Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 43/2011 – ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 – odl. US in 14/2015 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Šenčur na 14. seji dne 28.09.2016 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA UREDITVENO OBMOČJE ŠE-33 SSE V OBČINI ŠENČUR

I.              Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011, 35/2014, 68/2015; v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za ureditveno območje ŠE-33 SSe v Občini Šenčur (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Domplan, d.d., Bleiweisova 14, Kranj pod številko UD/458-91/13, v septembru 2016.

2. člen

(namen odloka)

Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo v osrednjem nezazidanem delu območja OPPN-ja v Ureditveni enoti 1, z navezavo na obstoječo prometno in komunalno infrastrukturno omrežje. Za Ureditveno enoto 2, ki predstavlja ostale površine znotraj OPPN-ja se predvidi urejanje skladno z določili prostorsko izvedbenih pogojev izvedbenega dela OPN.

3. člen

(vsebina OPPN)

OPPN vsebuje:

A)     Tekstualni del:

I.              Uvodne določbe;

II.             Opis prostorske ureditve;

III.            Umestitev načrtovane ureditve v prostor;

IV.           Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

V.            Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;

VI.           Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;

VII.          Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

VIII.         Etapnost izvedbe prostorske ureditve;

IX.           Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;

X.            Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti področnega načrta;

XI.           Končne določbe.

B)     Grafični del:

1.            Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju;

2.            Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju;

3.            Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem;

4.            Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji;

5.            Ureditvena situacija;

6.            Prikaz ureditev poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;

7.            Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varovanja kulturne dediščine;

8.            Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

9.            Načrt parcelacije.

C)     Priloge obsegajo:

1.            Izvleček iz strateških prostorskih aktov;

2.            Prikaz stanja prostora;

3.            Seznam strokovnih podlag;

4.            Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

5.            Obrazložitev in utemeljitev;

6.            Povzetek za javnost;

7.            Predstavitvena karta;

8.            Elementi za zakoličbo.

II.             Opis prostorske ureditve

4. člen

(območje OPPN)

(1)           Za območje enote urejanja prostora ŠE-33 SSe OPN predpisuje izdelavo podrobnega prostorskega izvedbenega akta. OPPN obsega širše območje z obstoječo zazidavo, kjer je v osrednjem delu kompleks nezazidanih stavbnih zemljišč.

Velikost celotnega območja, ki je predmet OPPN-ja, je 6,2 ha, velikost nezazidanega dela območja je 1,1 ha.

(2)           Območje OPPN obsega dve ureditveni enoti:

·       Ureditvena enota 1 obsega parcele št.: del 1845/1, del 60, del 56/2, del 57/2, del 57/3, 57/4, 57/5, del 59/3, 54/3, 54/1, 53/1, 53/6, 53/7, 48/2, 48/23, del 53/8, del 53/9, vse k. o. Šenčur.

·       Ureditvena enota 2 obsega preostale površine enote urejanja prostora ŠE-33 SSe.

5. člen

(prostorske ureditve v območju OPPN)

(1)           V območju Ureditvene enote 1 je predvidena:

·       gradnja trinajstih samostojnih stanovanjskih objektov,

·       odstranitev objekta na par. št. 56/2, k. o. Šenčur, zaradi rekonstrukcije in razširitve obstoječe dovozne ceste;

·       ureditev otroškega igrišča;

·       gradnja oz. ureditev prometne in komunalne javne infrastrukture in internih dovoznih cest, z navezavo na obstoječo infrastrukturo.

                Pogoji za gradnjo so podrobno opisani v določilih tega odloka.

(2)           V območju Ureditvena enota 2 se predvidi urejanje skladno s splošnimi in podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji za določeno podrobnejšo namensko rabo enote urejanja prostora (SSe) izvedbenega dela OPN. Posegi ne smejo ovirati kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom. Za vse naštete gradnje oz. posege je potrebno pridobiti soglasje občinske službe pristojne za urejanje prostora.

III.            Umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)           Območje OPPN obsega obstoječo zazidavo stanovanjskih objektov, z osrednjim nezazidanim delom, ki v naravi predstavljajo travnate površine. Locirano je na jugozahodnem delu Občine Šenčur, v bližini regionalne ceste Kranj – Brnik.

(2)           Območje OPPN ŠE-33 SSe se na severni strani preko novo urejenega obstoječega cestnega priključka navezuje na Mlakarjevo ulico (lokalna cesta LZ 390391). Gospodarska javna infrastruktura je za obstoječe območje že izvedena, z novo zazidavo pa se bo izboljšala pretočnost območja in dogradila ostala komunalna infrastruktura.

(3)           Novi stanovanjski objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami.

7. člen

(opis rešitve načrtovane gradnje)

Predmet odloka je urbanistično arhitektonska zasnova osrednjega nezazidanega prostora Ureditvene enote 1, z navezavo prometno komunalne infrastrukture na obstoječe obodno omrežje.

8. člen

(vrste dopustnih gradenj)

Glede na načrtovane programe je dovoljena:

·       gradnja novega objekta,

·       dozidava ali nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje zgrajenega objekta,

·       sprememba namembnosti,

·       gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih).

·       postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe;

·       postavitev urbane opreme, zasaditev.

9. člen

(vrste objektov)

(1)           Stanovanjske stavbe:

·       11100 Enostanovanjska stavba;

·       11210 Dvostanovanjska stavba.

(2)           Nestanovanjske stavbe:

·       12420 Garažne stavbe – velja za garaže in pokrita parkirišča;

·       12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – velja za pomožne stavbe, ki se glede na zahtevnost gradnje uvrščajo med enostavne in nezahtevne objekte.

(3)           Gradbeni inženirski objekti:

·       21110 Daljinski (prenosni) plinovodi;

·       21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste;

·       222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;

·       24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – velja za otroško igrišče, park, zelenice in druge urejene zelene površine;

·       24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – velja za ograje, bazen za kopanje, grajen ribnik in okrasni bazen.

10. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

(1)           Območje je namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo temu območju:

·       centralne dejavnosti (otroško javno igrišče);

·       poslovne dejavnosti;

·       trgovske dejavnosti (na drobno).

(2)           Dopustna je ureditev manjših (do dva zaposlena) poslovnih prostorov za dopolnilne oblike dela na domu.

11. člen

(pogoji za urejanje)

(1)           Stanovanjski objekti:

·       Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata, velikosti 8,50 m x 12,00 m, z razmerjem stranic minimalno 1 : 1,4. Odstopanje od tlorisnega gabarita je lahko ±20%, ob upoštevanju minimalnega razmerja stranic.

·       Oblika tlorisa je ob upoštevanju razmerja stranic lahko razgibana z arhitekturnimi poudarki, izzidki in zamiki izven fasadne linije za 1,50 m.

·       Višinski gabarit objektov je: klet, pritličje in mansarda (K + P + M) ali klet, pritličje, nadstropje in mansarda brez kolenčnega zidu (K + P + 1N + M). Gabariti kleti so lahko tudi večji od gabarita nadzemnih etaž, ob pogoju, da so zagotovljeni minimalni odmiki od parcelnih mej.

·       Kota slemena do 10.00 m nad raščenim terenom.

·       Kota pritličja objektov lahko sega največ 0,30 m nad koto urejenega terena ob objektu oz. nad predvideno višino ceste ob uvozu na parcelo.

·       Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni.

·       Strehe na objektih morajo biti simetrične dvokapnice s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu od 38º – 45º.

·       Širina napušča na stanovanjskih objektih je maksimalno 1,20 m.

·       Osvetlitev mansardnih prostorov pri višinskem gabaritu K + P + M je dovoljena s strešnimi okni, terasami in frčadami, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in morajo biti na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Strešine frčad se izvedejo v enakem naklonu kot osnovna strešina ali so oblikovane kot ravne frčade (minimalni naklon). Osvetlitev mansardnih prostorov pri višinskem gabaritu K + P + 1N + M je dovoljena s strešnimi okni.

·       Fasadne odprtine morajo biti pravokotne ali kvadratne oblike. Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlih barvah ter barvah v spektru različnih zemeljskih tonov. Lahko so v kombinaciji z lesom v naravni barvi in v kombinaciji z naravnim kamnom, fasadna opeka ni dovoljena.

·       Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve) in ne smejo biti reflektirajoče. Napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov.

·       Balkonske ograje so lahko lesene v naravni barvi, steklene  ali kovinske.

·       Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra).

(2)           Ureditev otroškega igrišča:

·       Igrišče se uredi skladno z določili OPN in področnimi predpisi.

(3)           Odstranitev objekta:

·       Odstranitev objekta zaradi rekonstrukcije in razširitve obstoječe dovozne ceste se izvaja skladno z določili OPN in področnimi predpisi.

12. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1)           Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni, pravilniki in uredbami.

(2)           Nezahtevni in enostavni objekti so samostojni objekti in se lahko gradijo ob osnovnemu objektu ali samostojno, skladno z oblikovanjem in materialni osnovne stavbe.

(3)           Streha pri nezahtevnih in enostavnih objektih mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osnovno stavbo, razen pri steklenih nadstreških, pri katerih je dopustna uporaba brezbarvnega stekla. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu do 8º.

13. člen

(ureditev okolice)

(1)           Možna je poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin, odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli.

(2)           Medposestne ograje se postavi s soglasjem soseda na mejo, ob cesti skladno s pogoji upravljavca ceste. Vsi pomožni objekti za lastne potrebe znotraj pripadajoče zemljiške parcele morajo biti skladni z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in upoštevanje urbanističnih zahtev tega odloka (zazidanost, zelene površine).

(3)           Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena posameznih zemljiških parcel do 1,00 m se ureja s travnimi brežinami.

(4)           Za površine, namenjene zelenim površinam, je potrebno uporabiti sadike avtohtonih drevesnih vrst.

14. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1)           Lega objektov je prikazana na načrtu (Ureditvena situacija – karta št. 5 oz. Načrt parcelacije – karta št. 9).

(2)           Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko.

(3)           Nove stavbe morajo biti od najbolj izpostavljenega dela objekta oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 1,50 m. Manjši odmiki so možni ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele.

(4)           Če leži načrtovani novi objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. (Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta).

(5)           Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(6)           Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med zunanjim robom fasade stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta.

(7)           Med javno površino in uvozom na parkirišče oz. v garažo je potrebno pred ograjo oz. zapornico, ki zapira pot vozilom do parkirnih (garažnih) mest zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni mogoč dostop do parkirnih (garažnih) mest.

15. člen

(urbanistični parametri)

Pri načrtovanju objektov se ne sme presegati naslednjih urbanističnih parametrov: faktor zazidanosti do 0,3. Na območju OPPN je najmanjši dovoljeni faktor zelenih površin 0,2.

16. člen

(parcelacija)

Parcele objekta in elementi za zakoličbo so opredeljeni v grafičnih prilogah (Načrt parcelacije – karta št. 9).

IV.           Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

17. člen

(skupni pogoji)

(1)           Za nemoteno delovanje predvidenih objektov in ureditev v Ureditveni enoti 1 je potrebno zagotoviti infrastrukturno opremljenost zemljišč in priključitev le te na obstoječe omrežje izven območja urejanja.

(2)           Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:

·       prometno omrežje;

·       vodovodno omrežje za sanitarno in požarno vodo;

·       ponikanje in fekalno kanalizacijo;

·       elektroenergetsko omrežje (NN);

·       plinovodno omrežje (ali drug vir ogrevanja);

·       telekomunikacijsko omrežje oz. omrežje zvez;

·       odvoz odpadkov.

(3)           Vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na predvideno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci.

(4)           Komunalno prometne ureditve znotraj Ureditvene enote 2 se izvajajo skladno z določili odloka o OPN.

(5)           Poleg, s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme, je dovoljena tudi gradnja drugih vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, v kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. Prav tako je dopustno priključiti na javno gospodarsko infrastrukturo nezahtevne in enostavne objekte.

(6)           Pri izgradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.

18. člen

(cestno in drugo prometno omrežje)

(1)           Cestno omrežje:

·       Prometno se območje primarno navezuje na Mlakarjevo ulico (lokalna cesta LZ 390391) preko novo urejenega obstoječega cestnega priključka.

·       Prečni profili cestnih teles:

·       Osrednja cesta – cesta A:       vozišče                                 4,50 m do 5,00 m;

·       obojestranska bankina      0,50 m;

·       Stranske ceste:                         

·       vozišče                                 3,50 m do 4,50 m;

·       obojestranska bankina      0,50 m.

·       Pri načrtovanju prometnih površin je glede na namembnost oz. dejavnost potrebno upoštevati splošna določila OPN-ja.

·       Na območju pred večstanovanjsko stavbo Mlakarjeva ul. 43a se predvidi ureditev pločnika za pešce.

(2)           Mirujoči promet:

·       Pri načrtovanju prometnih površin je glede na namembnost oz. dejavnost potrebno upoštevati minimalno število parkirnih mest skladno z določili OPN.

(3)           Odmiki predvidene gradnje od ceste:

·       Ograja mora biti odmaknjena od roba utrjenih bankin ceste najmanj 0,50 m.

·       Odmik najbolj izpostavljenega dela nezahtevnih in enostavnih objektov, projiciranih na tla, morajo biti od javnih zemljišč, preko katerih potekajo javne ceste ali poti odmaknjene najmanj 1,50 m.

·       Odmik najbolj izpostavljenega dela stanovanjskih oz. manj zahtevnih objektov, projiciranih na tla, mora znašati najmanj 4,00 m.

(4)           Obračanje na slepo zaključeni cesti se zagotovi na dvoriščih posameznih parcel objektov.

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)           Območje bo napajano z električno energijo iz transformatorske postaje T1242 Šenčur Srednja, ki je locirana na severnem delu območja OPPN (na delu parcele št. 54/2 k. o. Šenčur), preko novozgrajenega NN omrežja od transformatorske postaje do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah dostopnih z javnih površin.

(2)           Pred pričetkom del v zvezi s širitvijo elektroenergetskega omrežja in izdelave pripadajoče projektne dokumentacije mora investitor od Elektro Gorenjska d.d. pridobiti projektne pogoje oz. soglasje za priključitev.

(3)           V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavitve oz. zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor.

(4)           Vsa morebitna dela prestavitve oz. zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja.

(5)           Na celotnem območju, ki se ureja z OPPN so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve elektroenergetske infrastrukture v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta.

20. člen

(javna razsvetljava)

Predvidi se javna razsvetljava s kabli v kabelski kanalizaciji in vgraditvijo drogov javne razsvetljave na osrednji (cesta A) in stranskih cestah znotraj ureditvenega območja I. Trasa kabelske kanalizacije javne razsvetljave poteka vzporedno s traso nizkonapetostne kabelske kanalizacije.

21. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

 (1)          Telekomunikacijsko omrežje novega dela naselja bo priključeno na obstoječe omrežje iz obstoječega pomožnega kabelskega jaška na zemljišču parc. št. 53/8, k. o. Šenčur. Omrežje po naselju bo izvedeno v kabelski kanalizaciji.

(2)           Pred pričetkom gradnje bo potrebno prestaviti zemeljski TK kabel, ki prečka del območja, tako, da se ga spelje ob cesti.

(3)           Vzporedno s kabelsko kanalizacijo telekomunikacijskega omrežja bodo položene cevi za kabelsko kanalizacijo kabelske televizije, ki bodo omogočile kasnejšo položitev kablov ob izgradnji sistema kabelske televizije v naselju.

22. člen

(vodovodno in hidrantno omrežje)

(1)           Znotraj območja OPPN se po predvidenih cestah predvidi ustrezno sekundarno vodovodno omrežje, ki se ga priključi na obstoječe omrežje na Rožni in Mlakarjevi ulici ter na dveh odsekih na Delavsko cesto.

(2)           Posamezni odcep voda v slepo ulico se zaključi v površini dostopne poti. Vozlišča vodovodne armature se predvidijo v ustreznih armirano betonskih jaških. Na posamezno gradbeno parcelo se za vsakega posameznega uporabnika predvidi slepi vodovodni priključek. Priključna cev se položi v zemljišče posamezne parcele največ 1,00 m od roba ceste.

(3)           Za zagotovitev požarne varnosti so predvideni trije nadtalni hidranti. Lokacije postavitve hidrantov morajo biti na predpisani medsebojni razdalji in na ustrezni medsebojni razdalji z obstoječimi hidranti.

23. člen

(meteorna in fekalna kanalizacija)

(1)           Vsi objekti morajo biti priključeni na omrežje fekalne kanalizacije Občine Šenčur, pod pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

(2)           Lastniki objektov, v katerih bo nastajala industrijska odpadna voda, morajo pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

(3)           Padavinske vode s ceste bodo vodene preko požiralnikov neposredno v ponikovalnice. Voda mora biti ponikana razpršeno na čim več mestih.

(4)           Padavinske vode s streh in pripadajočih zemljišč bodo preko usedalnikov in peskolovov ponikane v ponikovalnice na parcelah.

(5)           Padavinske vode z utrjenih površin je potrebno preko lovilca olj, s strešin pa preko peskolovov, ponikati znotraj območja OPPN.

24. člen

(plinovodno omrežje)

Ob plinifikaciji naselja Šenčur bo možna priključitev na distribucijsko omrežje. Sekundarni plinski vod bo do območja OPPN speljan po cesti A.

25. člen

(ogrevanje)

(1)           Ogrevanje objektov je individualno in ni predpisano.

(2)           Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V primeru, da izbrani energent za ogrevanje zahteva zunanji rezervoar, mora biti lokacija le tega znotraj območja OPPN. Rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se zazeleni ali kako drugače ogradi.

26. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)           Za zbiranje odpadkov so predvidene lokacije tipskih zabojnikov ob tlakovanih uvozih znotraj parcele. V času odvoza odpadkov morajo biti dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Zbirna in prevzemna mesta za odpadke so locirana ob cestah A.

(2)           Biološke odpadke se odlaga na kompostnike, predvidene na vrtu vsake stanovanjske hiše.

(3)           V območju se predvidi ekološki otok.

(4)           Okolju neškodljive rušitvene in izkopne materiale je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije.

V.            Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

27. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1)           Načrtovana ureditev se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur –Vas (Evidenčna številka enote dediščine (EŠD) 14469).

(2)           Rešitve v OPPN tudi zaradi varstva kulturne dediščine upoštevajo silhuete naselja in ohranjanje cerkve kot prostorske dominante. OPPN ne predvideva posegov v območju Domačije Mlakarjeva 45, ki ostaja samostojna zaključena celota. Ločenost je poudarjena z načrtovano visokodebelno vegetacijo.

(3)           Pridobivanje kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja za posege, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS), ni potrebno.

(4)           Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno ZVKDS skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(5)           Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja varstveni režim za arheološke ostaline, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VI.           Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

28. člen

(varovanje tal)

(1)           Za prometne in gradbene ureditve se delno uporabi obstoječe infrastrukturne in manipulativne površine ter zgradi nove. Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo obstoječe infrastrukturne površine. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oz. na površine parcel obstoječih objektov.

(2)           Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oz. tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom.

(3)           Spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča, zagotovi investitor.

29. člen

(varovanje voda in zaščitni ukrepi)

Odvajanje odpadnih voda z območja urejanja se ureja skladno z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Ustrezno je potrebno urediti odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin. Padavinske vode z utrjenih površin je potrebno ponikati preko lovilca olj, s strešin pa preko peskolovov ponikati znotraj območja OPPN. Očiščene odpadne vode se kontrolirano odvajajo preko javne kanalizacije.

30. člen

(ohranjanje narave)

Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

31. člen

(varstvo zraka)

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varstva zraka. Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti.

32. člen

(varstvo pred hrupom)

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v II. Območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 45 dBA in mejne nočne ravni 55 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oz. njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.

VII.          Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

33. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)

(1)           Objekti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani in projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se Občina Šenčur nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225. Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.

(2)           Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske in plazovite ogroženosti ter požarne ogroženosti naravnega območja.

(3)           Požarno varstvo na območju OPN mora biti urejeno skladno z veljavnimi požarno varstvenimi predpisi. Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti in skladno s pravilnikom o požarni varnosti.

(4)           Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.

(5)           Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja pod vzletno ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila Zakona o letalstvu posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 408 metrov. Pri načrtovanju in gradnji V Ureditveni enoti 1 je potrebno torej zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi, ipd) ne prebadajo omenjenih omejitvenih ravnin. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad vzletno omejitveno ravnino (408 m.n.v), razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oz. k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

VIII.         Etapnost izvedbe prostorske ureditve

34. člen

(etapnost izvedbe)

Možna je faznost izgradnje območja. V prvi fazi se lahko izvede gradnja oz. ureditev gospodarske javne infrastrukture. V drugi fazi se lahko izvedejo ostale gradnje znotraj območja OPPN (gradnja manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev otroškega igrišča).

IX.           Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

35. člen

(dopustna odstopanja)

(1)           Dovoljena odstopanja za gradnjo objektov, so navedena v prvi točki 11. člena tega odloka.

(2)           Pri legi objekta določeni s fiksno točko je možno odstopanje v smislu prilagoditve parcelaciji, stanju v prostoru in pod pogojem, da se ohranja predviden koncept OPPN, ter upošteva z OPPN predpisane odmike in zahteve varnosti cestnega prometa na dovozni cesti.

(3)           V primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oz. območja je dovoljeno odstopanje od določitve dovozov oz. dostopov na parcelo objekta ob soglasju upravljavca.

(4)           Pri izvedbi prometne, komunalne in energetske infrastrukture so ob soglasju pristojnega soglasodajalca dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, bolj ekonomičnega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

(5)           Dovoljena so odstopanja pri parcelaciji in legi zakoličbenih točk, če to pogojuje usklajevanje z obstoječim stanjem in prilagoditev dejansko izvedenem profilu ceste, kar posledično vpliva tudi na velikost teh in sosednjih parcel ter lego zakoličbenih točk.

(6)           Navedena odstopanja v tem členu ne smejo biti v neskladju z ostalimi določili tega odloka, ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme in načrtovanih programov, ne smejo poslabšati obstoječega oz. predvidenega stanja, to je bivalnih in delovnih razmer na območju ter morajo biti usklajena z javnimi interesi in pristojnimi nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

X.            Končne določbe

36. člen

(veljavnost občinskih prostorskih aktov)

Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje OPPN šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o OPN Občine Šenčur.

37. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

38. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur.

39. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-005/2016-5

Datum: 28.9.2016