. člen

Namenski prihodki proračuna za leto 2021 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega  odstavku 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

·  prihodki požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje požarne varnosti,

·  komunalni prispevek, ki se uporablja za gradnjo komunalne infrastrukture,

·  koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se nameni za izvajanje ukrepov varstva okolja in vlaganj v naravne vire

·  donacije in druga namenska sredstva sofinanciranja,

·  sredstva krajevnih skupnosti, kot so donacije, prihodki od premoženja, sredstva telekomunikacij  in drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti. O namenu porabe izvirnih prihodkov krajevnih skupnosti, ki niso prihodki po 43. členu ZJF odloča svet krajevne skupnosti.

Kot namenska sredstva se s tem odlokom opredeli tudi prihodke drugih javnofinančnih institucij in prispevke fizičnih ali pravnih oseb za sofinanciranje posameznih investicij ali drugih projektov ter sredstva donacij EU in drugih mednarodnih institucij, ki v občinskem proračunu niso bila predvidena.

Če je po sprejemu proračuna vplačan namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.

Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.

Namensko prejeta sredstva, ki v tekočem proračunskem letu niso porabljena, se prenesejo v naslednje leto in izkazujejo kot črpanje sredstev na računih za naloge, za katere so opredeljena.

9. člen

Sredstva proračuna se lahko uporabljajo le, če so izpolnjeni vsi z zakonom in tem odlokom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo.

V sprejetem proračunu se lahko odpre novi konto, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe. Proračunski postavki, se lahko spremeni področje porabe, če je to potrebno zaradi pravilne uvrstitve.

Uporabniki proračunskih sredstev morajo nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj  oddati v skladu z veljavnimi predpisi o javnem naročanju.

10. člen

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča županja.

O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti odloča predsednik sveta krajevne skupnosti.

Prerazporeditev sredstev proračuna oziroma sredstev iz posamezne postavke proračuna je možna na račun ustreznega zmanjšanja druge postavke v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika.

Med izvrševanjem proračuna občine se v okviru finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika lahko odpre nov konto, nova proračunska postavka, nov podprogram, glavni program in področje proračunske porabe  v kolikor ni bilo mogoče predvideti izvedbe določene naloge.

Županja mora o prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.

11. člen

Županja lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz preteklega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 

Odločitve o potrditvi ali zavrnitvi investicijskih dokumentov za projekte, ki so že vključeni v proračun, sprejme županja s sklepom. O sprejetih  odločitvah  županja redno obvešča občinski svet.

Županja je pooblaščena, da v postopkih priprave dokumentacije za potrebe prijav na objavljene razpise za sofinanciranje, potrjuje investicijsko dokumentacijo oziroma vse potrebne akte.

Županja lahko projekte, ki so uvrščeni v načrt razvojnih programov, vrednostno in poimensko uskladi. 

12. člen

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupne prevzete obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, ne smejo presegati 30% pravic porabe v sprejetem letnem proračunu. 

Omejitve iz naslova prevzemanja tekočih obveznosti se ne nanašajo na prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti tega člena se načrtujejo v  finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

Obveznosti po prejšnjih odstavkih, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno  vključuje v proračun leta, na katerega se nanašajo.

13. člen

Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev, za kar se izvede ustrezna prerazporeditev v okviru sprejetega proračuna in evidentira skladno s predpisi.

14. člen

Sredstva proračuna se proračunskim uporabnikom razporejajo s pogodbo in se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje s programi izvajalcev javnih služb.

Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se razporedi z javnim razpisom oziroma s kriteriji, ki jih določi županja.

15. člen

Dinamika izvrševanja investicijskih namenov, opredeljenih v  finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika se usklajuje v okviru razpoložljivih  prilivov in ob upoštevanju namenskih sredstev.

O izdatkih investicijskega značaja, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika – občinski organi in občinska uprava, odloča županja v okviru letnega načrta razvojnih programov.

O izdatkih investicijskega značaja, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika – krajevna skupnost, odloča predsednik sveta krajevne skupnosti.

16. člen

Splošna proračunska rezervacija predstavlja del predvidenih proračunskih prejemkov, ki se jih vnaprej ne razporedi.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče predvideti.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča županja.

Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt posameznega porabnika.

17. člen

Sredstva sklada proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč ter drugih nesreč, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 4.000 EUR odloča županja na predlog občinske uprave, nad tem zneskom pa občinski svet s posebnim odlokom. O uporabi sredstev rezerve obvešča županja pismeno občinski svet.

V letu 2021 se v proračunsko rezervo izločijo sredstva  v višini 10.000,00 EUR. Sredstva se v proračunsko rezervo odvedejo do 31.12.2021.

18. člen

Akte ravnanja s stvarnim premoženjem občine sprejme občinski svet na predlog županje, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.

Županja lahko sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, katerega posamična vrednost ne sme presegati 20.000 EUR in načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, katerega posamična vrednost ne sme presegati 10.000 EUR.

Akti ravnanja s stvarnim premoženjem občine se lahko med letom spreminjajo in dopolnjujejo, skladno z veljavno zakonodajo.

19. člen

Županja lahko odpiše plačilo dolga do višine 2.500 EUR v posamičnem primeru, če bi stroški postopka izterjave bili v nesorazmerju z višino dolga. Županja lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da je dolg že zastaran ali ga ni mogoče izterjati,  po predhodnem soglasju Občinskega sveta.

Kot dolg iz prejšnjega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.

Svet krajevne skupnosti lahko odpiše plačilo dolga do višine 500 EUR, v posamičnem primeru, če bi stroški postopka izterjave bili v nesorazmerju z višino dolga. Svet krajevne skupnosti lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da je dolg že zastaral ali ga ni mogoče izterjati.

IV. Prehodne in končne določbe

20. člen

V obdobju začasnega financiranja Občine Divača v letu 2022 če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

21. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi  v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0001/2021-03

Datum: 4. 2. 2021 

Popravek Odloka o proračunu Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

2. člen

Popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.