Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., in 58/03-ZZK-1, v nadaljevanju ZureP-1) in 17. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je župan Občine Ruše dne, 17. februar 2006, sprejel

PROGRAM PRIPRAVE

Strategije prostorskega razvoja Občine Ruše

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije

V Občini Ruše je v veljavi naslednji strateški prostorski dokument:

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004, MUV št. 10/04 in popr. 12/04 (z novo Urbanistično zasnovo naselja Ruše), ki je bil pripravljen in sprejet v obliki sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ruše, MUV št. 14/94.

Kakor povsod v Sloveniji se v Občini Ruše srečujemo z naslednjimi prostorskimi problemi:

• nezmožnost omejevanja širjenja območij razpršene gradnje,

• obsežna območja razpada kulturne krajine s spremljajočim procesom zaraščanja kmetijskih zemljišč;

• zlivanje naselij oz. izginjanje meja med naselji

• navzkrižje interesov uporabnikov prostora, ki jih v dosedanjih nekajkratnih postopkih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov nismo mogli razrešiti, pač pa si bomo v skladu z določili ZUreP-1 in usmeritvami Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije (SPRS) v predmetnem novem prostorskem dokumentu ter njemu sledečimi izvedbenimi prostorskimi akti občine, prizadevali preseči jih ter v občini zagotoviti vzdržen prostorski razvoj.

ZUreP-1, ki je pravna podlaga za pripravo strategije v prehodnih določbah nalaga občinam, da sprejmejo nove strateške akte (strategijo prostorskega razvoja občine) najkasneje v treh letih od uveljavitve SPRS. SPRS je stopila v veljavo z 20. 7. 2004, kar pomeni, da mora občina najkasneje do 20. 7. 2007 sprejeti svojo prostorsko strategijo.

2. Predmet in programska izhodišča strategije

Strategija prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju SPRO oz. strategija) bo nov strateški prostorski dokument občine, s katerim bo na konceptualnem nivoju določen prihodnji prostorski razvoj v občini. SPRO bo v celoti nadomestila vsebine planskih aktov, ki so se nanašale na dolgoročno zasnovo organizacije dejavnosti in na zasnovo namenske rabe ter na urbanistične in krajinske zasnove (v veljavnih planskih aktih občine so to karte zasnov 1:25000 in urbanistična zasnova naselja Ruše v merilu 1 : 5000). Občina oz. izbran izdelovalec bo pripravila strategijo na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), SPRO, Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave SPRO in vrstah njenih strokovnih podlag (Ur. L. RS, št. 17/04, v nadaljevanju: pravilnik).

Strategija bo pripravljena za območje cele občine, pred pripravo predloga bodo pripravljene ustrezne strokovne podlage, upoštevana bodo relevantna že pripravljena strokovna gradiva po posameznih področjih, vključno s strokovnimi podlagami veljavnih prostorskih aktov. V okviru SPRO bo pripravljena tudi krajinska zasnova. Po potrebi bo krajinska zasnova pripravljena tudi za območja obstoječih in predvidenih širših zavarovanih območij in za tista območja, kjer so predvidene prostorske ureditve, ki bi lahko znatneje vplivale na krajino, kulturno dediščino, ohranjanje narave ali na trajnostno rabo naravnih dobrin ter za območja navzkrižnih interesov v zvezi z rabo prostora in za degradirana območja zunaj poselitvenih območij.

S SPRO želi občina opredeliti usmeritve za takšno rabo prostora, da bo omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov za njeno izvajanje.

V strategiji bodo določeni najmanj:

• izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

• zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine;

• zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru, kot so:

- zasnova poselitve,

- zasnova komunalne infrastrukture,– zasnova krajine;

- zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij (v nadaljnjem besedilu: urbanistična zasnova);

- zasnova prostorskega razvoja in urejanja posameznih krajinskih območij (npr. območja že zavarovanih naravnih vrednot območij, ki so predlagana za ekološko pomembna in posebna varstvena območja, (v nadaljnjem besedilu: krajinska zasnova);

• ukrepi za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine.

Glavni cilj je pripraviti kvaliteten strateški dokument, ki bo ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) in temeljnih načel Zakona o urejanju prostora predstavljal dovolj dobro strateško osnovo za vzdržen prostorski razvoj in pripravo kvalitetnih izvedbenih prostorskih aktov občine. V skladu z določili Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 354-19- 3/2004 z dne 9. 11. 2004 ugotovilo, da SPRO pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja in ker zajema posebna varstvena območja Natura 2000.

Pred sprejemom SPRO je potrebno izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določili zakona, ki ureja področje varstva okolja.

Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Dne 9. 9. 2004 in 6. 2. 2006 je Občinska uprava Občine Ruše v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora, sklicala prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Na konferenci so bili predstavljeni izsledki pripravljenih analiz, izvedeno je bilo tudi javno vsebinjenje ob pripravi okoljskega poročila.

Priporočila, pridobljena na konferencah se bodo smiselno upoštevana pri pripravi SPRO in okoljskega poročila.

3. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi strategije

3.1 Nosilci urejanja prostora

V postopek priprave in sprejema SPRO bodo v skladu z ZUreP-1 vključeni naslednji pristojni nosilci urejanja prostora:

1. Agencija RS za regionalni razvoj– področje regionalnega razvoja

2. Agencija za radioaktivne odpadke – področje odlaganja radioaktivnih odpadkov

3. Ministrstvo za gospodarstvo, sektor za področje rudarstva in Geološki zavod RS oz.– področje rudarstva

4. Geoplin plinovodi d.o.o.

5. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo – področje energetske infrastrukture

7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg – področje blagovnih rezerv

8. Ministrstvo za informacijsko družbo

9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo– področje gozdarstva

10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo – področje kmetijstva

11. Ministrstvo za kulturo – področje kulture in kulturnih dejavnosti

12. Ministrstvo za notranje zadeve

13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo – področje obrambe

14. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Maribor – področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje – področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

16. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje, Sektor za varstvo narave, OE Maribor – področje varstva narave

17. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje reke Drave – področje upravljanja z vodami

18. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami – področje upravljanja z vodami

19. Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Sektor za vodno gospodarstvo – področje varstva okolja

20. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj – področje prostorskega razvoja

21. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje – področje ureditve prometa

22. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo – področje letalstva

23. Ministrstvo za promet, Javna agencija za železniški promet – področje železniške infrastrukture

24. Ministrstvo za promet, Sektor za prometno politiko – področje ureditve prometa

25. Ministrstvo za promet, Urad za ceste

26. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

27. Ministrstvo za zdravje

28. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj

29. Uprava RS za varstvo kulturne dediščine

30. Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj

31. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor – področje varstva narave

32. Zavod za gozdove Slovenije – področje gozdarstva

33. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor – področje varstva kulturne dediščine

34. Občina Hoče–Slivnica, Selnica ob Dravi, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Rače–Fram, Občina Slovenska Bistrica in Mestna občina Maribor, s katerimi bodo potekala usklajevanja glede urbanistične in krajinske zasnove S strani organov iz predhodnega odstavka bo pripravljavec pridobil smernice, strokovne podlage ter ostala razpoložljiva in relevantna gradiva.

Zgoraj naveden seznam nosilcev urejanja prostora se bo tekom priprave in sprejema SPRO po potrebi spreminjal in dopolnjeval v skladu z morebitnimi strokovnimi priporočili Urada RS za prostorski razvoj oz. drugimi dokumenti.

Skupaj z zahtevo po posredovanju smernic bo pripravljavec s strani nosilcev zahteval tudi posredovanje področnih strokovnih podlag in drugih strokovnih gradiv ter razpoložljivih evidenc.

3.2 Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi strategije

So:

• župan z občinsko upravo kot pripravljavec strategije, odgovoren za potek postopka, pridobivanje smernic, usklajevanje z nosilci urejanja prostora, izvedbo javne razgrnitve, sprejemanje stališč do pripomb, za izvedbo prostorskih konferenc; za izbor revizorja okoljskega poročila in za ostale naloge, opredeljene z ZUreP-1;

• načrtovalec, podjetje Urbis d.o.o. iz Maribora, izbrano na podlagi izvedbe javnega razpisa, zadolžen za pripravo strokovnih podlag, predloga SPRO, stališč do pripomb…;

• pripravjavec okoljskega poročila, podjetje Oikos d.o.o. zadolžen za pripravo okoljskega poročila;

• občinski svet občine Ruše (OSOR), v katerega pristojnosti je sprejemanje strategije z odlokom;

• odbor za komunalno gospodarstvo in prostor (OKGP, delovno telo OSOR), ki se v postopek vključuje pri obravnavi oz. potrditvi strokovnih podlag oz. variant, pri obravnavi stališč in pred obravnavo odloka v prvi in drugi obravnavi na OSOR

• sosednje občine, s katerimi se občina usklajuje glede namenske rabe, komunalne infrastrukture in varstva podtalnice ter glede ostalih vsebin, ki tangirajo sosednje občine.

4. Obstoječe in predvidene strokovne podlage, način pridobitve strokovnih rešitev, izdelava predloga SPRO in tehnične karakteristike končnega izdelka

Osnovo za pripravo novih strokovnih podlag nudi že pripravljeno strokovno gradivo in sicer:

• Določitev stopenj varstva pred hrupom -v izdelavi, EPI SPEKTRUM, Maribor, december 2003 (IMS/022-2003)

• Ocena obremenitve s hrupom v okolici industrijske cone v Rušah, EPI SPEKTRUM d.o.o., 2002;

• Popis divjih odlagališč v Občini Ruše, DEPS d.o.o., oktober 1997;

• Načrt postavitve vizualno komunikacijskih objektov, ZUM d.o.o. in Občina Ruše, avgust 2000, v sprotnem ažuriranju;

• Naravovarstvene smernice za območje občine Ruše, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Maribor 2001;

• Strokovne podlage za območje pohorskega naravnega parka, ZUM d.o.o. Maribor, januar 1998;

• Program plinifikacije naselja Bistrica ob Dravi z zemeljskim plinom od leta 1997 do 2001, Plinarna Maribor, oktober 1996;

• Program plinifikacije naselja Ruše z zemeljskim plinom od leta 1997 do 2004, Plinarna Maribor, oktober 1996;

• Prometna študija naselja Ruše, Inštitut za promet d.o.o. Maribor, Maribor 2000;

• Študija upravičenosti cestnih povezav na Pohorju, končno poročilo (Omega consult d.o.o., Ljubljana, december 2000);

• Strokovne podlage razvojnih lokacij turističnih točk v občini Ruše, 1996/1997;

• Strokovne podlage za širši program razširitve turistične ponudbe na Pohorju v Občini Ruše (ZUM, marec 1999, dopolnjeno november 2003) št. 107/99;

• Strokovne podlage za smučišča v Rušah (ZUM d.o.o. Maribor, št. naloge 352/98, september 1998;

• Strokovne podlage za ureditev območja Drave – del, ZUM d.o.o., 959/96, junij 1997;

• Plovna pod po reku Dravi od HE Mariborski otok do HE Fala, ZUM d.o.o., Maribor 1998;

• Strokovne podlage za lokacijsko dokumentacijo plovne poti, Urbis 2001;

• Možnosti razvoja turizma v občini Ruše (razvojni program), univerza Maribor in Bayreuth, Ruše, Bayreuth, januar 1996;

• Strokovne podlage za urbanistično zasnovo za naselje Ruše (ZUM, št. naloge 363/2000 april 2001, junij 2001;

• Strokovne podlage za spremembo namenske rabe prostora – dopolnilna dejavnost kmetije Čander (Urbis, julij 2003);

• Izkoriščanje gramoznice Vernik in sanacija z odlaganjem gradbenega odpada, Idejni rudarski projekt z ureditvenim načrtom, št. IRP-1/2003, Velenje, oktober 2003;

• Strokovne podlage za naselji Bistrica ob Dravi in Bezena v Občini Ruše (ZUM d.o.o. Maribor, št. projekta 363/2000, junij 2001);

• Strokovne podlage za prostorsko ureditvene pogoje za naselje Ruše (ZUM d.o.o. Maribor, št. naloge 364/2000, junij 2002);

• Analiza razvojnih možnosti občine Ruše za obdobje 1991 – 1995 – prostorske sestavine, Zavod za urbanizem p.o. Maribor, 1542/89, december 1990;

• Študija strukturne zgradbe in zaznavanja prostora naselja Ruše s predlogom zasnove uravnavanja razvoja fizičnih struktur (analitična študija s sinteznim predlogom), FAGG, Ljubljana junij-november 1993;

• Programske zasnove za del stanovanjske cone S-2 v Rušah, ZUM, Maribor, april 1990;

• Analiza oz. evidenca izkoriščenosti stavbnih zemljišč v ureditvenih območjih naselij na območju Občine Ruše, Občinska uprava Občine Ruše, september 2002;

• Primerjava variant povezave med Rušami in smučišči na Pohorju glede na vplive na okolje, OIKOS, maj 1999

• Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, avgust 2000 ;

• Ekološka študija vzhodnega Pohorja, ZVNKD, Maribor 1980;

• Program sanacije vodovodnega omrežja Občine Ruše, Mariborski vodovod d.d., januar 2001;

• Idejna šudija: “Generalni koncept zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Ruše”, IEI, julij 1998;

• Strokovne podlage za gradnjo čistilne naprave in glavnega zbiralnika ob industrijski coni naselja Ruše, IEI, Maribor, december 2000;

• Predinvesticijska zasnova za izgradnjo preostalega kanalizacijskega sistema in CČN v Občini Ruše, P.T.S., Silvo REP s.p. in Občina Ruše, maj 2002;

• Ostala relevantna gradiva ki so v pripravi ali bodo pripravljena tekom postopka.

Gradivo bo pregledano in smiselno uporabljeno pri pripravi novih strokovnih podlag.

Področne strokovne podlage bo potrebno pridobiti tudi s strani nosilcev urejanja prostora iz predhodne točke.

4.1 Pripravljene analize in nove strokovne podlage

Nove strokovne podlage bodo izdelane celovito, na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc nosilcev urejanja prostora, razvojnih potreb in zahtev iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, predpisanih geodetskih podatkov ter drugih podatkov in razpoložljivih prostorskih, okoljskih, družbenih in gospodarskih analiz. Z njimi bo analizirano stanje, ugotovljeni in izpostavljeni problemi in na tej podlagi pripravljene osnove za odločitve v prostorski strategiji. Strokovne podlage bodo izdelane do tiste stopnje natančnosti, da bodo omogočale sprejemanje odločitev na strateškem nivoju. Izdelati bo potrebno naslednje nove strokovne podlage

4.1.1 Analize in rezultati analiz

Zaradi vedno večjih pritiskov poselitve in z njo povezane infrastrukture na prostor, po drugi strani pa teženj za zagotavljanje trajnostnega razvoja, je potrebno območje občine temeljito preučiti (s pregledom že pripravljenega gradiva in z novimi analizami). Priprava strokovnih podlag se je pričela s pregledom obstoječega gradiva (analizami).

V prvi analitični fazi so bile izdelane naslednje strokovne podlage:

• analiza stanja in teženj v prostoru, ki vsebuje: oceno dosedanjega razvoja, analizo naravnih in utvarjenih sestavin prostora, analizo pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja ter analizo trga zemljišč in analizo teženj prostorskega razvoja občine, identifikacijo problemov in potreb.

Izdelana analiza stanja in teženj v prostoru Občine Ruše je pripravljena na osnovi obstoječega plana, izdelanih strokovnih podlag za planske in izvedbene akte ter dostopnih statističnih podatkov. Iz izvedenih analiz je glede teženj prostorskega razvoja razvidno, da je kot temeljna panoga v prostorskem razvoju opredeljen turizem. Široka paleta turistične ponudbe bo pogojevala razvoj komplementarnih – storitvenih dejavnosti, ki bo zagotavljal ugodnejše ekonomske in socialne razmere, kot smo jim priča v sedanjem času po zlomu industrijske panoge v občini, ki je bila gonilna sila razvoja v preteklosti. Občina je s svojo izrazito naravnogeografsko dvojnostjo, ki se deli na Ruško polje in Pohorje, nudila povsem različne pogoje za prostorski razvoj. Prostorski omejitveni faktorji v današnjem času nastopajo na Pohorju (občutljiv gozdni ekosistem), kot tudi na ravnini (najboljša kmetijska zemljišča). Zato je prostorski razvoj potrebno načrtovati pazljivo ob vedenju, da je potrebno vzdržnost razvoja obdržati na visokem nivoju, hkrati pa prebivalstvu nuditi možnost bivanja, opravljanja gospodarskih dejavnosti in vzdrževanja kulturne krajine.

V analizi stanja in teženj bo potrebno pripraviti oz. dopolniti še:

• analizo razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja (ki se dopolnjuje do konca javne razgrnitve);

• analizo razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru, iz katere so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja (analiza privlačnosti);

• analizo ranljivosti prostora, iz katere so razvidni vplivi posameznih dejavnosti na naravo, vključno z biotsko raznovrstnostjo in naravnimi vrednotami, na bivanjsko okolje ter kulturno dediščino, na naravne vire, vključno z vplivi na potenciale za razvoj kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma in drugih naravnih virov ter na potenciale za regionalni in urbani razvoj z namenom, da se optimira prostorski položaj načrtovanih dejavnosti. Izdelajo se lahko tudi druge analize prostora, za katere se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju občine.

Namen analiz je zagotoviti podlago za vrednotenje in smotrno ter učinkovito odločanje pri pripravi strategije in iz nje izhajajočega prostorskega reda, to je dokumentov za vzdržen prostorski razvoj občine.

Na podlagi različnih razvojnih potreb, pobud, stanja, teženj, možnosti in analize ranljivosti, bo opravljeno vrednotenje in predlog izbire najustreznejših strokovnih rešitev. Izbrani predlog strokovne rešitve bo podrobneje strokovno obdelan v predlogu prostorske strategije.

4.1.2 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora

Pripravljavec oz. načrtovalec bo pozval nosilce urejanja prostora k posredovanju strokovnih podlag, s katerimi le-ti razpolagajo. Nosilci urejanja prostora naj bi pri tem upoštevali strateško raven podrobnosti obravnavane problematike.

Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora bodo predvidoma:

• podatki iz analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,

• predlogi morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilcev urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi in

• drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.

4.1.3 Strokovne podlage urbanistične in krajinske zasnove

Za izdelavo urbanistične in krajinske zasnove se lahko izdelajo podrobnejše strokovne podlage, če se bo pri obravnavi problematike to izkazalo kot potrebno.

Urbanistična zasnova bo pripravljena za Ruše, občinsko središče (v nadaljevanju: UZ). Za Ruše je bila v letih 2000-2004 pripravljena in v tem letu sprejeta nova UZ, poprej so bile pripravljene tudi strokovne podlage, ki so navedene med obstoječim strokovnim gradivom. Obliko in vsebino urbanistične zasnove, sprejete v letu 2004, bo potrebno uskladiti s Pravilnikom o pripravi SPRO. Ob tem bo potrebno pregledati obstoječo urbanistično zasnovo, upoštevati strokovne podlage za strategijo, že pripravljene strokovne podlage in ostalo relevantno gradivo (npr. strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Ruše…).

V kolikor se bo izkazalo, da obstoječa UZ in vse pripravljeno strokovno gradivo ne bo zadoščalo za pripravo kvalitetne UZ, se za ureditveno območje Ruš pripravijo še analize:

• demografskih in socialnih razmer;

• dejanske rabe površin in obstoječe organizacije dejavnosti;

• namenske rabe površin, kakor je določena v veljavnih prostorskih aktih;

• notranje strukture naselja glede: vzorca grajenih struktur naselja, izkoriščenosti zemljišč,pozidanosti s prikazom ustrezno izrabljenih, degradiranih, ekstenzivno izrabljenih in nezazidanih zemljišč,sistema zelenih površin naselja;

• gostote poselitve;

• značilnosti prometne mreže in omrežja zvez;

• možnosti prenove degradiranih površin in intenziviranja ekstenzivno

izrabljenih zemljišč;

• ohranjenosti kulturne dediščine, arhitekturne identitete naselja

in zaznavanja kakovosti prostorske podobe ali naselja;

• privlačnosti prostora, vključno s prostorskimi možnostmi širitve naselja z vidika navezav na obstoječo gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter dejavnosti v prostoru;

• ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter ustreznosti prostora z vidika predvidenih prostorskih ureditev z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev;

• ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.

Krajinska zasnova Pohorja ter obstoječih in predvidenih širših zavarovanih območij (v nadaljevanju KZ) se pripravi tako, da se na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih za prostorsko strategijo in obstoječega gradiva, najprej izloči območja, za katera je KZ potrebno pripraviti.

Nato se strokovne podlage strategije za ta območja po potrebi dopolnijo z analizami:

• stanja v prostoru, ki vključuje predvsem podatke o reliefu, površinskem pokrovu in dejanski rabi tal, vključno s poselitvijo, celinskih in podzemnih vodah, tleh, lahko pa tudi podatki o klimi, posebnih geoloških pojavih, posebnih geomorfoloških pojavih, habitatnih tipih in drugih za načrtovanje prostora pomembnih podatkih;

• podatkov, pomembnih za presojo stanja okolja;

• razvoja krajine z opisom procesov in zakonitosti prostora ter razvojnih teženj;

• morfoloških in tipoloških lastnosti, značilnosti, ki so pomembne za prepoznavnost krajine ter ekološko pomembnih sestavin v krajini;

• degradacij v prostoru z vidika njihovih vplivov na sestavine okolja in druge dejavnosti;

• območij biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot;

• območij varstva kulturne dediščine;

• varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem pa z analizo ogroženih območij zaradi škodljivega delovanja voda, potresov, območij, ogroženih zaradi posebnih ustvarjenih pogojev, območij, ogroženih zaradi neugodnih vremenskih pojavov;

• privlačnosti prostora, vključno z degradiranimi območji, za razvoj dejavnosti;

• ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter

• ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.

Opomba: veliko analiz je opravljenih v obstoječem gradivu zgoraj citiranih že pripravljenih strokovnih podlag in ostalih elaboratov. Analize privlačnosti, ranljivosti in ustreznosti se izdelajo v skladu s strategijo in prostorskim redom Slovenije. Če se izkaže, da so pri pripravi KZ potrebne tudi druge analize, potrebne glede na posebnosti ureditvenega območja oziroma predvidenih prostorskih ureditev, se jih v postopku tudi pripravi.

4.1.4 Možnosti priprave variantnih rešitev

V postopku priprave urbanistične in krajinske zasnove se strokovne rešitve za celotno območje ali njegove dele, kjer je izraženih več nasprotnih interesov za načrtovanje prostorskih ureditev, lahko pridobi z variantnimi rešitvami. Za urbanistično zasnovo se variantne rešitve praviloma pripravijo za območja širitve naselja in za območja prenove. Variantne rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo v skladu s SPRS.

Na podlagi primerjave variantnih rešitev bo v prostorski akt vključena najustreznejša variantna rešitev ali najustreznejša kombinacija več variant.

O posameznih variantnih rešitvah, njihovem vrednotenju in izboru variantne rešitve, bo izbran izvajalec pripravil obrazložitev, ki jo bo predstavil na javni razgrnitvi.

4.2 Priprava predloga SPRO

Predlog SPRO bo pripravljen na osnovi zgoraj navedenih strokovnih podlag.

Končna oblika (tekstualni in grafični del SPRO) mora biti pripravljena v vsebini in obliki, kot je določeno v Pravilniku o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Ur. L. RS, št. 17/04).

Posamezna poglavja SPRO bodo naslednja (povzemamo iz pravilnika):

• uvodne določbe,

• izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

• zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine,

• zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajine),

• ukrepi za izvajanje prostorske strategije.

Urbanistična zasnova:

• uvodne določbe,

• zasnova razporeditve dejavnosti v prostoru,

• koncept prenove in koncept širitve,

• zasnova namenske rabe površin,

• zasnova infrastrukturnih sistemov,

• zasnova ureditve zelenih in športno rekreativnih površin,

• zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,

• usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete,

• zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju,

• usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine,

• ukrepi za izvajanje urbanistične zasnove.

Krajinska zasnova:

• uvodne določbe,

• usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo,

• zasnova namenske rabe prostora,

• usmeritve in pogoji za urejanje prostora,

• ukrepi za izvajanje krajinske zasnove.

Sestavni del besedila so lahko tudi shematični prikazi, tabele, grafi in drugi načini prikazov vsebine prostorske strategije.

Besedilo prostorske strategije se pripravi v digitalni obliki, zapisano v datotekah na ustreznih nosilcih digitalnih podatkov. Kartografski del prostorske strategije se prikaže na državnih kartah, in vsebuje:

• zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prikazom na kartah v publikacijskem merilu;

• zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na kartah praviloma v merilu 1:50 000 ali podrobnejšem.

Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na kartah, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10 000.

4.3 Sprejemanje predloga SPRO

Predlog strategije (vključno s krajinsko in urbanistično zasnovo in z besedilom odloka) in okoljsko poročilo bosta po predhodno izvedeni drugi prostorski konferenci in presoji ministrstva o ustreznosti okoljskega poročila javno razgrnjena za obdobje 30 dni, v času razgrnitve bo izvedena javna obravnava. Po končani javni razgrnitvi bo izvajalec pripravil strokovna stališča do pripomb, ki jih bo potrdil župan ter na osnovi katerih bo strategija dopolnjena in poslana v mnenja pristojnim nosilcem urejanja prostora, navedenim v programu priprave. Po pridobljenih mnenjih bo izdelovalec po potrebi ponovno dopolnil predlog strategije za sprejem na seji občinskega sveta v prvem branju. Na podlagi morebitnih pripomb po prvi obravnavi bo predlog strategije po potrebi dopolnjen, pridobljeno bo mnenje (sklep) ministrstva o sprejemljivosti strategije in posredovana v drugo obravnavo, po sprejemu na občinskem svetu z odlokom pa poslana v potrditev ministru za okolje in prostor. V primeru, da bo minister zahteval uskladitev strategije, jo bo izdelovalec uskladil. Po potrditvi strategije s strani ministra bo strategija z odlokom objavljena v uradnem glasilu.

4.3.1 Tehnične karakteristike končnega izdelka

Prostorska strategija se izdela v digitalni obliki. Odda se v digitalni obliki in v šestih izvodih analogne oblike.

Analogna oblika prostorske strategije mora biti pripravljena tako, da sta besedilo in kartografski del prostorske strategije skupaj vložena v ustrezno mapo, opremljeno z naslovnico, notranjim naslovnim listom, kazalom, besedilom in kartami oziroma grafičnimi načrti. Gradivo mora biti v vezani obliki, tako, da posameznih strani ni mogoče niti odvzemati niti dodajati. Vse strani v mapi morajo biti oštevilčene. Gradivo mora biti zloženo na format SIST ISO.

Naslovnica mora vsebovati naziv prostorskega akta in ime občine.

Notranji naslovni list vsebuje:

• naziv prostorskega akta,

• podatke o datumu sprejemu akta na občinskem svetu,

• podatke o objavi akta v uradnem glasilu,

• žig občine in podpis župana,

• žig in podpis pooblaščenega prostorskega načrtovalca oziroma načrtovalcev,

• številko in datum sklepa ministra, pristojnega za prostor o potrditvi strategije.

Kazalo vsebuje tudi številčne oznake strani, na katerih se nahaja posamezna vsebina prostorskega akta, poleg tega pa še:

• pregled vsebine besedila prostorske strategije,

• pregled vsebine kartografskega dela prostorske strategije,

• pregled vsebine urbanistične zasnove (ločeno za besedilo in kartografski del),

• pregled vsebine krajinske zasnove (ločeno za besedilo in kartografski del).

Vsaka karta oziroma grafični načrt mora biti opremljen z naslovom, legendo prikazanih sestavin ter oznako merila in grafičnim prikazom merila. Legenda je lahko na samostojnem listu.

GRAFIČNI IZRISI

Vsa kartografska gradiva, povezana s prostorsko strategijo in prostorska strategija sama, se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorskem tipu s pripadajočimi opisnimi podatki, pri čemer je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo za vzpostavitev prostorskih informacijskih sistemov.

Digitalni prostorski podatki se vodijo s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami.

Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov. Pri zajemu digitalnih prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost predpisanih geodetskih podatkov.

Za grafične prikaze zasnov namenske rabe površin iz urbanističnih zasnov oziroma zasnov namenske rabe prostora iz krajinskih zasnov se smiselno uporabljajo enotni grafični znaki za prikazovanje območij namenske rabe prostora ter območij varovanj in omejitev, ki veljajo za prostorski red občine.

OBVEZNE PRILOGE SPRO

Obvezne priloge k prostorski strategiji so:

• povzetek za javnost, ki vsebuje kratek opis rešitev in ustrezne grafične prikaze, praviloma v merilu publikacijskih kart;

• obrazložitev in utemeljitev prostorske strategije, pri čemer obrazložitev vsebuje predvsem pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo prostorske strategije, utemeljitev prostorske strategije pa predvsem utemeljitev izhodišč in predlaganih vsebinskih rešitev na podlagi izdelanih strokovnih podlag;

• obrazložitev in utemeljitev urbanistične zasnove, pri čemer obrazložitev vsebuje namen, razloge za pripravo urbanistične zasnove; utemeljitev vsebuje kratek opis rešitev ter prikaz vseh variantnih rešitev po posameznih funkcionalnih enotah z obrazložitvijo odločitve o izbrani rešitvi;

• obrazložitev in utemeljitev krajinske zasnove, pri čemer obrazložitev vsebuje namen, razloge za pripravo krajinske zasnove;  utemeljitev vsebuje kratek opis rešitev zasnove organizacije dejavnosti v prostoru in zasnove namenske rabe prostora ter drugih sestavin krajinske zasnove;

• strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;

• seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi prostorske strategije;

• smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter morebitne utemeljitve oziroma mnenja drugih strokovnih institucij;

• spis postopka priprave in sprejemanja prostorske strategije.

V postopku priprave SPRO se kot že povedano opravi celovita presoja vplivov izvedbe SPRO na okolje. Zagotovi se:

– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe SPRO na okolje in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;

– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila.

Pripravljavec pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variantne rešitve, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.

Pri odločitvi o najustreznejši variantni rešitvi je treba v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe javnosti, podane na predlog najustreznejše variantne rešitve in na okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.

5. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag

Geodetske podlage bo pridobil pripravljavec gradiva na Geodetski upravi RS, uporabljene bodo tudi obstoječe prostorske evidence, s katerimi razpolaga Občinska uprava Občine Ruše.

6. Rok za pripravo prostorskega akta oziroma njegovih posameznih faz in rok za smernice za načrtovanje

V nadaljevanju je opisan predviden terminski plan aktivnosti z nosilci aktivnosti:

7. Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskega akta.

Izdelava strokovnih podlag in strategije se financira iz Proračuna Občine Ruše za leto 2004, 2005 in 2006.

Številka: 350-01-001/2004

Datum: 17. februar 2006

Župan Občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.