Na podlagi
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US in 14/15 – ZUUJFO), 273. člena
Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2; 61/17) in 16. člena
Statuta Občine Duplek
(Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07 in Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na
svoji 11. redni seji dne 23. junija 2020 sprejel
|
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM
NAČRTU OBČINE DUPLEK |
|
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Duplek, ki
ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. v juniju
2020 pod številko naloge 11044. |
|
2. člen |
(namen prostorskega
akta) |
Z občinskim prostorskim načrtom Občine Duplek (v nadaljevanju: OPN) so
določeni osnovni ciljni in konceptualne zastavitve prostorskega razvoja
občine, namenska raba njenega prostora, usmeritve in pogoji za posege v
prostor, njihove možne vrste in merila za njihovo izvedbo. Z njim so
načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena. |
|
3. člen |
(vloga OPN pri pripravi
drugih prostorskih aktov in dokumentov) |
OPN je podlaga za prostorske ureditve lokalnega pomena, za pripravo
projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi
objektov (na območjih izven občinskih podrobnih prostorskih načrtov – v
nadaljevanju: OPPN) in za pripravo OPPN. |
|
4. člen |
(vsebina in oblika OPN) |
(1) OPN sestavljata strateški in izvedbeni del, oba v tekstualni in
grafični obliki, ter priloge. OPN se nanaša na celoten občinski prostor.
Z isto vsebino je izdelan v analogni in digitalni obliki. V primeru
morebitne razlike v delu vsebine OPN med analogno in digitalno obliko
velja analogna. |
(2) Vsebina tekstualnega dela OPN – odloka: |
I. UVODNE DOLOČBE |
II. STRATEŠKI DEL |
·
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; |
·
zasnova prostorskega razvoja občine; |
·
zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena; |
·
okvirna območja naselij; |
·
okvirna območja razpršene poselitve; |
·
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo; |
·
usmeritve za razvoj v krajini; |
·
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
·
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
III. IZVEDBENI DEL |
·
enote urejanja prostora; |
·
območja namenske rabe prostora; |
·
prostorski izvedbeni pogoji; |
·
območja, za katera se pripravijo občinski podrobni
prostorski načrti. |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
Priloga 1 – Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posameznih
območjih osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora |
(3) Vsebina grafičnega dela OPN: |
GRAFIČNI PRIKAZI STRATEŠKEGA DELA OPN – karte v merilu 1 : 25.000: |
I. Zasnova prostorskega razvoja občine; |
II.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova
prometnega omrežja; |
II.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova
energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske
infrastrukture; |
III. Prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih območij
razpršene poselitve; |
IV. Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito
prenovo; |
V. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini; |
VI. Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč. |
|
GRAFIČNI PRIKAZI IZVEDBENEGA DELA OPN: |
1. Pregledna karta Občine Duplek z razdelitvijo na liste (M
1 : 30.000); |
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe
in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000);
|
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M
1 : 5.000); |
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske
javne infrastrukture (M 1 : 5.000); |
5. Prikaz območij enot urejanja prostora, prostorskih
izvedbenih pogojev in drugih regulacijskih elementov (M 1 : 5.000); |
6. Prikaz podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za
posamezno enoto urejanja prostora |
6.1 Enota urejanja prostora ZD-19 |
6.1.1 Ureditvena situacija in karakteristični prerezi (M 1 :
2.000) |
6.1.2 Urbanistični pogoji (M 1 : 1.500) |
6.1.3 Situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra (M 1 : 1.500) |
6.2 Enota urejanja prostora SG-V-26 |
6.2.1 Ureditvena situacija in karakteristični prerezi (M 1 :
1.000) |
6.2.2 Urbanistični pogoji (M 1 : 1.000) |
6.2.3 Situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra (M 1 : 1.000) |
Legenda (1. del, 2. del) |
(4) Priloge: |
·
Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov; |
·
Prikaz stanja prostora; |
·
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN; |
·
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
·
Obrazložitev in utemeljitev OPN; |
·
Obrazložitev in utemeljitev načrtovanih prostorskih ureditev; |
·
Povzetek za javnost; |
·
Okoljsko poročilo. |
|
5. člen |
(pomen kratic) |
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
·
AV: oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih |
·
BTP: bruto tlorisna površina |
·
CC-SI: Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih
državnega pomena |
·
DZP: delež zelenih površin |
·
DOF: digitalni ortofoto (načrt, karta, posnetek)
|
·
EP: eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe |
·
EUP: enota urejanja prostora |
·
GJI: gradbeno inženirski objekti, naprave in vodi v okviru
gospodarske javne infrastrukture |
·
LEK: lokalni energetski koncept |
·
NRP: namenska raba prostora |
·
NUP: nosilec urejanja prostora |
·
ONRP: osnovna namenska raba prostora |
·
OPN: občinski prostorski načrt |
·
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt |
·
OPPNp: občinski podrobni prostorski načrt – predvideni |
·
OVE: obnovljivi viri energije, tj. vodni potencial,
biomasa, bioplin, toplotna energija okolja, geotermalna energija,
energija vetra, sončna energija, odpadna toplota in energija, ki se
sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.
|
·
PIP: prostorski izvedbeni pogoji |
·
PNRP: podrobnejša namenska raba prostora |
·
PEUP: manjše območje znotraj EUP, podenota EUP |
·
POPN: veljavni pravilnik, ki opredeljuje vsebino in način
priprave OPN; |
·
POPPN: veljavni pravilnik, ki opredeljuje vsebino in način
priprave OPPN; |
·
RO: različno oblikovanje stavb |
·
SVPH: stopnja varstva pred hrupom |
·
UN: urbanistični načrt |
·
URE: učinkovita raba energije |
·
VB: večstanovanjske stavbe – blok |
·
VS: večstanovanjske stavbe – stolpič |
·
VV: večstanovanjske stavbe – vila blok |
|
6. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku oziroma v OPN, imajo
naslednji pomen: |
·
Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen
in/ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju
avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali
drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza; |
·
Avtohton: prvoten, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel
(npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtona
poselitev); |
·
Bivalni prostori so stanovanjski prostori, kjer se preživi čez dan
največ časa. To so na primer: dnevna soba, delovni kabinet, jedilnica,
bivalna kuhinja, otroška soba; |
·
Centralne dejavnosti: terciarne (trgovina, gostinstvo, turizem in
storitvene dejavnosti) in kvartarne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo,
socialno in otroško varstvo, šport, rekreacija, kultura, uprava, verske
in družbene organizacije) oz. kot so s tem odlokom določene dejavnosti
družbene infrastrukture; |
·
Ceste: obsegajo po veljavnem predpisu o klasifikaciji vrst objektov vse
gradbeno inženirske objekte, ki so določeni pod kategorijo 211. |
·
Delež
zelenih površin – DZP so v predmetnem odloku določene le kot zasajene,
zatravljene in tlakovane površine, ki niso betonirane-pozidane ali
asfaltirane in na njih ne stoji nezahtevni ali enostavni objekt.
Izražene so v odstotkih glede na velikost parcele, namenjene gradnji, in
kot minimalni delež. |
·
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so vse, ki so določene v ustreznih
veljavnih pravnih podlagah (predpis, ki določa skupine in vrste
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji). Izvajajo se lahko v različnih
nestanovanjskih stavbah, po CC-SI razvrščenih v oddelek 12. |
·
Dozidava in nadzidava objekta je v skladu s tem odlokom izvedba
gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali
nadzida novi del objekta s površino manjšo od 50 % BTP površine
obstoječega objekta. |
·
Druge
oblike dela na domu predstavljajo druge različne dejavnosti po
standardni klasifikaciji dejavnosti, ki niso s tem odlokom določene kot
dopustne na posamezni podrobnejši namenski rabi in se izvajajo v
obstoječih stanovanjskih stavbah ter imajo vplive v dopustnih mejah za
stanovanjsko območje. |
·
Dejavnosti družbene infrastrukture so v skladu z veljavnim predpisom o
klasifikaciji dejavnosti: O – dejavnost javne uprave, obrambe, socialne
varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo in R –
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter druge podobne. Te
se izvajajo v s tem odlokom poimenovanih "stavbah družbene
infrastrukture", ki jih pretežno predstavljajo stavbe, določene v
veljavni Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega
pomena (CC-SI): stavbe splošnega družbenega pomena, poslovne in upravne
stavbe, stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine in tudi druge
nestanovanjske stavbe, določene v oddelku 12 ter ravneh pod njim in tudi
še objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (CC-SI skupina 241). Lahko
pa se izvajajo – v skladu z odlokom – tudi v dopustnih stanovanjskih
stavbah ipd. |
·
Eno
in dvostanovanjske stavbe z oznako E so: |
o
prostostoječe – EP, ki imajo skupen ali ločen vhod, stanovanjski enoti
sta ena ob drugi ali ena nad drugo ali kombinirano |
o
v
nizu – EN (dvojček in vrstne hiše) oz. več enakih enot se stika z eno
stranico ali njenim delom ali z vmesnim garažnim ipd. objektom. V
primerih dvostanovanjskih stavb v nizu so vhodi v posamezno bivalno
enoto lahko skupni ali ločeni. |
·
Faktor izrabe – FI parcele, namenjene gradnji, je razmerje med bruto
tlorisno površino (BTP) objekta in celotno površino parcele, namenjene
gradnji, pri čemer je BTP objekta skupna površina vseh etaž objekta nad
terenom. Klet se upošteva v kolikor so v njej urejeni bivalni prostori.
|
·
Faktor zazidanosti – FZ parcele, namenjene gradnji, je razmerje med
zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri FZ
se upoštevajo tudi površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov in
je določen kot maksimalna vrednost. |
·
Gank
je zunanji odprt ali delno zaprt hodnik v etažah nad pritličjem, iz
katerega so določeni vhodi v posamezne stanovanjske enote. |
·
Gospodarski objekti obsegajo stavbe proizvodnih dejavnosti, stavbe s tem
odlokom opredeljenega malega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.
|
·
Gradbena parcela je parcela, namenjena gradnji, sestavljena iz ene ali
več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na
katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki
služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu. |
·
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt
ali dozida ali nadzida v obsegu nad 50 % bruto površine obstoječega
objekta in ima svoje priključke na GJI ali se priključi na že obstoječe. |
·
Klet
je ena ali več etaž pod pritličjem. Na parceli namenjeni gradnji z
naklonom 10 % ali več je lahko na eni strani klet v celoti izven nivoja
terena, na bočnih straneh – fasadah različno vkopana, na nasprotni
strani pa do 1,40 m pod pritličjem. |
·
Kmetijsko gospodarstvo – kmetija je v skladu z zakonom, ki ureja
kmetijstvo, registrirano kmetijsko gospodarstvo (dodeljena št. KMG-MID)
oz. gospodarstvo v lasti kmeta z dodeljenim statusom (status kmeta).
Obsega nestanovanjske kmetijske stavbe, objekte za kmetijske proizvode
in dopolnilno dejavnost, pomožne kmetijsko-gozdarske objekte,
stanovanjske stavbe in druge različne nestanovanjske stavbe za izvajanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
·
Legalno zgrajeni objekti so objekti, zgrajeni v skladu s predpisanimi
dovoljenji oz. v skladu s prostorskimi akti, če dovoljenje za njihovo
gradnjo ni bilo potrebno in objekti, za katere se po predpisih o
graditvi objektov šteje, da imajo uporabno dovoljenje. |
·
Malo
gospodarstvo predstavljajo s tem odlokom določene storitvene, poslovne
in proizvodne dejavnosti ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil, ki
se izvajajo v mikro podjetjih ali kot obrtne dejavnosti (kot so
opredeljene v pravnih predpisih oz. podlagah, ki le-te urejajo) z do 10
zaposlenimi in v različnih nestanovanjskih stavbah, razvrščenih v
oddelek 12 po CC-SI ali v delih stanovanjskih stavb, v kolikor nimajo
nedopustnih vplivov na okolje. V okviru navedenih dejavnosti malega
gospodarstva se lahko izvaja tudi trgovina na debelo ali na drobno,
vendar le za prodajo lastnih izdelkov. |
·
Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem pod poševno streho (površina pod poševno streho je min. 30 %
talne plošče mansarde) in je namenjena bivanju ali opravljanju
dejavnosti. Ima eno ali več etaž glede na dopustno višino stavbe. |
·
Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi
objekt in namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov,
oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od
obstoječega objekta. |
·
Nezahtevni in enostavni objekti so objekti, ki so kot takšni določeni v
veljavnem predpisu o razvrščanju objektov in v predpisih iz drugih
področij, tj. v sorodnih predpisih. |
·
Oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih – AV pomeni, da oblikovanje
stavb izhaja iz tradicionalnih značilnih vzorcev gradnje na obravnavanem
območju in se jim prilagaja z dopustno stopnjo odstopanja. Predstavlja
nasprotje opredeljenega različnega oblikovanja – RO. Posamezne
značilnosti oblikovanja so določene v različnih členih odloka. |
·
Odprti prostor v tem odloku predstavlja območje občine izven določenih
okvirnih območij naselij. |
·
Oskrbno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja
vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo z živili, druženje (gostišče, vaški
dom ipd.) in športno rekreacijo (igrišče). |
·
Podrobnejši prostorski akti – PPA so: občinski podrobni prostorski
načrti (OPPN) ter zazidalni (ZN), ureditveni (URN), lokacijski (LN) in
občinski lokacijski načrti (OLN), državni prostorski načrti (DPN),
državni lokacijski načrti (DLN). |
·
Poseg
v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po
predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na
terenu in pod njim. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev
objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditve in vzdrževanje odprtih
površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev
parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične
strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov. |
·
Poslovne dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji
dejavnosti: H – le poštna in kurirska dejavnost (53), J – informacijske
in komunikacijske dejavnosti, K – finančne in zavarovalniške dejavnosti,
L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične
dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti S – druge
dejavnosti. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v
oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah. |
·
Površine razpršene poselitve (A) so: |
o
na
osnovi 9. člena POPN stavbna zemljišča samotnih kmetij, posamične
gradnje zgrajene pred 31. 12. 1967, zaselkov, razloženih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših
naselij (manjša gručasta naselja), ki jih pretežno tvorijo objekti
zgrajeni pred 31.12. 1967 in niso urbanistično določena kot naselja – Aa
in An (zaselki, manjša gručasta naselja), |
o
stavbna zemljišča z gradnjo po 31. 12. 1967, ki leži izven Aa oz. An –
površine ostale razpršene poselitve – Ao, |
·
Predpisi iz drugih področij (energetika, rudarstva, gospodarjenja z
gozdovi, elektronskih komunikacij, cest, železnic in žičniških naprav
ter drugi) so tisti, ki se uporabljajo za določanje enostavnih objektov
in vzdrževanje objektov, ki niso razvrščeni v Prilogo 2 Uredbe o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost in v prilogo 1 tega odloka. |
·
Pretežno pomeni večji del česa oz. da določena struktura, namembnost
ipd. prevladuje (50 % in več). |
·
Pritličje je etaža nad prvo kletjo. Nulta kota pritličja je maksimalno
1,40 m nad zemeljsko površino, merjeno od najnižje kote terena ob
objektu. Dopustne uvozne rampe v kletno etažo izvedene v skladu s tem
odlokom se ne vštevajo v višino kote. |
·
Proizvodne dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji
dejavnosti – SKD: B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba
z električno energijo, plinom, paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z
odpadki in odplakami, saniranje okolja, F – gradbeništvo, H – promet in
skladiščenje. Te se izvajajo pretežno v industrijskih stavbah in tudi v
drugih nestanovanjskih stavbah (po CC-SI razvrščenih v oddelek 12 ter
hierarhično v ravni pod njim), ki ustrezajo za izvajanje posamezne
dopustne dejavnosti. |
·
Prostorski izvedbeni pogoji s stopnjo natančnosti in vsebino kot ju
določa strokovna podlaga za določitev PIP – v odloku določeno kot PIP po
POPPN je strokovno gradivo izdelano na osnovi 2. člena Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta (Uradni list RS, št. 99/2007) in 17. člena Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in
širitev naselij (Ur. l. RS, štev. 99/07). |
·
Ravna
streha ima v skladu s tem odlokom naklon maksimalno do 80 . |
·
Regulacijske črte so regulacijska linija – RL, gradbena meja – GM in
gradbena linija – GL. Regulacijska linija ločuje obstoječe ali
predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni
lasti, gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani
objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje
odmaknjeni v notranjost zemljišča, gradbena linija je črta, na katero
morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo
na zemljiščih ob tej črti. Od nje lahko odstopajo le deli fasade v
etažah do 30 % površine. |
·
Sestavljen, razvejan, členjen tloris je značilen predvsem za opredeljeno
različno oblikovanje stavb. |
·
Simetrične dvokapnice predstavljajo obliko strehe, ki ima strešine z
enakim naklonom in napušče strešin v isti ravnini. Na osnovi dopustnih
tlorisnih oblik so slemena lahko horizontalno in vertikalno »lomljena«. |
·
Spremljajoče dejavnosti predstavljajo dejavnosti, ki so definirane v
različnih pravnih podlagah – veljavnem predpisu o klasifikaciji
dejavnosti in predpisu, ki določa način izdelave OPN in so dopustne na
posamezni PNRP, vendar niso prevladujoče – pretežne (obsegajo manj kot
50 % posamezne PNRP v enoti urejanja prostora). |
·
Stacionarne parkirne površine so parkirne površine za parkiranje oz.
odstavo vozil preko noči. |
·
Storitvene dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji
dejavnosti: S – druge dejavnosti (razen azila), T – dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno potrebo
ter od N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti le 82 – pisarniške in
spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. Izvajajo se v
nestanovanjskih stavbah, razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu
z odlokom v stanovanjskih stavbah. |
·
Terasna etaža (T) je najvišja etaža »različno« oblikovanega objekta,
katere površina je maks 70 % površine etaže pod njo in je iz ulične
strani zamaknjena za 2 m. |
·
Turistične dejavnosti predstavljajo različne stavbe in objekti, v
katerih se izvaja turistična dejavnost v obliki gostinstva vključno z
dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (I), dejavnost potovalnih agencij,
organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti,
organiziranje razstav, sejmov, srečanj, dejavnost zdraviliškega in
zdravstvenega turizma, za kulturne in razvedrilne dejavnosti, športne,
rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas, druge osebne storitvene
dejavnosti ipd. Izvajajo se v ustreznih in različnih nestanovanjskih
stavbah, razvrščenih v CC-SI v oddelek 12 ali v delu stanovanjskih stavb
v skladu s tem odlokom. |
·
Varovani prostori so prostori v stanovanjskih stavbah in stavbah, v
katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene,
hotelirsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni pretežno
počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto ali
daljši čas. |
·
Večji
zaselek je poseljeno območje, ki ima več kot deset stanovanjskih stavb
in obenem v OPN ni opredeljen kot naselje. |
·
Večnamenska stavba je stavba, v kateri je dopustnih več različnih
dejavnosti. |
·
Večstanovanjske stavbe so stavbe s tremi ali več stanovanjskimi enotami:
|
o
manjši blok – VB, podolgovata prostostoječa večstanovanjska stavba z
tlorisnim razmerjem stranic min 1 : 1,2 ter skupnim vhodom ali za vsako
enoto samostojnim preko gankov ipd. |
o
manjši stolpič – VS, prostostoječa večstanovanjska stavba z tlorisnim
razmerjem stranic do 1 : 1,2. |
o
vila
blok – VV, prostostoječa večstanovanjska stavba z maksimalno 5
stanovanjskimi enotami in tlorisnim razmerjem stranic do 1 : 1,2. |
·
Višina stavb predstavlja razdaljo merjeno od najnižje kote dokončno
urejenega terena ob objektu do najvišje točke strehe brez vkopanih
delov. |
·
Vzdrževanje objekta predstavlja vzdrževalna dela v skladu z različnimi
veljavnimi pravnimi podlagami. |
·
Zaselek je poseljeno območje, ki ima manj kot deset stanovanjskih stavb. |
(2) Uporabljeni izrazi v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen
v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka
določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov ter drugi predpisi. |
(3) Uporabljeni izrazi v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki
so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za moške in ženske. |
|
II. Strateški del |
|
7. člen |
(splošne določbe) |
Strateški del OPN ima vlogo občinskega strateškega prostorskega
načrta. Z njim je prihodnji prostorski razvoj Občine Duplek opredeljen
na splošnejši, konceptualni in usmerjevalni ravni. Vsebine iz
strateškega dela OPN so izhodišče in podlaga za konkretnejše ter
podrobnejše opredelitve v izvedbenem delu OPN. |
|
8. člen |
(vsebina strateškega
dela OPN) |
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega
razvoja občine, območja naselij in razpršene poselitve ter usmeritve za
razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za
določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. |
|
II.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
9. člen |
(izhodišča prostorskega
razvoja občine) |
(1) Izhodišča prostorskega razvoja občine so v prvi vrsti značilnosti
in primerjalne prednosti tukajšnjega prostora, dejavnosti in interesi
prebivalstva občine, gospodarske potrebe in pobude ter veljavni državni
prostorski predpisi in akti. |
(2) Izhodiščna načela in vrednote, na katerih temelji prihodnji
prostorski razvoj občine, so: |
·
trajnosten, uravnotežen, skladen in čim manj konflikten prostorski
razvoj; |
·
preudarna raba prostorsko obeleženih možnosti, dobrin in virov; |
·
skrb
za ohranjanje in razvoj kakovostnih sestavin tukajšnjega naravnega in
družbenega okolja; |
·
razvojno naravnano ohranjanje prepoznavnih, identitetno svojevrstnih
značilnosti prostora, krajine, naselij, stavb; |
·
usklajeno navezovanje na dejavnosti in rabo prostora v sosednjih občinah
ter v širši regiji; |
·
dejavnostna mnogovrstnost občinskega prostora; |
·
dobra
infrastrukturna opremljenost in prometna povezanost občinskega prostora. |
|
10. člen |
(cilji prostorskega
razvoja občine) |
Osrednji cilji prostorskega razvoja občne, ki se navezujejo na
izhodišča iz predhodnega člena, so: |
·
izraba možnosti, ki jih nudi lega občine v območju Slovenskih goricah,
na robu Dravskega polja in na stiku med tema dvema pokrajinskima enotama
(krajinska pestrost, raznovrstnost, slikovitost); |
·
izraba možnosti, ki jih nudi bližina Maribora kot središča mednarodnega,
nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena; |
·
izraba prometne lege občine na osi Maribor–Ptuj ter nedaleč od
mednarodnega letališča, avtoceste in železniške proge; |
·
izraba možnosti, ki jih nudijo bližnja reka Drava in z njo povezane
naravne vrednote (povezovanje sub/urbanega, podeželskega in prirodnega); |
·
zagotavljanje novih poselitvenih možnosti na način, ki je skladen s
kakovostnimi prvinami obstoječega poselitvenega in obstoječega
krajinskega vzorca, infrastrukturnimi možnostmi in nosilno kapaciteto
okolja ter obenem prispeva k ohranjanju poseljenosti celotnega prostora
občine, zlasti tistih predelov, ki so demografsko manj ugodni; |
·
prednostno usmerjanje poselitve v večja naselja, ki so locirana vzdolž
stika med ravninskim in gričevnatim delom občine; v tem okviru tudi
zagotavljanje opremljenosti s primernim nivojem oskrbnih in storitvenih
dejavnosti v celostni mreži središčnih naselij, ki naj s svojimi
vplivnimi območji pokrivajo celoten teritorij občine; |
·
zagotavljanje protipoplavne varnosti spričo možnih poplav reke Drave in
tej okoliščini prilagojena raba prostora na potencialno poplavnih
območjih; |
·
zagotavljanje opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo za vse
ustrezno gosto poseljene dele občinskega prostora; |
·
zaustaviti negativne trende v zvezi s kulturno dediščino in degradacijo
naselbinske dediščine ter kulturne krajine in povezovati razvojne
dejavnosti z aktivno revitalizacijo kulturne dediščine ter ohranjanjem
prepoznavnih značilnosti krajinskih območij; obnoviti dotrajane objekte
nepremične kulturne dediščine. |
|
II.2. Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
11. člen |
(prostorski razvoj) |
(1) Zasnova prostorskega razvoja občine opredeljuje v prvi vrsti
medsebojno usklajen in hkrati hierarhično zastavljen policentričen
poselitveni sistem, ki omogoča prebivalcem dobro dostopnost do funkcij
in enakovredno oskrbo, posledično pa ustrezno raven kakovosti bivanja.
Sestavini zasnove prostorskega razvoja sta tudi usmerjanje poselitve v
naselja in ohranjanje krajine v čim bolj primarni obliki ter za tiste
dejavnosti, ki so v njej tradicionalno prisotne. Zasnova opredeljuje in
nadgrajuje tudi potenciale razvoja, ki občini omogočajo večjo
neodvisnost, jo identificirajo in krepijo njeno vlogo v medobčinskem
prostoru. Sestavina zasnove so tudi temeljne smeri prometnega
povezovanja, ki občino in njene dele optimalno vključujejo v gospodarske
tokove širšega območja, in kakovostne prostorske strukture, ki se
varujejo, ohranjajo in smiselno vključujejo v prostorski razvoj. |
(2) Celotno območje občine spada v širše mestno območje Maribora in
ima spričo tega značaj urbaniziranega podeželja. Prepletanje sub/urbanih
in podeželskih značilnosti v prostorskem razvoju občine je posledica
čedalje bolj napredujoče sub/urbanizacije tega prostora. Najmočnejši
generatorji le-te so bližnje mesto Maribor z vplivi celotne palete
svojih dejavnosti, spreminjanje gospodarske strukture in v okviru te
deagrarizacija lokalnega prebivalstva, priseljevanje od drugod (predvsem
iz Maribora), gospodarsko prepletanje in povezovanje na medobčinski
ravni in izboljševanje ter širitev infrastrukturnih povezav, zlasti
prometnih. Prostorski razvoj v občini se z vidika sub/urbanizacije
usmerja v obvladovanje in preudarno usmerjanje tega procesa,
prilagajanje njegovega obsega in intenzitete prostorskim, okoljskim in
infrastrukturnim zmožnostim ter potrebam občine ter njegovemu
prilagajanju zahtevam varstva in razvoja kakovostnih prvin tukajšnjega
prostora (naravne vrednote, kulturna dediščina, krajinska prepoznavnost,
naravni viri). |
(3) Zasnova prostorskega razvoja občine je v okviru grafičnega dela
strateškega dela OPN prikazana na istoimenski karti št. I. v merilu 1 :
25.000. |
|
12. člen |
(prednostna območja za
razvoj poselitve in dejavnosti) |
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti predstavljajo
naselja s svojimi okvirnimi območji. Naselja kot ključen del
poselitvenega sistema so med najpomembnejšimi vzvodi prostorskega,
hkrati pa tudi gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja občine.
Njihov razvoj se primarno udejanja z zgoščanjem na površinah notranjega
razvoja in na novih površinah kot zaokrožitve in zapolnitve ter v
pretehtani meri tudi kot širitve. |
(2) Najbolj intenzivno se razvija naselje Spodnji Duplek. Njegov
razvoj se uresničuje z zagotavljanjem zadostnih površin za stanovanja,
različne gospodarske, storitvene, oskrbne in družbene dejavnosti, za
šport in rekreacijo, z ustrezno opremljenostjo naselja in stavbnih
zemljišč v njem z gospodarsko javno infrastrukturo ter s kakovostnimi
prometnimi in funkcijskimi povezavami s središči v sosednjih občinah.
Pomembnejše dejavnosti z odlokom opredeljene družbene infrastrukture ter
trgovske dejavnosti večjega obsega se ohranjajo in razvijajo prednostno
v naselju Spodnji Duplek. |
(3) Razvijajo se naselja Zg. Duplek, Dvorjane, Zg. Korena, Zimica in
Vurberk-Farošak, in sicer vsako ustrezno svoji velikosti, pomenu in
geografskemu položaju v občini. V njih se zagotavljajo zadostne površine
za stanovanja, za storitvene, oskrbne in družbene dejavnosti ter za malo
gospodarstvo, prednostno v Zg. Dupleku tudi za gospodarske in športno
rekreacijske dejavnosti. Slednje se v drugih od prej naštetih naselij
ohranjajo in programsko dopolnjujejo predvsem za potrebe lokalnega
prebivalstva in ožjega zaledja. |
(4) Na obsežnem, predvsem gričevnatem delu občine je tradicionalno
prisoten vzorec avtohtone razpršene poselitve, zato je ena od zastavitev
prostorskega razvoja občine ohranjanje te poselitve. V zaselkih in
večjih zaselkih Dupleški vrh, Završka vas, Sp. Korena, Ciglence,
Žikarce, Pečice, Gmajna, Kamenščak in Johe se poselitev v prvi vrsti
zgošča na površinah notranjega razvoja. Dodatne potrebne površine se
načrtujejo le kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih grajenih
struktur. Ohranja se jim prevladujoča bivalna funkcija ob dopolnjevanju
z nestanovanjskimi, predvsem kmetijskimi dejavnostmi. Nekateri od
naštetih zaselkov (Žikarce) so pomembni predvsem z vidika ohranjanja
poseljenosti občinskega prostora in ohranjanja kulturne krajine.
|
(5) V odprtem prostoru občine se ohranja obstoječa razpršena poselitev
(izven zaselkov in večjih zaselkov), pri čemer se ta v manjši meri
zaokrožuje in dopolnjuje za potrebe zakonsko dopustnih dejavnosti ali se
sanira, v kolikor je vzpostavljena degradacija prostora. Ohranjanje
poselitve na območjih avtohtone razpršene poselitve je pomembno predvsem
za tiste dele občinskega teritorija, ki so nekoliko bolj oddaljeni od
osrednjih cestnih povezav (širša okolica naselja Zimica, gričevnati
obrobni deli občine) oziroma so demografsko ogroženi (administrativno
naselje Žikarce). |
(6) Prednostna območja za razvoj dejavnosti (izven naselij) v občini
so posebna območja in turistično rekreacijska območja. Med t. i. posebna
območja, namenjena razvoju turizma in z njim povezanih dejavnosti,
sodita območji, poimenovani "Vurberk – grad" in "Vurberk – pri šoli".
Območji, namenjeni turizmu in rekreaciji izven naselij in z njima
povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi (gostinstvo, kultura, zabava,
druženje ...), sta območje nekdanje dupleške gramoznice med Sp. in Zg.
Duplekom in območje na Vurberku (grad in njegova okolica). Pri
usmerjanju prostorskega razvoja na območju vurberškega gradu in njegove
okolice je treba upoštevati posebno prostorsko simbolno razsežnost tega
območja, ki jo ima spričo zgodovine, povezane z gradom. Le-ta je
pomembna sestavina mentalne slike prostora občine tako za lokalno kot
tudi širše regionalno prebivalstvo. Turistično rekreacijska dejavnost se
izven omenjenih območij v odprtem prostoru občine usmerja v dopolnitev
obstoječe in kot dopolnilna dejavnost na površinah nekaterih drugih vrst
podrobnejše namenske rabe prostora, navezujoče se na prepoznane
prostorske potenciale občine. |
(7) Kmetijske dejavnosti se v naseljih in v odprtem prostoru dopuščajo
v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev in na novo na površinah
nekaterih podrobnejših namenskih rab prostora, kot je določeno s tem
odlokom. |
(8) V hribovitem delu odprtega prostora občine izven naselij se na
stavbnih zemljiščih opredeli širši nabor dopustnih dejavnosti z namenom
ohranjanja prebivalstva in preprečevanja demografskega praznjenja
prostora ter omogočanja bolj enakovrednih pogojev bivanja in dela na
domu. |
(9) Pri usmerjanju dejavnosti v odprtem prostoru je osrednje izhodišče
povezanost z obstoječo rabo prostora (kmetijska, gozdna, vodna
zemljišča) in upoštevanje primerjalnih prednosti posameznih delov
občinskega prostora oz. njihovih prirodno družbenih možnosti. Tako se
razvoj kmetijstva tudi v prihodnje prvenstveno usmerja na večje
sklenjene kmetijske komplekse v nižinskem delu občine in na območje med
Zg. Duplekom, Zimico in Završko vasjo. Enako se razvoj
gozdnogospodarskih dejavnosti kot že doslej v poudarjeni meri usmerja na
obsežen gozdni kompleks med Vurberkom, Ciglencami in Žikarcami (Boršt).
Na največjem delu občine, tj. na večini njenega gričevnatega sveta, se
prostor namenja razvoju prepleta kmetijskih, vinogradniško turističnih
in gozdnogospodarskih dejavnosti. Podobno je v predelu ob Dravi, kjer se
prepletajo vodnogospodarske, kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti,
povezane z dejavnostmi turizma, rekreacije in varstva narave. |
(10) Na kmetijskih površinah se primarno ohranja in razvija kmetijsko
dejavnost ter ustrezne dopolnilne dejavnosti. Gozdne površine na
ravninskem obdravskem delu občine in znotraj drugih naravovarstveno
pomembnih območij se zaradi njihove ekološke in socialne funkcije
varuje, vanje se posega le v skladu s predpisanimi gozdarskimi in
naravovarstvenimi določili. |
(11) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana
na karti št. I. Zasnova prostorskega razvoja občine v merilu 1 : 25.000
v grafičnem delu strateškega dela OPN. |
|
13. člen |
(omrežje naselij z vlogo
in funkcijo naselij) |
(1) V občini se razvija hierarhično policentrično omrežje naselij. Z
njim se omogoča vsem prebivalcem kakovostno, stroškovno čim bolj ugodno,
varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih
mest, oskrbe, storitev in znanja. Naselja, ki imajo vlogo središčnega
naselja, imajo vsaka svoje gravitacijsko območje, znotraj katerega
oskrbujejo prebivalce s svojimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. |
(2) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo v okviru občine tvorijo: |
·
lokalno središče s funkcijo občinskega središča in obenem po funkciji
oz. tipu urbano naselje: Spodnji Duplek; |
·
lokalno središče in obenem po funkciji oz. tipu urbano naselje: Zgornji
Duplek; |
·
oskrbno središče in obenem po funkciji oz. tipu podeželsko naselje:
Dvorjane, Zgornja Korena; |
·
naselje brez vloge v omrežju naselij in obenem po funkciji oz. tipu vas:
Zimica, Vurberk-Farošak. |
(3) Šest zgoraj naštetih naselij predstavlja osrednje strnjeno
poseljene dele tukajšnjih šestih vaških skupnosti kot enot lokalne
samouprave. |
(4) Najpomembnejšemu naselju v občini s funkcijo občinskega središča
Spodnjem Dupleku se zagotavlja dolgoročni prostorski razvoj in notranja
dejavnostna heterogenost, krepi se njegova lokalno samoupravna in
gospodarska obstojnost in izboljšuje kakovost bivanja v njem. Ohranjajo
in dopolnjujejo se tu locirane občinsko upravne dejavnosti, dejavnosti
vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva in kulture,
gospodarske, storitve in oskrbne dejavnosti (trgovina, servisi,
gostinstvo ...) in športne, rekreacijske ter turistične dejavnosti. Za
Sp. Duplek je izdelan urbanistični načrt. |
(5) Lokalnemu središču Zgornji Duplek in oskrbnima središčema Dvorjane
in Zgornja Korena se poleg možnosti za bivanje prebivalstva ohranjajo in
razvojno zagotavljajo na površinah različnih vrst namenske rabe prostora
še možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje,
druženje, rekreacijo in določene zaposlitvene možnosti tako za potrebe
njim pripadajočega lokalnega gravitacijskega območja kot tudi širšega
zaledja. |
(6) Na podlagi funkcijskih, fiziognomskih in morfoloških meril in
kazalcev OPN zgoraj našteta naselja razvršča po funkcionalni členitvi
oz. tipu v urbana naselja (Sp. Duplek, Zg. Duplek), podeželska naselja
(Dvorjane, Zg. Korena) in vasi (Zimica, Vurberk-Farošak). |
(7) Omrežje naselij je prikazano na karti št. I. Zasnova prostorskega
razvoja občine v merilu 1 : 25.000 v grafičnem delu strateškega dela
OPN. |
|
14. člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Med temeljnimi smermi prometnega povezovanja znotraj regije ali
med regijami je na prvem mestu smer proti oz. iz Maribora, ki na
prostorski razvoj v občini vpliva kot nacionalno središče mednarodnega
pomena. Po pomenu je na drugem mestu smer proti oz. iz Ptuja, središča
nacionalnega pomena, katerega vpliv na prostorski razvoj občine je sicer
manjši od Maribora. Iz tega izhaja, da se osrednji prostor razvoja v
občini nahaja vzdolž prometne osi Maribor–Sp. Duplek–Ptuj. Po pomenu
prometnega povezovanja znotraj regije sta na tretjem mestu smeri, ki iz
občinskega središča vodita ena proti oz. iz Lenarta v Slovenskih
goricah, in druga (preko načrtovanega mostu čez Dravo) proti oz. iz
Starš ter Miklavža na Dravskem polju (z navezavami na avtocesto,
letališče, Hoče, Rače, Kidričevo in Slovensko Bistrico). Lenart v
Slovenskih goricah ima sicer funkcijo medobčinskega središča in na
prostorski razvoj v občini vpliva precej manj kot Maribor ali Ptuj.
Starše, Miklavž na Dravskem polju, Hoče, Rače in Kidričevo imajo
funkcijo občinskega središča, Slovenska Bistrica pa funkcijo
medobčinskega središča. |
(2) Med temeljnimi smermi prometnega povezovanja znotraj občine so
najpomembnejše tiste, preko katerih je povezanih šest osrednjih naselij
v občini. Med ostalimi tovrstnimi smermi so pomembne tiste, preko
katerih so na omrežje osrednjih naselij navezani zaselki oz. večji
zaselki Završka vas, Dupleški vrh, Ciglence in Žikarce. |
(3) Temeljne smeri prometnega povezovanja so prikazane na karti št. I.
Zasnova prostorskega razvoja občine in na karti II.1 Zasnova gospodarske
javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja, obeh v okviru
grafičnega dela strateškega dela OPN. |
|
15. člen |
(druga za občino
pomembna območja) |
(1) Območje kulturne krajine: V občini se zagotavlja ohranjanje
prepoznane kulturne krajine z namenom ohranjanja prepleta značilnega
poselitvenega vzorca (naselja, razpršena poselitev), deloma ravninskega
in deloma razgibanega reliefna (Dravska ravan, hriboviti svet Slovenskih
goric), naravnih in ustvarjenih kakovosti in kmetijskih ter gozdnih
površin, vse kot primerjalna prednost občine za razvoj turizma in
prostočasnih dejavnosti. |
(2) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora: Območja
prepoznavnih naravnih kvalitet predstavljajo z vidika ohranjanja biotske
raznovrstnosti, kulturno krajinske identitete in kvalitete okolja,
pomembno prvino in potencial, ki se razvojno vključi v urejanje in
gospodarjenje s prostorom, in sicer v skladu z zanje opredeljenimi
varstvenimi režimi in usmeritvami pristojnega nosilca urejanja prostora.
Širše območje prepoznanih naravnih kvalitet prostora definirajo območja
Natura 2000 Drava, ekološko pomembno območje – EPO Hrastovec in
Drava-spodnja in zavarovana krajinska parka Kamenščak-Hrastovec ter
Drava. Med številnimi naravnimi vrednotami (drevesnimi, zoološkimi,
hidrološkimi, botaničnimi, ekosistemskimi in geomorfološkimi) so kot
pomembnejše prepoznane: Drava – stara struga, Drava – rečna loka, reka
Drava, Kamenščak – rastišče breka, poplavni Dupleški log, Vurberk –
parkovni gozd, Dvorjane – gozd in drugi. |
(3) Območja prepoznanih ustvarjenih kvalitet prostora: Varstvo
kulturne dediščine (kulturni spomeniki lokalnega pomena in registrirana
kulturna dediščina) in njeno vključevanje v prostorski oziroma
družbeno-gospodarski razvoj se zagotavlja s celovitim prostorskim
načrtovanjem v skladu z določili pravnih režimov za zavarovana območja,
objekte in njihova vplivna območja, tako da se trajno ohrani in zviša
njena vrednost. Seznam enot kulturne dediščine je del prikaza stanja
prostora kot obvezne priloge k OPN. Pomembnejše ustvarjene kvalitete
prostora so prepoznani: grad Vurberk z vplivnim območjem in cerkvijo
Device Marije, cerkev Sv. Barbare s svojim vplivnim območjem na Zg.
Koreni, cerkev Sv. Martina in župnijsko središče v Dvorjanah, arheološka
najdišča iz neolitika, rimske dobe, zgodnje slovanske poselitve, nekaj
domačij kot profana stavbna dediščina itd. |
(4) Površinske vode: Osrednji del hidrografske mreže v občini je
vodotok 1. reda reka Drava, v katero se steka večina od potokov v občini
(Završki, Korenski, Žitečki, Dupleški, Mlinski potok, Rogoznica ...),
nekateri pa s stekajo v reko Pesnico severno od občine (Jablanški potok
...). Vse vode v občini z izjemo Drave so vode 2. reda. V občini je tudi
precej hudournikov. Hidrografska mreža je zaradi soustvarjanja značilnih
prostorskih razmer, zlasti v obdravskem prostoru, vključena v koncept
urejanja prostora. Pri načrtovanju rabe prostora se upošteva poplavna,
erozijska, plazljiva in (snežno) plazovita območja ter vodovarstvena
območja. Pri načrtovanju posegov v prostor se skladno z veljavnimi
predpisi upošteva meja vodnega in priobalnega zemljišča. Izkoriščanje in
posegi v prostor za oskrbo s pitno vodo, za gospodarske, turistične,
rekreacijske in druge dejavnosti so dopustni le ob upoštevanju
morfoloških značilnosti voda, odtočnega režima in skrbi za varstvo
njihove kakovosti, količine ter njihovega krajinskega in doživljajskega
pomena. |
(5) Območja mineralnih surovin: Na območju občine je opuščena
gramoznica v Zg. Dupleku, ki se postopno prestrukturira in v tem okviru
tudi sanira v turistično rekreacijsko območje. |
(6) Območje zbiranja odpadkov: V skladu z državno strategijo ravnanja
z odpadki so urejena in se po potrebi dodatno uredijo zbirna in
prevzemna mesta za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov. Zbirni
center za ločeno zbrane komunalne in nekatere druge vrste odpadkov
deluje na lokaciji režijskega obrata v Sp. Dupleku. |
(7) Druga za občino pomembna območja so prikazana na karti št. I.
Zasnova prostorskega razvoja občine v M 1 : 25.000 okviru grafičnega
dela strateškega dela OPN. |
|
II.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
grajenega javnega dobra lokalnega pomena |
|
16. člen |
(skupna določila) |
(1) Ob poselitvi in krajini je infrastrukturni sistem tiste vrste
prostorski sistem, ki zelo pomembno součinkuje pri prostorskem,
okoljskem, gospodarskem in socialnem razvoju občine. Infrastrukturni
sistem kot celoto tvorijo prometni, energetski, elektronsko
komunikacijski, komunalni, okoljevarstveni in vodnogospodarski sistem,
pri čemer se vsak od teh še nadalje členi na podsisteme.
(2) Usklajen prihodnji razvoj infrastrukturnega sistema oz. celote
omrežij gospodarske javne infrastrukture na območju občine bo usmerjen k
zagotavljanju trajnostno naravnanega razvoja na prostorski in na drugih
ravneh ter k ustvarjanju zdravega, varnega in privlačnega bivalnega ter
delovnega okolja. Gospodarska javna infrastruktura v občini se bo
razvijala tako, da bo zagotovljena trajna, zadostna in nemotena prometna
dostopnost ter tovrstna oskrba na energetskem, elektronsko
komunikacijskem, komunalnem in okoljevarstvenem področju, nadalje razvoj
policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij, ki imajo skupne
prostorske značilnosti, in medsebojno povezovanje ter dopolnjevanje
funkcij naselij in njihovih okolic. Pri načrtovanju gospodarske javne
infrastrukture bodo upoštevane zahteve glede ohranjanja naravnih vrednot
in kulturne dediščine ter prepoznavnih značilnosti prostora. |
(3) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje v bližini obstoječih
cest, poti in strug ter njihovih koridorjev in v navezavi na koridorje
obstoječih infrastrukturnih vodov. Z izvedbo se izogiba posegom v
območja sklenjenih kmetijskih površin in razdrobitvi posestne strukture. |
(4) Zasnova grajenega javnega dobra lokalnega pomena v občini (trgi,
tržnice, parki, zelenice, (športna, otroška) igrišča, parkirišča,
pokopališča in drugo podobno, kar je namenjeno splošni rabi in dostopno
vsem pod enakimi pogoji) so del konceptov prostorskega razvoja
posameznih naselij. |
(5) Zasnovo gospodarske javne infrastrukture na ravni celotne občine
tvorijo povezane zasnove prometnega omrežja in energetske, elektronsko
komunikacijske ter komunalne infrastrukture. Ta zasnove so prikazane na
dveh kartah: Zasnova prometnega omrežja, št. II.1 in Zasnova energetske,
elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture, št.
II.2, obe v merilu 1 : 25.000. |
|
17. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Osrednje vodilo pri načrtovanju prometnega omrežja in sestavin
prometne infrastrukture v občini je zagotavljati trajnostno mobilnost,
kar pomeni: |
·
zagotavljati dobro povezanost prometnega omrežja občine z (okolišnjim)
državnim in regionalno obeleženim prometnim omrežjem; |
·
zagotavljati dobro medsebojno povezanost naselij (zlasti osrednjih) in
dobro povezanost naselij ter njihovih zaledij; |
·
zagotavljati dobro prometno dostopnost prebivalstva do središčnih,
javnih in drugih dejavnosti; |
·
zviševati stopnjo gospodarnosti prometa in prometne varnosti za vse
udeležence v prometu, zlasti za bolj ranljive (otroci, starejši, pešci,
kolesarji); |
·
zagotavljati mobilnost za vso prebivalstvo in pri tem zmanjševati
odvisnost od prevoza z osebnim avtomobilom; |
·
izboljšati nivo uslug javnega potniškega prometa in dostopnost do njega; |
·
izboljšati in razširiti prometno infrastrukturo za nemotorizirane oblike
prometa (pešačenje, kolesarjenje ipd.); |
·
zagotoviti manj hrupa, izpušnih plinov in porabe prostora zaradi
motoriziranega prometa; |
·
ceste
prostorsko integrirati v okolišnjo krajinsko in naselbinsko strukturo; |
·
pri
prometnem planiranju in projektiranju upoštevati prostorske, okoljske,
ekonomske in socialne zahteve in torej ne le prometnih. |
(2) Ključne sestavine prometnega omrežja v občini so: |
·
dve
državni cesti in lokalne ceste ter javne poti, v manjši meri tudi
krajevne in gozdne ceste; |
·
linije in postajališča javnega avtobusnega potniškega prometa; |
·
kolesarske povezave po obstoječih cestah. |
(3) Zaradi tradicionalnega vzorca poselitve, ki razen osrednjih
naselij v prvi vrsti vključuje razpršeno poselitev, je tukajšnje cestno
omrežje dokaj gosto. |
(4) V zasnovi prometnega omrežja bosta tudi v prihodnje imeli osrednjo
vlogo obe regionalni cesti, katerih daljša odseka potekata po teritoriju
občine: regionalna cesta III. reda R3–710
Maribor–Vurberk–Ptuj–Hajdina–Turnišče (ta je sicer osrednja nosilka
tranzitnega prometa skozi občino) in regionalna cesta III. reda R3–745
Janežovci–Dolge njive–Sp. Duplek. Načrtovana je prestavitev odseka
regionalne ceste med Sp. Duplekom in Dvorjanami, na tisti, ki vodi proti
Lenartu, pa bo na nekaj odsekih potrebno izvesti rekonstrukcijo, obnovo
in razširitev vozišča ter izvesti ukrepe za izboljšanje prometne
varnosti pešcev in kolesarjev. Križišče obeh regionalnih cest v Sp.
Dupleku bo nekoliko prestavljeno in zgrajeno kot krožišče. |
(5) Regionalna cesta, ki vodi prek občine iz Maribora proti Ptuju, je
v zasnovi prometnega omrežja opredeljena tudi kot nosilka (med- in
znotraj občinskih) prometnih povezav do turistično rekreacijskih območij
na Vurberku in na območju nekdanje dupleške gramoznice. |
(6) Predvidena je nova cestna povezava proti Občini Starše (in drugim
središčem na Dravskem polju) z mostom preko Drave, variantno namesto
mostu z brodom ali s košaro na jekleni vrvi (angl. zipline), v prvi
vrsti namenjeno premoščanju reke za potrebe kolesarjev. |
(7) Druga najpomembnejša sestavina cestnega omrežja v občini so
lokalne ceste kot povezovalke med naselji in – ob obeh regionalnih
cestah – tudi osrednje prometnice v naseljih. Javne poti so posamezne
dovozne in povezovalne poti ter stanovanjske ulice. Del zasnove
prometnega omrežja je izboljšanje prometno-tehničnih elementov na več
odsekih lokalnih cest in javnih poti, kar v večji meri velja za ceste v
gričevnatem delu občine (razširitev vozišča, posodobitev voziščne
konstrukcije, ureditev izogibališč in obvoziščnih elementov, izboljšanje
prometne signalizacije). |
(8) Pri rekonstrukcijah in posodobitvah tistih lokalnih cest in javnih
ter drugih poti, ki so opredeljene kot vinske ceste, sadne ceste, trase
šolskih poti in trase kolesarskih povezav, bo treba ustrezno, tj.
predvsem prometno varnostno upoštevati njihov tovrstni dodatni namen. |
(9) Vse ceste, tudi dovozne, je treba asfaltirati, odvodnjavati in
redno vzdrževati. Preozke ceste je treba razširiti, kjer pa za to ni
prostorskih možnosti in kjer je promet pretežno izvorno/ciljni ter z
manjšim deležem tovornih vozil, so ceste lahko tudi ožje z urejenimi
izogibališči. Razširitev ali ureditev izogibališč je potrebna predvsem
tam, kjer so pešci in kolesarji vodeni po vozišču in cesta ne omogoča
varnega srečevanja vozil. |
(10) Z urejanjem parkirnih površin se zagotavlja njihov večji
izkoristek tekom celotnega dnevnega časa. V središču naselij se
kapaciteta obstoječih parkirnih površin ohranja, po potrebi se jih
preuredi in posodobi, glede na dodatne gradnje oz. nove funkcije v
prostoru pa se njihova kapaciteta ustrezno poveča. Izven središčnih in
drugih naselij se parkirne površine ureja s takšno kapaciteto, ki je
skladna z vrsto in obsegom dejavnosti novogradenj in sprememb
namembnosti. |
(11) Območje občine je z vidika prometnih navezav na Maribor del
območja medmestnega oz. primestnega javnega prometa. Javni avtobusni
potniški promet (JPP) se odvija po obeh regionalnih in nekaterih
lokalnih cestah. Načrtovan je pospešen razvoj JPP, kar v prvi vrsti
pomeni povečanje števila avtobusnih postajališč, izboljšanje dostopnost
do njih in zvišanje frekvence ter hitrosti avtobusnih voženj. Šolski
prevozi naj se združujejo z javnimi linijskimi prevozi. |
(12) V omrežju kolesarskih povezav na območju občine je poglavitna
smer tista, ki iz Maribora preko nižinskega dela občine vzdolž Drave
vodi proti Ptuju. Pri tem gre za obstoječe odseke regionalno pomembne
kolesarske povezave v tej smeri in za načrtovane odseke mednarodne
Dravske kolesarske poti. Slednja je variantno načrtovana ob regionalni
cesti oz. lokalnih cestah, na odseku med Trčovo v Mestni občini Maribor
in turistično rekreacijskim območjem v Zg. Dupleku variantno ob Dravi in
od tega območja do Joh oziroma Dvorjan variantno po visokovodnem nasipu.
Druga regionalno pomembna kolesarska povezava vodi iz Zg. Dupleka preko
Zimice in Zg. Korene v smeri proti Lenartu. Po nekaj lokalnih cestah
vodijo oz. bodo po dodatnih cestah v prihodnje vodile kolesarske
povezave lokalnega pomena, katerih funkcija je ne le rekreativna in
krajinsko doživljajska, temveč v poudarjeni meri tudi turistična. Spričo
tega se omrežje kolesarskih povezav kakovostno naveže zlasti na obe
turistično rekreacijski območji (Vurberk, nekdanja dupleška gramoznica).
Za premoščanje reke Drave se za kolesarje predvidi postavitev jeklene
vrvi s košaro (angl. zipline) na odseku reke severno oz. severovzhodno
od naselja Starše (lociranega v sosednji istoimenski občini).
|
(13) Uredi se mreža varnih peš povezav v naseljih, med naselji in
izven njih. Peš povezave znotraj naselij in med naselji se speljejo čim
bolj neposredno v želeno smer tudi v obliki prebojev oz. kratkih peš
poti kot bližnjic do pomembnih ciljev potovanj. Pešci se ločeno od
motornega prometa vodijo vzdolž regionalnih cest, po vseh sekundarnih
cestnih potezah (zbirne mestne ceste) in tudi daljših terciarnih cestah
(stanovanjske ulice kategorije mestne ceste). Peš povezave izven
naselij, kot pohodne, tematske in druge rekreacijske poti, se
prioritetno načrtuje in ureja po že obstoječih poteh, v kolikor pa to ni
možno, se potrebna infrastruktura dogradi. |
(14) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati okoliščino,
da je širok pas občinskega teritorija ob Dravi uvrščen v območje
nadzorovane rabe letališča Edvarda Rusjana Maribor. |
(15) Zasnova prometnega omrežja v občini je prikazana na istoimenski
karti št. II.1 v merilu 1 : 25.000. |
|
18. člen |
(elektronske
komunikacije) |
(1) Elektronsko komunikacijsko infrastrukturo sestavljajo prenosni
sistemi in druga oprema, ki omogočajo prenos signalov po vodnikih, z
radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih,
vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi in mobilnimi prizemnimi
omrežji, električnimi kabelskimi sistemi ter omrežji za radijsko in
televizijsko radiodifuzijo. |
(2) Na področju elektronskih komunikacij se skrbi predvsem za nemoten
in hiter prenos elektronskih podatkov. Le tako lahko ta infrastruktura
stabilno prispeva k spodbujanju družbenega in v tem okviru tudi
prostorskega razvoja, k zmanjšanju problema razdalj, olajšanju dostopa
do informacij in k oblikovanju novih storitev. Stremi se k povezovanju
in združevanju obstoječih omrežij podsistemov elektronskih komunikacij,
k optimizaciji uporabe vsakega izmed teh podsistemov in k sistematičnemu
uvajanju novih tehnik ter tehnologij. |
(3) Območje občine je dobro pokrito z elektronsko komunikacijskim
omrežjem. Pri tem prevladuje fiksno (kabelsko) omrežje, ki je zastopano
na skoraj celotnem poseljenem teritoriju občine. To omrežje se bo glede
na interes uporabnikov širilo v preostale dele občine. |
(4) Električni kabelski sistem je nameščen na obstoječem 400 kV
prenosnem daljnovodu Maribor–Mihovci. |
(5) Posamezni podsistemi elektronskih komunikacij se dograjujejo
skladno z načrtovano stanovanjsko, proizvodno, infrastrukturno in drugo
gradnjo. Pri tem se novi elektronsko komunikacijski vodi načrtujejo v
skupnih koridorjih z drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
|
(6) V karti št. II. 2 v merilu 1 : 25.000 so prikazana obstoječa
območja, oskrbljena s telekomunikacijskim omrežjem. |
|
19. člen |
(energetika – skupna
določila) |
(1) Energetska preskrba v občini temelji na različnih energentih oz.
virih, in sicer elektriki, biomasi, sončni energiji, plinu in bioplinu,
vroči vodi, nafti in drugih obnovljivih ter neobnovljivih virih.
Različne energetske podsisteme se obravnava kot povezano celoto in v
njej vlogo posameznih energentov ukroji ustrezno ekonomskim, okoljskim,
prostorskim in socialnim okoliščinam ter možnostim. |
(2) Glede na naraščajoče potrebe po energiji, omejenost energetskih
virov in okoljevarstvene zahteve so osrednja vodila v zvezi z energetsko
preskrbo v občini: |
·
zagotavljanje zadovoljive oskrbe z energijo (kakovost, količine); |
·
učinkovita raba energije (URE) in
varčevanje z njo; |
·
večanje in hitrejše uvajanje lokalnih virov energije, zlasti
obnovljivih, z namenom doseganja čim višje stopnje energetske
samopreskrbe; |
·
zmanjšanje emisivnih obremenitev okolja zaradi porabe energije in v tem
okviru zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije
(OVE). |
(3)
Zgornja vodila se uresničujejo skladno s sprejetim lokalnim energetskim
konceptom. Ta navaja, da je velik potencial za URE energetska sanacija
stanovanjskih objektov starejšega datuma in javnih zgradb, enako tudi
zamenjava ogrevalnih kotlov starejše izvedbe. |
(4) Zasnova energetske infrastrukture v občini je prikazana na karti
št. II.2 z naslovom Zasnova energetske, elektronsko komunikacijske,
komunalne in okoljske infrastrukture v merilu 1 : 25.000. |
|
20. člen |
(energetika –
elektroenergetska infrastruktura) |
(1) Glede elektroenergetske infrastrukture se skrbi za kakovostno in
zanesljivo oskrbo odjemalcev ter za stabilne napetostne razmere na
celotnem območju občine. Razvoj distribucijskega elektroenergetskega
omrežja se usmerja v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih
elektroenergetskih objektov in naprav, hkrati pa v dograditev
električnega omrežja (nove transformatorske postaje in srednjenapetostni
vodi do njih). Slednje se izvaja na območjih nezadostne oskrbe (predvsem
v gričevnatem delu občine) ali na območjih povečanih potreb spričo novih
gradenj oz. novih dejavnosti (predvsem v nižinskem delu občine in v
navezavi na tukajšnja osrednja naselja). Izgradnja vetrnih elektrarn bo
mogoča, če bo predhodno izdelana strokovna podlaga, katere sestavni del
bo tudi proučitev vplivov na okolje, ugotovila njihovo ekonomsko
upravičenost in sprejemljivost. |
(2) Preko južnega obrobja občine poteka obstoječi prenosni daljnovod 2
x 400 kV Maribor–Mihovci, ob katerem se severno in vzporedno ob njem
načrtuje izgradnja še enega 400 kV prenosnega daljnovoda. Preko
Kamenščaka na zahodnem robu občine poteka obstoječi prenosni daljnovod 2
x 400 kV Maribor–Kainachtal (Avstrija), preko severnega dela občine pa
obstoječi prenosni daljnovod 110 kV Maribor–Lenart. Severno in vzporedno
ob le-tem se načrtuje prenosni daljnovod 110 kV Maribor–Murska Sobota.
|
(3) Distribucijski del elektroenergetskega omrežja sestavlja
srednjenapetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in
pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Načrtovanje in izgradnja novih
transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja sledi predvidenim
povečanjem obremenitev in izboljšanju neustreznih napetostnih razmer pri
odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
|
(4) Sistem javne razsvetljave se načrtuje glede na obstoječe še
nezadoščene in glede na nove potrebe ter prioritetno s ciljem znižati
porabo električne energije v ta namen. Javne površine se opremijo z
javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter
okoliških objektov. |
|
21. člen |
(energetika – oskrba s
plinom in ogrevanje) |
(1) Energetski podsistem, ki bi ga potencialno lahko v večji meri
vključili v energetsko preskrbo občine, je plinski energetski podsistem.
V občini ni plinovodnega omrežja – za oceno smiselnosti izgradnje
le-tega se izdela študija.
Tudi v prihodnje obstaja za interesente
možnost izgradnja samostojnih sistemov za individualno uporabo
utekočinjenega naftnega plina. |
(2) V Sp. Dupleku, Zg. Dupleku, Dvorjanah in Zg. Koreni se lahko
vzpostavijo manjši sistemi daljinskega ogrevanja (uporaba lesne biomase
ali drugega primernega energenta). |
|
22. člen |
(energetika – obnovljivi
viri energije) |
(1) Večji delež energetske preskrbe v občini bo v prihodnje izhajal iz
obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem pridejo v poštev biomasa (les,
lesni ostanki), sončna energija (fotovoltaične elekrarne, solarni
kolektorji), izraba toplote okolja (toplotne črpalke) in bioplin.
|
(2) Vzpodbuja se raba lesne biomase (zlasti tiste lokalnega izvora),
pri čemer se to nanaša zlasti na območja izven obsežnejše strnjene
poselitve. V namene pridobivanja bioplina (in posledično električne ter
toplotne energije) je možno uporabiti precej surovin zelo različnega
izvora (npr. gnoj in druge surovine iz kmetijstva, energijske rastline,
poljedelski ostanki, komunalni odpadki, ostanki hrane ...). Za
postavitev individualne bioplinske naprave so primerne kmetije, ki imajo
dovolj obsežno pridelavo poljščin oz. dovolj veliko število živine,
prašičev ali perutnine. |
(3) Toplotno energijo okolja je možno izkoristiti preko toplotnih
črpalk, zasnovanih na različnih prenosnih medijih (voda, zrak, zemlja…).
V ta namen se izdela študija o potencialih izrabe geotermalnih virov v
občini. |
(4) Izkoriščanje sončne energije je primerno za ogrevanje sanitarne
vode ali objektov. Na območju občine obstajajo ugodne naravne in
ustvarjene možnosti za postavitev fotovoltaičnih elektrarn in drugih
naprav za izkoriščanje sončne energije (pretvorba te v električno ali
toplotno energijo). |
|
23. člen |
(komunalna
infrastruktura – oskrba s pitno vodo) |
(1) Javno omrežje sistema oskrbe s pitno vodo je namenjeno oskrbi
prebivalstva s pitno vodo, z vodo za sanitarne potrebe, za zagotavljanje
požarne varnosti, z vodo za tehnološko rabo in potrebe ter z vodo za
javno rabo. |
(2) Sistem oskrbe s pitno vodo v občini je sestavni del regionalno
zasnovanega sistema oskrbe s pitno vodo Mariborskega vodovoda, ki se
napaja iz zmogljivih vodnih virov izven občine. Ta sistem spričo svoje
razvejanosti pokriva večino poseljenega dela občine. |
(3) Osnovno vodilo na področju oskrbe s pitno vodo je trajnostno
zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na
celotnem poseljenem delu občine z optimalnim izkoriščanjem in
vzdrževanjem sistema oskrbe s pitno vodo ter lokalnih vodnih virov
vključno z varovanjem le-teh. Obenem se skrbi za: |
·
zmanjšanje vodnih izgub iz omrežja sistema oskrbe s pitno vodo in za
ustrezne tlačne razmere v njem; |
·
varčno porabo pitne vode; |
·
uporabo manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene ter
ponovno uporabo vode v gospodinjstvih in v tehnoloških procesih; |
·
redno
zamenjevanje dotrajanih delov omrežja sistema oskrbe s pitno vodo,
prioritetno tistih cevi, ki so izdelane iz neustreznih materialov.
|
(4) Zasnova razvoja oskrbe s pitno vodo v občini temelji na dograditvi
in posodobitvi cevovodov v omrežju, predvsem na območjih nezadostne
oskrbe s pitno vodo, dotrajanih cevovodov, neustreznih tlačnih razmer
ali velikih izgub vode iz omrežja (Zg. Korena, Zimica, Vurberk, Johe
...). Omrežje bo dograjevano z novimi cevovodi in napravami skladno z
načrtovano stanovanjsko, gospodarsko in drugo gradnjo. Obstoječe omrežje
sistema oskrbe s pitno vodo je hkrati tudi hidrantno omrežje, tako da so
večja naselja v občini preskrbljena s požarno vodo. |
|
24. člen |
(komunalna
infrastruktura – ravnanje z odpadnimi vodami) |
(1)
Odpadne vode so komunalne odpadne, padavinske in tehnološke vode.
Ravnanju z njimi je namenjeno kanalizacijsko omrežje s centralno in
drugimi čistilnimi napravami ter drugimi spremljajočimi objekti
(kanalizacijska črpališča). To omrežje pokriva le manjši del občine, in
sicer dele treh največjih naselij v občini (Sp. Duplek, Zg. Duplek,
Dvorjane). |
(2)
Osnovno vodilo pri ravnanju z odpadnimi vodami v občini je skrb za
zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja, predvsem
površinskih in podzemnih voda. Obenem se poskrbi za: |
·
priključenost čim večjega dela poseljenega območja občine na javno
kanalizacijsko omrežje, pri čemer je potrebno z ustreznim čiščenjem
odpadnih voda doseči sprejemljivo stopnjo obremenjevanja okolja; |
·
izpolnitev obvez po Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017); |
·
obvezno individualno ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
voda za tiste stavbe (izven bolj strnjeno pozidanih območij), za katere
iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja zadevnih voda v
javno kanalizacijo. |
·
uresničevanje prepovedanosti neposrednega odvajanja odpadnih voda v
podzemne vode in odvajanja odpadnih voda v naravna jezera, ribnike,
mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni
pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih
podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo. |
(3)
Zasnova razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadnimi vodami v občini
temelji na postopni izgradnji in dogradnji kanalizacijskega omrežja v
naseljih Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane in Vurberk ter odvajanju
celotne odpadne vode iz teh naselij preko tlačnih vodov in prečrpališč
do centralne čistilne naprave Maribor (CČN) v Dogošah (v
sosednji Mestni občini Maribor).
Opuščena čistilna naprava v Sp. Dupleku se srednjeročno preuredi v
postajo za sprejem gošč iz greznic.
Postopni dograditev manjkajočega kanalizacijskega omrežja je
načrtovana tudi v drugih naseljih, večjih zaselkih in zaselkih (Zg.
Korena, Zimica, Sp. Korena, Ciglence, Johe). To kanalizacijsko omrežje
bo prav tako povezano s CČN ali variantno z manjšimi lokalnimi
čistilnimi napravami v upravljanju občine. Izven območij gostejše
pozidave se predvidi izgradnja malih bioloških čistilnih naprav, in
sicer po potrebi in obenem takrat, ko to predstavlja stroškovno,
tehnično in okoljsko ustrezno rešitev. |
(4) Del zasnove je tudi sanacija in posodobitev obstoječih dotrajanih,
tehnično neustreznih ali preobremenjenih objektov, naprav in
kanalizacijskih vodov ter priključevanje novogradenj na javno
kanalizacijsko omrežje. Slednje velja za gosteje poseljena območja,
medtem ko je za stavbe drugod potrebno poskrbeti za individualne načine
ravnanja z odpadnimi vodami, ki jih povzročajo (izgradnja malih
bioloških čistilnih naprav). |
(5) V okviru novogradenj kanalizacijskega omrežja se vzpostavlja
ločena sistema za odpadne fekalne in za odpadne padavinske vode, pri
čemer je treba upoštevati kriterij ekonomske upravičenosti in tehnične
izvedljivosti. Poskrbeti je treba za kakovostno
predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v proizvodnih ipd. obratih.
Padavinsko vodo je treba čim dlje zadržati na mestu, kjer je padla
(ponikanje), s čimer bo izboljšana protipoplavna varnost. Zaledne vode
je treba izločiti iz javnega kanalizacijskega omrežja in jih površinsko
odvajati mimo naselij v najbližje površinske odvodnike. |
(6) Zasnova komunalne infrastrukture v občini je prikazana na karti
št. II.2 v merilu 1 : 25.000. |
|
25. člen |
(upravljanje z vodami in
vodna infrastruktura) |
(1) Vode se ob hkratnem varovanju uporablja za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene. Pri gospodarjenju z vodami se trajno
varuje in ohranja njihovo kemijsko in ekološko stanje ter njihov
krajinski in ekološki pomen. |
(2) Med vode 1. reda sodi na območju občine reka Drava, ostali
tukajšnji vodotoki in stoječe vode so vode 2. reda. |
(3) Upravljanje z vodami služi preventivnemu varovanju naselij in
infrastrukturnih objektov pred poplavami, odvodnji za potrebe
hidromelioracij, uravnavi vodnega režima in odpravljanju posledic
erozije ter hudourniškega delovanja. Na površinskih vodah se z vodno
infrastrukturo zagotavlja ustrezno upravljanje vodnih sistemov in ob tem
omogoča delovanje naravnih procesov na vodah ali ob njih. Na reguliranih
površinskih vodah se z ustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje njihovega
hidromorfološkega stanja oziroma vzpostavljanje krajinsko ekološke in
strukturno ustrezne vloge voda v krajini, kadar to ni v nasprotju z
zagotavljanjem poplavne varnosti. |
(4) Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem
povezanim preprečevanjem škode ter varovanjem človeških življenj se vodo
zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive retencijske površine,
izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno ureja erozijska
območja v povirjih ter drugih nestabilnih območjih. |
(5) Površinske in podzemne vode ter vodne vire se zaradi njihovega
delovanja in ranljivosti upošteva kot omejitev pri načrtovanju razvoja
poselitve in dejavnosti v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in
plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti,
ki lahko te procese sprožijo ali se lahko poslabša kakovost in količina
podzemnih voda. Na območjih varstva voda je kmetijska obdelava omejena,
odvajanje odpadnih voda pa se izvaja v skladu z določili veljavnih
pravnih podlag. |
(6) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju
vodnih zemljišč se upošteva: |
·
da se
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo
izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem
odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in
javna dostopnost; |
·
da se
z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oz. se zagotovijo
izravnalni ukrepi; |
·
da se
ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna
vzpostavitev, če je to mogoče; |
·
da se
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
·
da se
pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda zagotovi pogoje za ohranitev
hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih
biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo |
·
da se
ob vodotokih ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo
ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih
(invazivnih) rastlinskih vrst. |
·
da se
morebitno infrastrukturo za potrebe vodnega prometa načrtuje na že
urbaniziranih oz. utrjenih površinah, izven teh območij pa le na način,
ki zagotavlja ohranjanje naravnih delov obale, združb in procesov.
|
·
da se
območja ribiških stojišč in objektov v priobalnem zemljišču načrtuje in
koncentrira na že urbaniziranih oz. utrjenih površinah, izven
naravovarstveno najpomembnejših odsekov vodotokov, izven območij
trstišč, plitvin, obrežnih gozdov in nedostopnih delov obrežja; |
·
da se
v vodni in obvodni prostor lahko posega le v skladu s predpisi o vodah
in stališči nosilcev urejanja prostora (NUP) predvsem za namene gradnje
objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, varovanja rečnega
dna in brežin ter regulacijo vodnega toka. |
(7) Vodotoki, brežine in priobalna območja se redno vzdržujejo na
sonaraven način. Pri tem se v čim večji meri ohranja vodni režim in
naravno stanje brežin. Pri urejanju vodotokov in brežin se prioritetno
uporabijo ukrepi, ki struge in brežine urejajo v skladu z naravnimi
procesi in uporabljajo ekoremediacije. |
(8) Osuševanje in namakanje se izvaja upoštevajoč zahteve varstva
podzemnih voda oziroma vodnih virov. Na vodotokih, ki so uporabljeni za
agrarne operacije, se ne sme bistveno spremeniti njihove značilne
lastnosti in vodni režimi. |
(9) Glede na izdelane opozorilne karte ogroženosti pred poplavami je
zaradi reke Drave poplavno ogrožen velik nižinski del občinskega
teritorija ob tej reki. Z namenom zaščite pred poplavami je zgrajen
visokovodni nasip vzdolž odseka Drave med Zg. Duplekom in Vurberkom.
Možne poplave reke Drave na delu območja ob Dravi predstavljajo razvojno
oviro. |
(10) Poleg zgrajenega nasipa je del zasnove reševanja problematike
poplav varovanje retenzijskih in poplavnih površin v njihovi naravni
funkciji, kar posredno pomeni zadrževanje vode. Na mestih, kjer to ni
mogoče, se izvedejo ustrezni protipoplavni ukrepi. Obstoječa mokrišča se
zaradi njihovega ugodnega vpliva na odtočni režim vodotokov v čim večji
meri ohranja. |
(11) Sanacija poplavnih območij se izvaja z ustreznimi
vodnogospodarskimi ureditvami. Pri sanaciji se upošteva naravna dinamika
in sonaravno urejanje odtočnega režima. Za obvodna in zaradi poplav
degradirana območja se predvidijo sanacije z renaturacijami vodotokov in
njihovih vplivnih območij, vzpostavitev nadomestnih habitatov in
uvajanje posebnih režimov rabe tega prostora. |
(12) Vodnogospodarske ureditve so potrebne tudi na nekaterih potokih v
skladu s strokovno presojo, potrebami upravljavcev vodotokov in
zahtevami varstva naravnih vrednot. Izvede se sonaravna obnova že
izvedenih regulacij na nekaterih potokih. |
|
26. člen |
(varstvo okolja in
okoljska infrastruktura) |
(1) Okoljevarstvene prostorske ureditve se v splošnem nanašajo na
naslednja okoljevarstvena področja: |
·
ravnanje z odpadki; |
·
varstvo zraka; |
·
varstvo pred hrupom; |
·
ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora (vode, prst, naravne
vrednote, zelene površine ...). |
(2) Skupne temeljne zastavitve na zgoraj omenjenih področjih so: |
·
ohranjati naravo in izboljšati kakovost okolja; |
·
zmanjšati obremenjevanje okolja; |
·
spodbujati trajnostno mobilnost; |
·
odpravljati posledice obremenjevanja okolja in vzpodbujati trajnostno
rabo naravnih virov; |
·
krepiti naravno regeneracijsko sposobnost; |
·
zmanjševati rabo energije in povečevati snovno ter energetsko
učinkovitost proizvodnje in potrošnje; |
·
opuščati uporabo nevarnih snovi. |
(3) Zasnova ravnanja z odpadki obsega zmanjševanje količin odpadkov in
njihovega nevarnostnega potenciala na izvoru, ločeno zbiranje odpadkov
na izvoru, ureditev njihovega rednega odvoza, predelavo in ponovno
snovno ter energetsko uporabo čim večjega dela odpadkov, kompostiranje
biološko razgradljivih odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč
prednostno v postopke predelave, varno trajno odlaganje preostanka
odpadkov in sanacija nelegalnih odlagališč in preprečevanje nastajanja
tovrstnih novih. Ravnanje z odpadki mora biti zagotovljeno na način
celovitega in učinkovitega sistema, zastavljenega tudi in predvsem na
regijski ravni. |
(4) Za ravnanje z nenevarnimi oz. komunalnimi odpadki je s
prostorskega vidika konceptualno poskrbljeno z različnimi objekti in
napravami, ki se navezujejo na prostorsko razporeditev izvorov odpadkov.
Med prostorsko pomembne tovrstne objekte na območju občine spada zbirni
center komunalnih in nekaterih drugih vrst odpadkov v naselju Sp.
Duplek. Drugi tovrstni objekti (objekt za sortiranje, predelavo in
recikliranje, kompostarna, objekt za energetsko izrabo, objekt za
odlaganje preostanka odpadkov) so načrtovani izven območja občine v
sklopu regionalno oz. medobčinsko zastavljenega projekta ravnanja z
odpadki. |
(5) Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih negativnih učinkov,
ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje prebivalstva. Za
zagotavljanje ustrezne čistosti zraka so pomembni naslednji prostorski
ukrepi: |
·
uporaba primernih, zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih,
proizvodnji in prometu; |
·
zagotavljanje prostorskih možnosti za trajnostne oblike prometa; |
·
vzpostavljanje sistemov plinifikacije in toplifikacije na območjih, kjer
je to z vidika gostote poselitve upravičeno; |
·
sanacija obstoječih virov neprijetnih vonjav, preprečevanje oziroma
omejevanje nastajanja novih tovrstnih virov in preprečevanje širjenja
neprijetnih vonjav iz njih. |
(6) Varstvo voda je neobhodno za kakovostno, količinsko zadostno,
zdravstveno ustrezno, skladno in zanesljivo preskrbo prebivalstva z
vodo. Spričo tega se zlasti na in v bližini vodovarstvenih območij ter
vodnih virov skrbi za premišljeno rabo prostora in preudarno načrtovanje
novih posegov v prostor. Pred onesnaženjem se varujejo vsi vodni viri za
namen oskrbe s pitno vodo, tako obstoječi kot predvideni oz. načrtovani.
K zmanjšani onesnaženosti tekočih in stoječih voda se prispeva zlasti z
izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih in malih čistilnih naprav
v in izven naselij, s čiščenjem tehnoloških odpadnih voda in ustreznim
nadzorom nad kmetijsko pridelavo v neposredni bližini površinskih voda
ter omejevanjem vnosa in uporabe sredstev za varstvo rastlin. |
(7) Varstvo tal je vezano na sistem meritev onesnaženosti tal,
zagotavlja pa se predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, z
omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij v zrak ter
z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih površinah. Plodna tla
oz. prst se varuje tudi s takšno zaporednostjo izgradnje in širitve
naselij, ki omogoča čim dalj trajajočo ohranitev večjih in povezanih
kompleksov kmetijskih zemljišč na območjih dograjevanj oz. širitev
naselij. |
(8) Viri hrupa na območju občine je predvsem cestni promet. Za
preprečitev obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih posledic je v
prvi vrsti pomembno naslednje: |
·
razpoložljivost podatkov o občutljivosti prostora za obremenitev s
hrupom; |
·
določenost s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij;
|
·
takšna razporeditev dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni
neposrednega stika med območji z višjimi in območji z nižjimi stopnjami
varstva pred hrupom; |
·
omejevanje pojavljanja novih virov hrupa; |
·
upoštevanje smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in
priporočil Evropske komisije, da se postopno in dolgoročno zagotavlja za
vedno več prebivalcev življenjske pogoje za območje II. stopnje varstva
pred hrupom; |
·
predvideti ustrezne ukrepe aktivne zaščite vira hrupa in ukrepe pasivne
protihrupne zaščite za zaščito življenjskega okolja pred hrupom pri
načrtovanju dejavnosti na območju občine; |
·
dajanje prednosti ukrepom aktivne zaščite vira hrupa (zmanjšanje emisije
hrupa na viru hrupa) pred ukrepi pasivne protihrupne zaščite pri
izvajanju ukrepov varstva pred hrupom; |
·
sanacija oziroma zmanjševanje emisije obstoječih virov hrupa in s tem
postopno odpravljanje s hrupom preobremenjenih območij; |
·
zaščita mirnih območij ter ustvarjanje novih tovrstnih območij. |
(9) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS) se zagotavlja z
ustreznim načrtovanjem podrobnejših namenskih rab, primernim umeščanjem
objektov in dejavnosti v prostor, še posebej s preudarnim in strokovnim
umeščanjem novih virov EMS ter upoštevanjem določil veljavnih predpisov,
ki urejajo področje varstva pred EMS. |
(10) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja po potrebi z
zmanjšanjem obsega in intenzitete oz. z ustreznim načinom rabe umetnih
virov svetlobe. Slednje se nanaša predvsem na izbor primernih svetilk za
javno razsvetljavo, racionalno razsvetljevanje nepokritih površin
(objekti prometne infrastrukture, javna infrastruktura, površine
proizvodnih objektov in stavb, objekti za športne, kulturne in
zabavno-družabne prireditve, gradbišča ipd.), nadalje na racionalno
razsvetljevanje objektov javnih in poslovnih stavb, fasad, objektov
kulturne dediščine, objektov za oglaševanje idr. ter na upoštevanje
določil veljavnih predpisov, ki urejajo področje varstva pred svetlobnim
onesnaževanjem. |
(11) Na območju občine ni dopustno umeščanje obratov, dejavnosti in
naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, ter
obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje. |
(12) Zagotavlja se redno spremljanje stanja okolja. Občina izvaja
spremljanje stanja okolja za svoje območje za naslednje kazalce tega
stanja (po posameznih področjih varstva okolja): |
·
za
področje podnebnih sprememb: emisije toplogrednih plinov (TGP;
spremljanje javno dostopnih podatkov iz državnega monitoringa emisij
TGP); |
·
za
področje kakovosti zraka: onesnaženost zunanjega zraka (spremljanje
javno dostopnih podatkov o tem iz državnega monitoringa); evidenca
objektov intenzivne reje živali, ki so IPPC zavezanci; |
·
za
področje hrupa: nova konfliktna območja in potencialno konfliktna
območja (ter skrb občine za njihovo odpravljanje); spremljanje sprememb
državnih predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa in o stopnjah
varstva pred hrupom glede na namensko rabo prostora (ter skrb občine za
ustrezno prilagajanje pod/zakonskim spremembam); |
·
za
področje površinskih voda: stanje površinskih voda (spremljanje podatkov
o tem iz državnega monitoringa); trend obremenjenosti območja občine s
odpadnimi vodami (ter skrb občine za ustrezno zagotavljanje zadostne
kapacitete čistilnih naprav); območja, ogrožana zaradi poplav in
spremembe razredov poplavne nevarnosti (ter skrb občine za
implementacijo ustreznih sprememb pogojev za izvedbo posegov na
tovrstnih območjih); |
·
za
področje podzemnih voda: stanje kakovosti podzemnih voda (spremljanje
podatkov o tem iz državnega monitoringa); |
·
za
področje varstva kulturne dediščine: omogočanje nemotenega arheološkega
nadzora (ob izvajanjem zemeljskih izkopov oz. drugih zemeljskih del in
ustrezno ravnanje po predpisih v primeru najdb); posodobitev podatkov o
registriranih enotah kulturne dediščine enkrat na tri leta (na podlagi
državnega registra te dediščine); posodobitev podatkov o stanju in
stopnji ogroženosti registriranih enot kulturne dediščine na vsake tri
leta (na podlagi podatkov pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine); spremembe namenske rabe prostora na območjih posameznih enot
kulturne dediščine; |
·
za
področje varovanja zdravja ljudi: delež rabe energije iz fosilnih goriv;
število velikih kurilnih naprav; potencialno konfliktna območja zaradi
izvedbe OPN; površina območij stanovanj znotraj varovanega pasu državnih
cest; ob vsaki spremembi prostorskih aktov ustrezno namenski rabi
prostora določiti stopnje varstva pred hrupom ter meje III. in IV.
območja varstva pred hrupom; delež prebivalstva, priključenega na javni
vodovod in kanalizacijsko omrežje; kapaciteta čistilnih naprav; število
priključkov na javni vodovod; monitoring kakovosti vode, ki se uporablja
za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih zajetij; vrste in količine komunalnih
in drugih odpadkov, ki nastajajo na območju občine; delež gospodinjstev,
vključenih v javni odvoz komunalnih odpadkov; rast prebivalstva in na
podlagi tega zagotavljati zadostnega števila zbiralnic za ločeno zbrane
frakcije odpadkov; število nelegalnih odlagališč (in skrb občine za
njihovo sanacijo); letna poraba električne energije za potrebe javne
razsvetljave; ob vsaki spremembi prostorskih aktov ugotovitev površine
območij z opredeljeno namensko rabo, ki vključuje stavbe z varovanimi
prostori znotraj varovanih območij daljnovodov (ter skrb za morebitno
potrebno definiranje pogojev gradnje in zagotovitev nadzora nad
upoštevanja teh pogojev); po potrebi zagotavljanje nadomestnih
kmetijskih zemljišč ob spremembah prostorskih aktov, ki se nanašajo na
namensko rabo prostora; |
·
za
dve ali več področij: podatki o PLDP za pomembnejše prometnice
(spremljanje javno dostopnih podatkov iz državnega monitoringa prometa);
število priključkov na plinovodno omrežje (s pomočjo upravljavca
plinovodnega omrežja); evidenca kotlovnic in območij gospodarskih con;
poraba energije na območju občine glede na posamezne energente; evidenca
oz. število priključkov na javno kanalizacijsko omrežje. |
(13) Zasnova okoljske infrastrukture v občini je prikazana na karti
št. II.2 v merilu 1 : 25.000. |
|
II.4.
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje,
ki so z njimi prostorsko povezana |
|
27. člen |
(določitev okvirnih
območij naselij) |
(1) Okvirna območja naselij, ki so opredeljena v OPN in kamor se
primarno usmerja poselitev, so v OPN opredeljena za naslednja naselja:
Sp. Duplek, Zg. Duplek, Dvorjane, Vurberk-Farošak, Zg. Korena in Zimica.
|
(2) Vsa zgoraj našteta naselja v občini se nahajajo znotraj
prepoznanega in opredeljenega območja poselitve pretežno v strnjenih
naseljih, pri čemer sta edini izjemi Zg. Korena in Zimica. Ti dve se
nahajata znotraj obsežnega okvirnega območja razpršene poselitve in sta
zaradi lege v tem območju pomembni za usmerjanje tukajšnje nove
poselitve vanju, prav tako pa za boljšo oskrbo in s tem ohranjanje
prebivalstva v tem delu občine. |
(3) OPN opredeljuje na osnovi obstoječih in načrtovanih
turistično-gostinskih, rekreativnih in drugih dejavnostno kompatibilnih
dejavnosti tudi posebni območji, in sicer "Vurberk – grad" in "Vurberk –
pri šoli". |
(4) Okvirna območja naselij in druga zgoraj navedena območja so
prikazana na karti št. III. z naslovom Prikaz okvirnih območij naselij
in okvirnih območij razpršene poselitve v merilu 1 : 25.000. |
|
II.5. Okvirna območja razpršene poselitve |
|
28. člen |
(določitev območij
razpršene poselitve) |
(1) OPN opredeljuje okvirno območje
razpršene poselitve na celotnem območju občine. |
(2) Razpršena poselitev je najredkejša na vzhodnem delu občine, kjer
je velik gozdni kompleks (Boršt), in ob reki Dravi nizvodno od Sp.
Dupleka – tu poselitve skorajda ni. Gostejša razpršena poselitev je na
gričevnatem območju med Završko vasjo, Zg. Koreno in Sp. Duplekom, v
gričevnatem predelu med Dvorjanami in Vurberkom ter v severnem zaledju
Zimice. V preostalem delu gričevnatega sveta občine je avtohtona
razpršena poselitev po kriteriju gostote redka ali srednje gosta. |
(3) Znotraj okvirnega območja razpršene poselitve so opredeljena
posamezna območja stavbnih zemljišč razpršene poselitve, in sicer
različnih velikosti in z različno gostoto pojavnosti. |
(4) Okvirno območje razpršene poselitve je prikazano na karti št. III.
v merilu 1 : 25.000. |
|
II.6. Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
II.6.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
29. člen |
(razvoj naselij) |
(1) Poselitev se prioritetno usmerja v okvirna območja največjih
naselij v občini (Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane, Vurberk-Farošak), ki
ležijo na območju stika med nižinskim in gričevnatim delom občine. Iz
širše okolice dveh od osrednjih naselij v gričevnatem delu občine (Zg.
Korena in Zimica) se poselitev usmerja tudi v ti dve naselji.
|
(2) Naseljem se zagotavlja prostorske možnosti za zadovoljitev vseh
obstoječih, predvidenih in potencialno možnih potreb za obdobje desetih
do petnajstih let. Razvoj naselij se prednostno usmerja na površine
notranjega razvoja, tj. s pozidavo nezazidanih površin, z zgoščanjem
pozidave na ekstenzivno izrabljenih površinah in s prenovo delov naselij
oziroma posameznih stavb. V naselje se vključi tudi neposredno sosednja
obstoječa gradnja, če je z njim funkcionalno in morfološko povezana. V
primeru pomanjkanja gradbeni izrabi namenjenih površin znotraj naselja
se razvoj načrtuje na strokovno proučenih in utemeljenih površinah ob
naselju, kot zapolnitev in izravnava oz. zaokrožitev meje naselja ter v
nekaterih primerih tudi kot večja širitev. |
(3) Razvojne površine v posameznih naseljih so po obsegu prilagojene
vlogi in funkcijam posameznega naselja. Tako so večje razvojne površine
načrtovane v dveh osrednjih naseljih, tj. v Sp. Dupleku in v Zg. Dupleku
(za slednjega so opredeljene tudi smeri dolgoročne širitve na več
lokacijah na obrobju severovzhodnega in osrednjega dela naselja).
Razvojne površine so v manjši meri (v smislu zaokrožitve naselja)
načrtovane v naseljih Dvorjane in Zg. Korena. Za Dvorjane je opredeljena
smer dolgoročne širitve oz. zaokrožitve proti severozahodu, za Zg.
Koreno proti severovzhodu ter jugovzhodu. Razvojne površine so
zagotovljene tudi na opredeljenih posebnih območjih na Vurberku.
|
(4) Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo so prikazane
na istoimenski karti št. IV. v merilu 1 : 25.000. |
|
30. člen |
(razvoj dejavnosti po
naseljih in posebnih območjih) |
(1) V skladu s funkcijo, vlogo in tipološko opredelitvijo posameznega
naselja v omrežju naselij se v naselja umešča raznolike dejavnosti, s
čimer se zagotavlja mešanje funkcij bivanja in dela. |
(2) Dopustne dejavnosti ne smejo biti konfliktne z bivalno funkcijo in
same med seboj. Zagotavlja se jim možnost dolgoročnega razvoja in
dostopnost širšemu krogu uporabnikov z različnimi prevoznimi sredstvi,
ob tem, da njihovi potencialni vplivi na okolje ne smejo presegati
predpisanih stopenj. |
(3) V OPN so dejavnosti načrtovane v skladu z določenimi podrobnejšimi
namenskimi rabami prostora (NRP): |
·
stanovanja in z njimi združljive oz. kompatibilne dejavnosti se v vseh
naseljih umešča na stanovanjska območja, ki so pretežno že namenjena za
bivanje in spremljajoče oz. dopolnilne dejavnosti, ter na območja za
centralne dejavnosti; |
·
dejavnosti družbene infrastrukture se usmerja v lokalna središča ob
zagotavljanju možnosti njihovega razvoja, v oskrbnih središčih pa se jih
ohranja v obstoječem obsegu in obenem funkcionalno dopolnjuje, tako da
se nivo kakovosti storitev zviša; razvoj družbene infrastrukture se v
poudarjeni meri usmerja tudi v posebno območje Vurberk – pri šoli; |
·
oskrbne in storitvene dejavnosti se kot spremljajoče in dopolnilne
dejavnosti umeščajo glede na prostorske možnosti in izkazane interese na
površine za stanovanja in na centralna območja v vseh naseljih, lahko pa
se načrtujejo tudi na površinah drugih namenskih rab prostora; |
·
razvoj proizvodnih dejavnosti se usmerja v obstoječo gospodarsko cono v
Zg. Dupleku (jugovzhodni del naselja); ob upoštevanju predpisov s
področja varstva okolja se nekatere emisijsko manj vplivne in manjšega
obsega proizvodne dejavnosti posamično dopuščajo na območjih nekaterih
drugih opredeljenih podrobnejših namenskih rab; |
·
kmetijska proizvodna dejavnost se organizira v okviru obstoječih in
načrtovanih kmetijskih gospodarstev: |
·
razvoj turizma, športa in rekreacije ter spremljajočih (urejenih)
zelenih površin se prioritetno usmerja na prav v ta namen opredeljeno
območje nekdanje dupleške gramoznice v Zg. Dupleku in na območje
Vurberka, tj. v tamkajšnji posebni območji, namenjeni tovrstnim
dejavnostim (bližnja okolica gradu, ob nekdanji vurberški šoli);
športno-rekreacijske dejavnosti se sicer omogoča v vseh naseljih,
navezujoč se na odprti prostor in vodne površine; obstoječe površine za
tovrstne dejavnosti se vzdržujejo, izboljšujejo in programsko
dopolnjujejo; |
·
Naselje Sp. Duplek krepi značaj urbanega naselja. Večina površine
naselja je namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, med slednjim
kmetijstvo ni uvrščeno. Površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanjem so namenjena tri območja na robovih naselja, kjer se ohranja
navezava na kmetijska zemljišča. |
·
Na
osrednjem območju Sp. Dupleka se na določenih površinah lahko
vzpostavijo javne funkcije za katere v starem jedru naselja ni dovolj
površin; |
·
javne
in zelene površine se urejajo v vseh naseljih, z njimi se naselja
oblikovno nadgrajujejo in funkcijsko dopolnjujejo; locirajo se variantno
na samostojnih enotah urejanja prostora in z lastno podrobnejšo namensko
rabo prostora ali pa se umeščajo v območja drugih enot urejanja prostora
in drugih vrst namenske rabe prostora; |
·
turistične dejavnosti se omogočajo kompatibilno v ustrezni obliki in
obsegu prednostno v Zg. Dupleku in na Vurberku, pa tudi v ostalih
naseljih in v odprtem prostoru glede na vzpostavljeno stanje in
potenciale; povezujejo se jih s športno rekreacijskimi in drugimi
potenciali v odprtem prostoru. |
(4) Dejavnosti v občinskem središču Sp. Duplek se v skladu z
opredeljenimi območji za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi, z
območji centralnih dejavnosti in z območji površin za oddih, rekreacijo
in šport razvijajo in dopuščajo, kot so izhajajoč iz urbanističnega
načrta za Sp. Duplek opredeljene v izvedbenem delu OPN. |
|
31. člen |
(urbanistično in
arhitekturno oblikovanje naselij) |
(1) Z urbanističnim oblikovanjem naselij se zagotavlja kakovostno
bivanjsko okolje v njih, nadgradi njihovo prepoznavnost in zagotovi
notranjo urejenost. Ohranja se značilna podoba naselja v krajini,
oblikujejo čitljivi robovi naselja, ohranjajo, dopolnjujejo ali
vzpostavijo hierarhično izoblikovani deli naselij, zagotavlja
kontinuiteto kakovostnih morfoloških vzorcev, kakovostne javne, zelene
in druge odprte površine ter oblikuje ustrezne meje med posameznimi
strukturami in namenskimi rabami prostora. |
(2) Pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva funkcija objekta,
vzpostavljene prostorske razmere in celostna vizija oblikovanja in
razvoja obravnavanega prostora. Obstoječim stavbam se glede na dejavnike
oblikovanja novogradnje strokovno utemeljeno prilagajajo ali pa so
novogradnje dopustne kot oblikovane na samosvoj oz. različen način. |
(3) Na območjih s pretežno ohranjenim vzorcem razpršene poselitve in v
delih naselij z ohranjenim vzorcem avtohtonega stavbarstva se,
upoštevajoč druge relevantne dejavnike oblikovanja, novogradnje
oblikovno prilagajajo vzorcem avtohtonega stavbarstva. |
(4) Na območjih naselij ali njihovih delov s prepoznanim v večji meri
spremenjenim vzorcem avtohtonega oblikovanja objektov se za novogradnje
dopušča različno oblikovanje. |
(5) Na območjih z varstvenimi režimi se pri oblikovanju upoštevajo
pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
(6) Urbanistično oblikovanje se na območju usmerjanja poselitve v
naselja podreja sub/urbanizaciji. Na pretežnem delu gričevnatega dela
občine, tj. na območju usmerjanja poselitve v naselja in ohranjanja
razpršene poselitve pa se urbanistično oblikovanje podreja ohranjanju in
razvoju podeželja in avtohtonih vzorcev. |
(7) Urbanistično-arhitekturno oblikovanje (delov) naselij in stavb se
v naseljih Zg. Korena in Zimica podreja vzorcu avtohtone gradnje
(ohranjanje urbanistično-arhitekturnega značaja naselja in stavb). V
občinskem središču sledi zastavitvam v urbanističnem načrtu zanj, v
ostalih naseljih pa je mešano in v delih naselij raznoliko (avtohtono
ali sodobno). Pri gradnjah stavb na območju občine se upoštevajo
urbanistično-arhitekturne značilnosti arhitekturne krajine Lenart,
znotraj katere se nahaja celoten teritorij občine. |
(8) Na območjih naselja Sp. Duplek, kjer niso predvideni večji posegi
v prostor, se proste površine zapolnjujejo s prostostoječo pozidavo.
Območje južno od šole se prav tako zapolni s prostostoječo pozidavo.
Območje predvidene širitve v zahodnem delu naselja se zapolni s
prostostoječo in/ali strnjeno pozidavo. Območje predvidene širitve v
južnem delu naselja se zapolni s strnjeno in na nekaterih delih lahko
tudi z večstanovanjsko pozidavo. Osrednje območje centralnih dejavnosti
je opredeljeno na osrednjem območju naselja, centralne dejavnosti se
umeščajo prioritetno v pas ob Cesti 4. julija. Opredeljeni sta še dve
drugi območji centralnih dejavnosti: |
·
zahodno od osrednjega območja centralnih dejavnosti je opredeljeno
območje za trgovino, storitve, gostinstvo in poslovne dejavnosti; |
·
na
območju obstoječe šole in vrtca je opredeljeno območje za izobraževanje,
vzgojo, šport, rekreacijo in kulturo. |
(9) V Sp. Dupleku sta nujno potrebna zaščite in izboljšanja kakovosti
staro jedro in osrednje območje naselja. |
(10) V Sp. Dupleku se vzpostavi občinski trg ob novi občinski stavbi,
javne površine za tržnico in srečevanje ter osrednje občinske zelene
površine, s posameznimi zelenimi preboji in povezavami za pešce. |
(11) Naselje Sp. Duplek obdaja zanimiv in pester krajinski okvir, z
gozdovi, potmi, opuščeno gramoznico ipd. Povezanost naselja z
obstoječimi in predvidenimi rekreacijskimi točkami v okolici je potrebno
izboljšati. Vendar pa te zelene površine ne morejo nadomestiti zelenih
površin znotraj naselja, ki morajo funkcionirati kot javni prostori za
sprostitev, oddih, srečevanje in druženje. Ti morajo biti intenzivno
urejani in zagotavljati raznolike doživljajske priložnosti za
uporabnike. |
(12) Predvidena je vzpostavitev parka južno od osrednjega dela Sp.
Dupleka kot enega od osrednjih javnih prostorov naselja. Njegov položaj
zagotavlja dnevni peš dostop (radij oddaljenosti 800 – 1000 m) večini
prebivalcev naselja. Obdajajo ga pomembnejše obstoječe in predvidene
stavbe naselja. Do njega vodi tudi ena od centralnih osi naselja. Na
južnem robu se odpira proti in navezuje na Krajinski park Drava oziroma
protipoplavni nasip. Ponudbo zelenih površin naselja dopolnjujeta
obstoječi športni park ob šoli in obstoječe in predvidene ureditve ob
gramoznici. |
|
32. člen |
(sanacija razvrednotenih
grajenih območij in stavb) |
(1) Na območju občine ni delov naselij ali delov drugih poseljenih
območij, kjer bi bilo spričo razvrednotenosti grajene strukture potrebno
izvesti sanacijo. |
(2) V posameznih predelih občine so opuščene posamezne stavbe, ki se
glede na potrebe in možnosti obnovijo (po potrebi tudi oblikovno in
komunalno sanirajo) ali odstranijo. |
|
33. člen |
(ohranjanje poselitve na
območju razpršene poselitve) |
(1) Avtohtona razpršena poselitev v gričevnatem delu občine se
ohranja, oblikovno in funkcionalno nadgrajuje, opremlja z gospodarsko
javno infrastrukturo in dopolnjuje upoštevajoč varstvene režime na
osnovi dopustnih posegov in dejavnosti. |
(2) Ohranjajo se tudi druga območja razpršene poselitve, ki so se
oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec, npr. lovske in gozdarske
koče, gostinski objekti izven strnjenih naselij, posebni objekti kot so
cerkve ipd. |
(3) Na površinah stavbnih zemljišč razpršene poselitve se poleg
bivanja in dejavnosti, vezanih na delovanje kmetijskih gospodarstev ter
na turistično ponudbo, dopuščajo kot dopolnilne tudi dejavnosti za
zagotavljanje osnovnih potreb prebivalstva in za zagotavljanje lastnih
delovnih mest, dejavnosti drugih oblik dela na domu oziroma malega
gospodarstva, vse v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi
v izvedbenem delu OPN. |
(4) Na območje velikega gozdnega kompleksa med Zg. Koreno in Vurberkom
(Boršt) in v pas ob Dravi se poselitev ne usmerja. |
|
34. člen |
(območje celovite
prenove) |
Območja celovite prenove na območju občine niso načrtovana. Načrtovana
je prenova posameznih stavb na Vurberku in v Zg. Koreni. |
|
II.6.2. Usmeritve za razvoj v krajini |
|
35. člen |
(splošne usmeritve) |
(1) Razvoj kulturne krajine je usmerjen v ohranjanje identitetno oz.
prepoznavno kakovostnih naravnih in kulturnih sestavin krajine ob
hkratnem zagotavljanju gospodarskega in siceršnjega družbenega razvoja. |
(2) Usmerjanje razvoja krajine v občini temelji na ohranjanju kulturne
in krajinske raznolikosti ter lokalnih virov. Upošteva se mozaično
prepletenost avtohtone razpršene poselitve, manjših in večjih kmetijskih
površin, gozdov ter rastja ob vodnih površinah. Na delih prostora vzdolž
reke Drave se v razvoj kulturne krajine vključijo tudi ureditve,
namenjene turizmu in rekreaciji, vendar tako, da bo zagotovljeno
nemoteno odvijanje naravnih procesov, preprečena fragmentacija naravnih
ekosistemov in izguba vitalnih delov naravovarstveno pomembnih
habitatov. |
(3) Spreminjanje namembnosti, vnašanje dejavnosti ali objektov v
krajino se izvaja v skladu s prepoznano ustreznostjo prostora. Posegi ne
smejo poslabšati prepoznavnih kvalitet prostora, ohranjati se mora
kvaliteta naravnih virov in preprečevati kakršnakoli ogroženost vključno
tisto zaradi naravnih nesreč. Dopustne in potrebne dejavnosti ter
prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje
možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov. |
(4) Zagotavlja se gospodarno, preudarno in prostorsko racionalno rabo
naravnih virov, tako da se ohranjajo potenciali, obnovljivost in
kvaliteta, da se zagotovi njihov dolgoročni obstoj in se ohranja biotska
raznovrstnost, naravne vrednote in kulturna dediščina. |
(5) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na istoimenski karti
št. V v merilu 1 : 25.000. |
|
36. člen |
(razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire – kmetijstvo) |
(1) Kmetijska zemljišča se v čim večji meri ohranja in varuje pred
spremembami v druge vrste rab. Prednostno se ohranja obsežne sklenjene
kmetijske površine v nižinskem delu občine in večje komplekse kmetijskih
površin v gričevnatem delu občine. |
(2) Spodbuja se ohranjanje in razvoj kmetijske proizvodnje in
zagotavljanje dobrih prostorskih in drugih pogojev za trajnostni razvoj
kmetijstva. |
(3) Ohranja se raznolikost kmetijske rabe tal, raznolikost zemljiških
kultur in s tem pestrost prostorskega vzorca kmetijskih zemljišč. |
(4) S preudarnim umeščanjem dejavnosti in drugimi prostorskimi
ureditvami se v največji meri ohranja pridelovalni potencial kmetijskih
zemljišč ter omejuje in preprečuje njihovo onesnaževanje. |
(5) V gričevnatem delu občine z značilnim prepletom kmetijske in
gozdarske dejavnosti se kmetijska dejavnost ohranja in vzpodbuja na
obstoječih kmetijskih površinah ter preprečuje zaraščanje le-teh.
Vzpodbuja se sonaravno kmetovanje, povezovanje kmetovalcev, naravi
prijazna živinoreja, dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah ter
povezovanje kmetijstva z drugimi oblikami dejavnosti, ki so prav tako
vezane na naravne vire in se medsebojno ne izključujejo (turizem,
rekreacija, izletništvo). |
(6) Obstoječim aktivnim in novim kmetijam se zagotavljajo prostorske
možnosti za njihov obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj. |
(7) Na območjih varstva podzemnih voda se kmetijsko dejavnost ustrezno
tehnološko prilagodi ali usmeri v gojenje primernih kmetijskih kultur.
Na poplavnih in mokrotnih zemljiščih se kmetijsko dejavnost prilagaja
tovrstnim razmeram. |
(8) Na območjih varstva narave se komasacij in agromelioracij ne
načrtuje. Izjemoma se jih načrtuje in izvede tako, da ne poslabšajo
lastnosti zavarovanih območij ter naravnih vrednot oziroma ne zmanjšajo
biotske raznovrstnosti na teh območjih. Na njih in v večji meri na
ostalih kmetijskih površinah se ohranjajo ekološko pomembni zeleni
koridorji, živice in mejice, grmovna in drevesna zarast, mokrišča in
manjše gozdne zaplate sredi kmetijskih zemljišč. |
(9) Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki
zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske
raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko
pomembnih območjih in območjih Natura 2000. |
|
37. člen |
(razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire – gozdarstvo) |
(1) Gozdnogospodarske dejavnosti se izvajajo v skladu s soglasji in
načrti pristojnih nosilcev urejanja prostora (NUP) ob hkratnem
ohranjanju pomena in funkcij gozda ter ob zagotavljanju trajnostnega
razvoja gozda. S primernim sonaravnim in večfunkcijskim gospodarjenjem
se povečuje kakovost in lesni prirast gozda. |
(2) V gozdovih s posebnim, tj. krajinskim, ekološkim, kulturnim in/ali
rekreativnim pomenom se gospodarjenje z gozdom ustrezno prilagodi. Na
območjih požarno ogroženih gozdov se posegi in dejavnosti načrtujejo v
skladu s potrebami varstva pred požarom. Na erozijsko ogroženih območjih
se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pogozdenost se tu
prioritetno ohranja. |
(3) Lesno proizvodna funkcija se spodbuja izven območij varovalnih
gozdov. Gozdov v nižinskem obdravskem delu občine, skupin dreves in
posameznih dreves v krajini se ne krči. |
(4) Dopustne posege in dejavnosti v gozdni prostor, ki bistveno ne
vplivajo na spremembo stanja gozda in ne ovirajo gospodarjenja z njim
(npr. rekreacija v naravnem okolju), se usmerja na robna območja gozdnih
kompleksov in v gozdove z manj kakovostnim sestojem. V večje sklenjene
gozdne komplekse s poudarjeno socialno ali ekološko funkcijo posegi za
namene razpršene poselitve niso dopustni. |
(5) Na gozdnih zemljiščih se lahko načrtuje in vzdržuje gospodarska
javna infrastruktura skladno z uresničevanjem načel trajnostnega
razvoja, varovanja naravnih vrednot in kakovosti prostora. Sistem
gozdnih prometnic, kolesarskih in peš poti ter povezav se načrtuje
prostorsko racionalno in ne sme povzročati okoljskih degradacij ali
sprožati erozijskih procesov. |
(6) V gozdovih se dopušča rekreacijo v naravnem okolju na način in v
obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih ekosistemov. Ob robovih naselij
se gozdovi pretežno ohranjajo in vključijo v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(7) Nove gozdne površine lahko nastajajo v skladu z pristojnimi
predpisi in stališči NUP. Na območjih varstva narave se zaraščanje
izvaja z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. |
(8) Gozdove se varuje pred onesnaženjem s preventivnimi ukrepi na
primarnih onesnaževalcih v prostoru (zračni filtri v proizvodnji, nadzor
nad individualnimi kurišči, prometom ipd.). |
|
38. člen |
(razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire – vode) |
(1) Za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
predvidene vodne vire. Pri tem se upošteva predpisane varstvene režime
vodovarstvenih območij in varuje tudi tiste vodne vire, ki še nimajo
določenih vodovarstvenih območij. |
(2) Turistično-rekreacijski potencial predstavljajo reka Drava,
opuščena gramoznica v Zg. Dupleku in nekaj manjših zbiralnikov ter
ribnikov v gričevnatem delu občine (ribištvo, vodni športi).
Rekreacijska raba voda se načrtuje na lahko dostopnih območjih. Z
dopustnimi dejavnostmi se ne spreminja morfoloških značilnosti voda in
le malo posega v vodni ekosistem ter obvodno krajino. Ureditev voda za
kopalne namene je ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustna le na
kopalnih vodah, določenih na površinskih vodah, npr. kot kopalno območje
ali naravno kopališče in so vključene v seznam kopalnih območij in
naravnih kopališč po predpisih s področja kakovosti kopalnih voda. |
(3) Na območjih varstva narave, kjer se ta prekrivajo z območji voda,
se ohranja naravno obrežno zarast vodotokov in brežin ribnikov.
Prostorski posegi se usmerjajo izven teh območij. Izjemoma in upoštevaje
posebne naravovarstvene usmeritve se prostorski posegi dovolijo tudi
znotraj zaščitenih območij naravnih vrednot vodotokov predvsem za namene
gospodarske infrastrukture ter za turistično-rekreacijske namene.
Regulacij vodotokov se na območjih varstva narave ne izvaja.
|
|
39. člen |
(razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire – turizem in rekreacija) |
(1) Turizem in rekreacijo se razvija v skladu s prostorskimi danostmi
na celem območju občine, razvoj pa temelji na povečanju in raznolikosti
spektra ponudbe ter preprečevanju konfliktov z drugimi rabami. V
turistično – rekreativno ponudbo se na že poznane in tudi nove,
inovativne načine vključujejo prepoznavne naravne in ustvarjene
kvalitete prostora, ob hkratnem zagotavljanju njihovega varstva in
ohranjanju biotske raznovrstnosti. |
(2) V območjih z naravnimi kakovostmi se spodbuja trajnostne,
sonaravne oz. 'zelene', nemnožične in neagresivne oblike turizma in
rekreacije. Potrebno infrastrukturo se zagotavlja v poselitvenih
območjih. V odprtem prostoru se načrtuje prostočasne dejavnosti, ki ne
zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. |
(3) Turistična, športna in rekreacijska območja se razvija, programsko
dopolnjuje in infrastrukturno opremlja. Zagotavlja se programsko
povezanost in dopolnjevanje turistične ponudbe znotraj različnih delov
občine in s sosednjimi občinami. Prostorske ureditve se načrtuje tako,
da so uporabne skozi celo leto in za različne namene in da njihova
ureditev ne povzroča okoljskih degradacij. |
(4) Z namenom ohranjanja poseljenosti in kulturne krajine se v odprtem
prostoru in na odmaknjenih delih občinskega prostora spodbuja podeželski
turizem in druge oblike 'zelenega turizma' kot dopolnilna dejavnost na
kmetijah, navezujoč se na urejene pohodne, kolesarske, vinske, sadne in
druge turistično-rekreacijske ter tematske poti. Za razvoj podeželskega
turizma je pomembno ohranjanje in izboljševanje oblikovne prepoznavnosti
naselij in kakovostnih prvin kulturne krajine (skrb za urejenost urbanih
jeder in vasi, obnova starih stavb, ohranjanje tradicionalne arhitekture
in krajinskih vedut). |
(5) Omrežje pešpoti in pohodnih poti, kolesarskih ter drugih
turistično-rekreacijskih poti se dograjuje in dopolnjuje na celotnem
območju občine. Pri njihovem načrtovanju se upošteva in preudarno
vključuje prepoznane naravne in ustvarjene kvalitete prostora in
zagotavlja povezanost različnih delov občinskega teritorija. Na območjih
ohranjanja narave se načrtuje predvsem po in ob obstoječih poteh ter ob
upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti. |
(6) Pomembnejše in obsežnejše športne površine se na novo vzpostavijo
oziroma obstoječe vzdržujejo in programsko dopolnjujejo v prvi vrsti v
Zg. Dupleku (nekdanja gramoznica) in v občinskem središču. Glede na
izkazane potrebe in pod pogojem sprejemljivosti se lahko načrtujejo tudi
na površinah drugih namenskih rab. |
(7) Programsko se dopolnjuje turistično območje na širšem območju
gradu Vurberk. |
(8) Kulturni in doživljajski turizem se razvija na območjih, povezanih
s prezentacijo kulturne dediščine (Vurberk, Zg. Korena), naravnih
vrednot (ob reki Dravi, Kamenščak) in drugih krajinsko kvalitetnih
območij. |
|
40. člen |
(razvojna območja za
dejavnosti, vezane na naravne vire – območja mineralnih surovin) |
(1) Na območju nekdanje gramoznice v Zg. Dupleku se dokonča njena
sanacija, in sicer vzporedno z vzpostavljanjem turistično-rekreacijskega
območja na tej lokaciji. |
(2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju
občine. |
|
41. člen |
(posebna območja
ohranjanja in razvoja prepoznavnih kvalitet prostora – splošne
usmeritve) |
(1) Na posebnih območjih prepoznavnosti in ohranjanja naravnih in
ustvarjenih kakovosti se ohranjajo prvine naravne in kulturne krajine.
|
(2) Z vključevanjem teh območij v prostorski razvoj občine se
preprečuje njihova degradacija in izkorišča njihove potenciale za razvoj
specifičnih dejavnosti, ki ohranjajo in izboljšujejo prepoznavnost teh
območij, povečujejo primerjalno prednost za turizem in rekreacijo ter
ohranjajo njihovo biotsko pestrost in privlačnost. |
|
42. člen |
(posebna območja
prepoznavnih kvalitet prostora – ohranjanje in razvoj krajinskih
značilnosti) |
(1) Celoten prostor občine je del krajinske makroregije 'Slovenske
panonske krajine', vendar je obenem zanj značilna precejšnja krajinska
pestrost. Na območju občine se namreč stikajo in prepletajo elementi
naravne krajine, kulturne krajine, urbane krajine in kmetijsko
intenzivne krajine. Razvoj v krajini se v prvi vrsti usmerja glede na to
krajinsko mnogovrstnosti in posledično raznolikost občinskega prostora. |
(2) Krajinski razvoj v naravni krajini v delu območja ob Dravi in na
območju gozdnega kompleks Boršt se usmerja v trajno ohranitev kakovosti
te krajine. Način rabe tukajšnjih gozdnih in kmetijskih površin podpira
ohranitev in predstavitev kakovostnih značilnosti tukajšnje krajine in
naravnih vrednot. |
(3) V kulturni krajini gričevnatih predelov občine (Slovenske gorice)
in dela območja ob Dravi blizu Zg. in Sp. Dupleka razvoj krajine temelji
na kulturni in krajinski raznolikosti ter lokalnih virih. Pri tem se v
gričevnatih predelih kulturne krajine upošteva potreba po ohranitvi in
razvojnem nadgrajevanju mozaične prepletenosti tukajšnjih avtohtono
razpršeno poseljenih območij, manjših in večjih kmetijskih površin
(travniki, njive, vinogradi, sadovnjaki), ureditev za vinogradniški
turizem, manjših območij gozdov ter rastja ob potokih in ribnikih. Na
delu območja kulturne krajine ob Dravi blizu Zg. in Sp. Dupleka se v
razvoj kulturne krajine vključuje tudi ureditve, namenjene turizmu in
rekreaciji (z vzporedno sanacijo nekdanje gramoznice). Enako velja za
območje v okolici vurberškega gradu. |
(4) Na območju urbane krajine (osrednja naselja in prostor med njimi
ob obeh regionalnih cestah, vključno z območji Zimice in Zg. Korene) se
razvoj krajine usmerja upoštevajoč funkcijo urbanih središč, podeželskih
naselij in vasi (in tudi navezavo le-teh ter celotnega občinskega
prostora na Maribor), vendar s hkratnim ohranjanjem tukajšnjih krajevnih
in kulturnih kakovosti. Usmerjanju krajinskega razvoja se namenja
posebna pozornost v tistih delih urbane krajine, ki so v neposrednem
stiku oz. se tesno prepletajo z bližnjo naravno krajino (ob Dravi),
kulturno krajino (gorice) in kmetijsko intenzivno krajino (obdelan del
Dravskega polja med osrednjimi naselji in reko Dravo; obdelano območje
med Zimico, Zg. Duplekom in Završko vasjo). V kmetijsko intenzivni
krajini se razvoj krajine usmerja v nadaljnje omogočanje kmetijske
pridelave, ki glede svoje intenzivnosti upošteva potrebe po trajnostno
zasnovani rabi prirodnih virov (prst, voda) in ohranjanju biotske
pestrosti (samorasle rastline, prostoživeče živali). |
|
43. člen |
(posebna območja
prepoznavnih kvalitet prostora – območja ohranjanja narave) |
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na pretežnem delu
območja občine. Območja ohranjanja narave oziroma prepoznavnih naravnih
kakovosti se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno
območje oziroma vrednoto in ščitijo pred umeščanjem dejavnosti ter
razvojem poselitve, ki niso značilne za zadevno območje. |
(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja in izborom ter načinom
izvajanja dejavnosti na območjih ohranjanja narave se zagotavlja
ohranjanje njihove biotske raznovrstnosti, obseg in ugodno stanje
habitatnih tipov in habitatov, zlasti habitatov ogroženih vrst živih
bitij. S premišljenimi posegi se ohranja njihovo kakovost, lastnosti in
povezanost, ohranjajo se naravni procesi, ne ogroža njihov obstoj in
bistveno ne spremeni ali poškoduje lastnosti, zaradi katerih je neko
območje opredeljeno kot območje s prepoznavnimi naravnimi kvalitetami.
|
(3) Z načrtovanjem prostorskega razvoja na njih se zagotavlja tudi
ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(4) Posegi v območja prepoznavnih naravnih kvalitet se izvajajo le v
primeru, če posega ni možno načrtovati izven območij prepoznavnih
naravnih kakovosti oziroma ni drugih tehničnih možnosti za načrtovanje
in izvedbo posega. Enako velja za primere, ko se poseg navezuje na
obstoječo prostorsko strukturo in hkrati ne povzroča negativnih vplivov
na habitate, biotsko raznovrstnost ter je skladen z usmeritvami
pristojnega nosilca urejanja prostora. Pri posegih v prostor se sicer
skrbi za čim bolj naravno (ponovno) vzpostavljanje habitatov, izogibanje
fragmentaciji naravnih območij in za ohranjanje mejic, grmišč,
posameznih dreves in skupin dreves. |
(5) V območjih ohranjanje narave, kjer je zaradi agrarnih operacij
zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, se načrtuje omilitvene in
izravnalne ukrepe. Območja za omilitvene in izravnalne ukrepe po
predpisih s področja ohranjanja narave se prioritetno vzpostavlja na
zemljiščih nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, se najprej
vzpostavijo na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju oziroma na zemljiščih
nižjih bonitet. |
(6) Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, na Natura 2000
območjih niso dovoljene. |
(7) Na območjih ohranjanja narave je možno posege, povezane z
realizacijo opredeljene namenske rabe prostora (NRP, izvajati samo
znotraj površin, na katerih je zadevna vrsta NRP opredeljena. |
|
44. člen |
(posebna območja
prepoznavnih kvalitet prostora – območja varstva kulturne dediščine) |
(1) Namen celostnega varovanja območij in objektov kulturne dediščine,
tako zavarovane kot zgolj evidentirane, je ohranjanje in izboljšanje
njihovega stanja, redno vzdrževanje, raba v skladu s sodobnimi
potrebami, zagotavljanje dostopnosti do njih in predstavljanje javnosti
(vse navedeno na kraju samem). |
(2) Kulturna dediščina se varuje glede na njen tip (npr. arheološka,
sakralna, naselbinska ipd.) in status (npr. spomeniki državnega ali
lokalnega pomena) v skladu z določili pravnih režimov njenega varstva.
Razen same kulturne dediščine se varujejo tudi njeno vplivno območje.
|
(3) Varstvo kulturne dediščine na obsežnejših območjih te dediščine se
zagotavlja tudi skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v
sodelovanju z dejavniki, ki gospodarijo s posameznimi sestavinami
prostora. |
|
45. člen |
(območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Ogrožena območja so vodovarstvena, poplavna, erozijska, plazljiva
in (snežno) plazovita območja po predpisih o vodah ter požarno in
potresno ogrožena območja. |
(2) Na ogroženih območjih se prostorski razvoj načrtuje v skladu z
omejitvami zaradi morebitnih naravnih in drugih nesreč ter varstva voda
in omogoča varne življenjske razmere, in sicer tudi s sanacijo žarišč
naravnih procesov. |
(3) Potencialna poplavna ogroženost v občini je spričo izgrajenega
protipoplavnega nasipa od Zg. Dupleka do Vurberka bistveno zmanjšana. Za
preprečitev škode ob poplavah manjših vodotokov se izvedejo ukrepi, kot
so sonaravne ureditve, stabilizacije struge, kanaliziranje vodotoka,
izgradnja razbremenilnikov in vzdrževalna dela.
Ukrepi za preprečitev škode ob poplavah se lahko izvedejo le na podlagi
ustrezne strokovne podlage in ob soglasju pristojnega organa. |
(4) Na območjih poplavne ogroženosti se ne načrtuje novih stavbnih
zemljišč za poselitev ali razvoj dejavnosti. Na že poseljenih poplavnih
območjih, se izvajajo posegi le skladno s predpisi in podrobnejšimi
pogoji s področja upravljanja z vodami (zagotovitev ustreznih
protipoplavnih ukrepov). Prepovedane so vse dejavnosti in posegi, ki
imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali bi povečali poplavno ogroženost. Ohraniti je treba
obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. |
(5) Jugovzhodni rob občine leži na vodovarstvenih območjih. Pri
načrtovanju in izvajanju dejavnosti na teh območjih se upoštevajo
določila predpisa o tem varstvu. |
(6) Del gričevnatega sveta občine (Kamenščak, Zimica, Jablance, Zg.
Korena, Žikarce) je uvrščen v območje zahtevnih protierozijskih ukrepov.
Upoštevati je treba verjetnost pojavljanja plazenja tal (masnih premikov
zemljine) na mnogih delih gričevnatega sveta občine, zlasti v prostoru
med Sp. Duplekom, Zimico, Žikarcami in Vurberkom. Na območjih, ki so
ogrožena s površinsko, globinsko in bočno erozijo vode, so prepovedani
vsi posegi, s katerimi bi se stopnja ogroženosti lahko povečala.
|
(7) Na območjih, ogroženih z vidika plazenja tal oz. plazljivosti, je
treba za posege pridobiti geomehansko mnenje, poročilo ali usmeritve,
izdelane z natančnostjo oz. zahtevnostjo, ki je odvisna od stopnje
ogroženosti na dotični lokaciji in od vrste načrtovanega posega v
prostor. |
(8) Na območjih požarno ogroženih gozdov se z načrtovanjem prostorskih
ureditev ne sme povečati požarne ogroženosti. Načrtovane dejavnosti ne
smejo predstavljati požarnega tveganja za ljudi, materialne dobrine in
naravo. Za večjo požarno odpornost in hitrejšo obnovljivost se gozdne
sestoje postopoma preoblikuje. |
(9) Varstvo pred potresi se zagotavlja z ustreznim protipotresnim
načrtovanjem stavb in drugih objektov. |
(10) Grajeni prostor se pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled,
snegolom, orkanski veter ipd. varuje s strokovnim umeščanje posegov v
prostor, s takšno zasnovo in izvedbo, da so ti optimalno odporni na
izredne vremenske pojave. Za blaženje sile orkanskega vetra se uporabi
gozd in zelene ter parkovne površine z drevesi, za preprečitev škode ob
neurjih pa načrtuje dovolj zmogljive sisteme odvajanja padavinske vode
(vključujoč retenzijske površine in ponikalnike, namenjene večjim
količinam padavinske vode). |
(11) Pri načrtovanju in izvedbi prostorskih posegov ter gradnji
objektov se zagotovi tudi možnost izvajanja ukrepov za preprečitev ali
ublažitev škode zaradi morebitnih drugih nesreč, kot so nesreče pri
prevozu nevarnih snovi, eksplozijah, večje prometne nesreče in vojno
delovanje. |
|
46. člen |
(območja zaščite in
reševanja) |
(1) Objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja so v občini
tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega
delovanja možno hitro preurediti in uporabiti za potrebe začasne
nastanitve prebivalstva, za deponijo ruševin, odlagališče kontaminiranih
odpadkov, pokop ljudi in živali ipd. To so predvsem obstoječe večje
odprte površine in večje zgradbe javnega značaja, večja skladišča ipd. |
(2) V primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih in izbranih
območjih zunaj njih zagotavljajo površine za pokop večjega števila
ljudi, za odlaganje ruševin, pokop kadavrov in za evakuacijo
prebivalstva ter njegovo začasno nastanitev. |
|
47. člen |
(območja in objekti za
potrebe obrambe) |
Na območju občine se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe
obrambe Žikarce, ki se upošteva pri razvoju v krajini in usmerjanju
poselitve. Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge
potrebe, ki se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize
lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so
za obrambne potrebe v souporabi. |
|
II.6.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
48. člen |
(namenska raba zemljišč) |
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na območja petih različnih
vrst osnovne namenske rabe prostora (NRP), to je na območja stavbnih,
kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Nekatera od teh območij
so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta deljena na območja
podrobnejše namenske rabe prostora. |
(2) Stavbna zemljišča so kategorija osnovne namenske rabe prostora, ki
obsega zemljiške parcele ali njihove dele, na katerih so zgrajeni
objekti, in zemljiške parcele oz. njihove dele, ki so z občinskim
prostorskim načrtom namenjeni za graditev objektov. Določijo se na: |
·
območjih naselij; |
·
posebnih območjih (površine za turizem; |
·
površinah razpršene poselitve; |
·
površinah razpršene poselitve – gradnja po l. 1967; |
·
območjih objektov za potrebe obrambe zunaj naselij; |
·
območjih elektronsko komunikacijske in okoljske infrastrukture; |
·
površinah cest in drugih prometnih površinah; |
·
urejenih zelenih površinah (pokopališča, površine za šport, rekreacijo
in oddih, parki, druge zelene površine); |
·
območjih drugih vrst gospodarske javne infrastrukture (z izjemo vodne
infrastrukture), za katero je značilna izključna raba prostora. |
(3) Na območjih stavbnih zemljišč v naseljih se v izvedbenem delu OPN
opredeli podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti glede
na fizične lastnosti prostora, ustvarjene razmere in dejansko rabo
zemljišč oz. predvideno rabo in funkcije posameznih območij. |
(4) Območja stavbnih zemljišč so v OPN določena tako, da so kot
izhodišče povzete odločitve o območjih in obsegu stavbnih zemljišč iz
predhodno veljavnih prostorskih planskih aktov občine in korigirana,
spremenjena ali na novo določena povsod tam, kjer in kakor je to
izhajalo iz ugotovitev v različnih strokovnih podlagah ali spričo
dejanskega stanja v prostoru. |
(5) Za stavbna zemljišča se v okvirih veljavne zakonodaje štejejo tudi
tista, ki so namenjena za načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo,
pa kot takšna v grafičnem delu OPN niso prikazana. |
(6) Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko
pridelavo, razen stavbnih, vodnih in gozdnih zemljišč ter za druge
namene določenih zemljišč. Uporabljajo se v skladu z njihovim namenom.
Na podlagi naravnih lastnosti, lege, potenciala, oblike in velikosti
parcel ter drugih relevantnih meril in kriterijev se določijo kot
najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se v
največji možni meri upošteva njihovo kvaliteto in potencial za kmetijsko
proizvodnjo. Preprečuje se njihovo nekontrolirano in neupravičeno
zmanjševanje, onesnaževanje ali druge vrste degradacija. |
(7) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki
sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo
gozda. Gozdna zemljišča se uporabljajo v skladu z odločitvami o načinu
gospodarjenja, opredeljenimi v gozdnogospodarskem načrtu gospodarske
enote. |
(8) Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je
celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne
hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in
obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo
tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe.
Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z
bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se
štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še
poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega
v prostor. Med vodna zemljišča spadajo tudi zemljišča za vodno
infrastrukturo (npr. visokovodni nasip).
Območja celinskih voda se določijo za vse vodotoke in stoječe vode.
Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se
opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja
celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva
dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode
obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in
omejitvami, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje s področja voda. |
(9) V OPN se kot druga zemljišča po potrebi lahko določijo tudi
območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja
mineralnih surovin in ostala območja. Območje za potrebe obrambe izven
naselij se opredeli na podlagi obstoječega stanja tega območja. Namenska
raba območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe se določi
kot je opredeljena osnovna namenska raba na tem območju – stavbno
zemljišče. |
(10) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na
istoimenski karti št. VI v merilu 1 : 25.000 in zajemajo: |
·
ohranjanje pretežno gozdnih zemljišč na območju večjega gozdnega
kompleksa Boršt; |
·
ohranjanje prepleta kmetijskih in gozdnih zemljišč ter stavbnih zemljišč
v gričevnatem, razpršeno poseljenem delu občine; |
·
ohranjanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter stavbnih zemljišč
v naseljih, vse našteto v nižinskem predelu občine (vključno z območjem
Vurberka); |
·
širitev in zaokrožitev stavbnih zemljišč osrednjih šestih naselij v
občini. |
|
II.6.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev |
|
49. člen |
(usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Določitev prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljevanju: PIP) v
izvedbenem delu OPN glede: |
·
podrobnejše namenske rabe prostora in dopustnih dejavnosti; |
·
vrste
dopustnih objektov in posegov; |
·
lege,
velikosti in oblikovanja objektov; |
·
parcelacije; |
·
opremljenosti oz. navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
dobro; |
·
ter
drugih lastnosti, |
izhaja iz povezanega upoštevanja
prepoznanega vzorca poselitve, stanja v prostoru, prostorskih in drugih
družbenogospodarskih trendov, varstvenih območij in režimov zanje,
strokovnih načel, veljavnih standardov, relevantnih pravnih podlag in
drugih dejavnikov prostorskega razvoja, ki so merodajni ne le za
opredeljevanje posegov v prostor, temveč tudi za podrobnejše urejanje
le-teh. Izhodišča za določitev prostorskih izvedbenih pogojev se
upoštevajo za posege na stavbnih in drugih zemljiščih za več enot
urejanja prostora ali specifično po posameznih enotah urejanja prostora. |
(2)
Navedena izhodišča se upošteva tudi za določitev usmeritev za izdelavo
predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
(3)
Za občinsko središče Sp. Duplek se prostorski izvedbeni pogoji določijo
na osnovi urbanističnega načrta in izhajajo iz ohranjanja,
dopolnjevanja, izboljševanja in boljšega povezovanja obstoječe strukture
naselja. |
(4)
Nekateri prostorski izvedbeni pogoji se prikažejo tudi ali samo v
grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN na karti št. 5. Prikaz območij
enot urejanja prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in drugih
regulacijskih elementov (Merilo 1 : 5.000). |
|
III. Izvedbeni del |
|
50. člen |
(predmet izvedbenega
dela) |
(1) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta so za celo
območje občine določene enote urejanja prostora (EUP), osnovna oziroma
podrobnejša namenska raba prostora (ONRP oz. PNRP), prostorski izvedbeni
pogoji (PIP) za posege v prostor, območja urejanja z veljavnimi
prostorskimi akti in območja urejanja s predvidenimi občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ter usmeritve za njihovo izdelavo.
|
(2) Za posege in gradnje na celem območju občine so določeni splošni
prostorski izvedbeni pogoji (splošni PIP). Za nekatere enote urejanja
prostora pa so določeni tudi podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
(podrobnejši PIP). Splošni PIP in podrobnejši PIP, kot so določeni v
odloku, se med seboj ali dopolnjujejo ali podrobnejši PIP izključujejo
ali spreminjajo splošne v celoti ali deloma. V nekateri primerih PIP ali
za objekte ali na posameznih območjih PNRP oz. EUP niso določeni. |
(3) Pri posegih in gradnjah se vsi merodajni prostorski izvedbeni
pogoji upoštevajo v opredeljenem dopustnem razponu in obenem medsebojno
kompatibilno. |
|
III.1. Enote urejanja prostora |
|
51. člen |
(enote urejanja prostora) |
(1) Na kartah v grafičnih prikazih izvedbenega dela občinskega
prostorskega načrta so enote urejanja prostora označene z enolično
oznako sestavljeno iz oznake enote urejanja prostora in zaporedne
številke enote. Podrobna namenska raba je izpisana v naslednji vrstici.
V naslednji vrstici je izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali
predvidenim podrobnim prostorskim načrtom. V primerih načina urejanja s
predmetnim odlokom se oznaka ne izpisuje. |
(2) Območje občine je deljeno v naslednje skupine enot urejanja
prostora ('makro enote'), znotraj katerih so opredeljene enote urejanja
prostora z enoličnimi oznakami: |
|
|
Kratica skupine enot urejanja prostora
|
Ime skupine enot urejanja prostora |
Enolične oznake enot urejanja prostora |
D |
Dvorjane (naselje) |
D-1 do D-14 |
DR |
Drava (nižinski predel občine brez naselij) |
DR-1 do DR-10
znotraj te skupine EUP so posamezne EUP, ki pripadajo
zaselkom in večjim zaselkom, označene takole:
·
DR-JO-8 (zaselek Johe) |
R |
turistično rekreacijsko območje v Zgornjem Dupleku |
R-1 do R-3 |
SD |
Spodnji Duplek (naselje) |
SD-1 do SD-24 |
SG |
Slovenske Gorice (gričevnati predel občine brez naselij) |
SG-1 do SG-39;
znotraj te skupine EUP so posamezne EUP, ki pripadajo
posebnim območjem, zaselkom in večjim zaselkom, označene takole:
·
SG-P-8 (zaselek Pečice)
·
SG-G-10 (zaselek Gmajna)
·
SG-ZV-11 do SG-ZV-12 (zaselek Završka vas)
·
SG-DV-13 (zaselek Dupleški vrh)
·
SG-C-20 (zaselek Ciglence)
·
SG-V-23, SG-V-24, SG-V-31 (posebno območje Vurberk
– grad) (opomba: območje z oznako SG-V-31 je poimenovano tudi
kot Vurberk – kulturni dom)
·
SG-V-25 (pokopališče Vurberk)
·
SG-V-26 (posebno območje Vurberk – pri šoli)
·
SG-K-28 in SG-K-29 (zaselek Kamenščak)
·
SG-SK-32 (zaselek Sp. Korena)
·
SG-Ž-33 (zaselek Žikarce) |
VF |
Vurberk-Farošak (naselje) |
VF-1 do VF-6 |
Z |
Zimica (naselje) |
Z-1 do Z-4, Z-7, Z-8 |
ZD |
Zgornji Duplek (naselje) |
ZD-1 do ZD-20 |
ZK |
Zgornja Korena (naselje) |
ZK-1 do ZK-14 |
|
|
(3) Enote urejanja prostora so prikazane v grafičnih prikazih v
izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta na kartah št. 3 Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, št. 4 Prikaz območij
enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture in št. 5
Prikaz območij enot urejanja prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in
drugih regulacijskih elementov. |
|
III.2. Namenska raba prostora |
|
52. člen |
(namenska raba prostora) |
(1) Na območju občine se določene osnovne namenske rabe delijo tudi na
pretežne podrobnejše namenske rabe kot sledi: |
|
|
Osnovna namenska raba |
Podrobnejša namenska raba |
Členitev podrobnejše namenske rabe prostora |
I. Območja stavbnih zemljišč |
S – območja stanovanj
|
·
SS stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi |
|
·
SK površine podeželskega naselja |
|
C – območje centralnih dejavnosti |
·
CU osrednja območja centralnih dejavnosti
·
CD druga območja centralnih dejavnosti |
|
B – posebna območja |
·
BT površine za turizem |
|
·
BC športni centri |
|
I – območja proizvodnih dejavnosti |
·
IG gospodarske cone
·
IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
Z – območja zelenih površin |
·
ZS površine za oddih, rekreacijo in šport
·
ZP parki
·
ZD druge urejene zelene površine
·
ZK pokopališča |
|
P – območja prometnih površin |
·
PC površine cest
·
PO ostale prometne površine |
|
T – območja komunikacijske infrastrukture |
·
T območja komunikacijske infrastrukture |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
·
O območja okoljske infrastrukture |
|
A – površine razpršene poselitve |
·
A površine razpršene poselitve |
·
Aa – površine razpršene poselitve
·
An – površine razpršene poselitve – zaselek ali
večji zaselek
·
Ao – površine razpršene poselitve – ostale
(gradnja po l. 1967) |
II. Območja kmetijskih zemljišč |
Najboljša kmetijska zemljišča |
·
K1 najboljša kmetijska zemljišča |
|
Druga kmetijska zemljišča |
·
K2 druga kmetijska zemljišča |
|
III. Območja gozdnih zemljišč |
Gozdna zemljišča |
·
G gozdna zemljišča |
|
IV. Območja voda |
Površinske vode |
·
VC celinske vode |
|
Območja vodne infrastrukture |
·
VI območja vodne infrastrukture |
|
|
(2) Na območju občine stanovanjskih površin brez spremljajočih
dejavnosti ni, razen če je za posamezno enoto urejanja prostora določeno
drugače v podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih. |
(3) Podrobnejša namenska raba prostora je prikazana v grafičnih
prikazih v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta na karti št. 3
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (v merilu 1 :
5.000). |
|
III.3. Prostorski izvedbeni pogoji |
|
III.3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
53. člen |
(vsebina) |
Splošni
prostorski izvedbeni pogoji določajo: |
·
dopustne gradnje in druge posege, |
·
dopustne dejavnosti in objekte, |
·
urbanistično in arhitekturno oblikovanje, |
·
urejanje prometnih površin, |
·
urejanje in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo, |
·
varstvo kulturne dediščine in ohranjanje
narave, |
·
varstvo okolja, naravnih dobrin, obrambo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
·
varovanje zdravja. |
|
III.3.1.1. Dopustne gradnje in drugi posegi |
|
54. člen |
(območja vseh namenskih rab) |
Na celotnem območju občine so na površinah vseh namenskih rab in ne
glede na določila podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev dopustni: |
·
nujni
posegi in ureditve za potrebe obrambe, za odpravljanje negativnih
vplivov na okolje in zagotavljanje večje varnosti ljudi in premoženja
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izvajanju nalog policije; |
·
ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda ter na renaturacijo vodotokov; |
·
dela,
s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost,
postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih
mrež, geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih in oprema za
državno omrežje permanentnih postaj svetovnega satelitskega
navigacijskega sistema; |
·
raziskave nahajališč mineralnih surovin, geotermičnega energetskega
vira, geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s pitno vodo oz.
podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in
poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišča
po raziskavah vrnejo v prvotno stanje; |
·
gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske
javne infrastrukture (komunalne, energetske, elektronsko komunikacijske
ipd.); |
·
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov in naprav prometne
infrastrukture; |
·
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 k
temu odloku; |
·
vzdrževanje objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist; |
·
postavitev začasnih objektov in začasne ureditve v soglasju s pristojnim
nosilcem urejanja prostora (NUP); |
·
odstranitve oz. rušitve obstoječih objektov. |
|
55. člen |
(območja stavbnih zemljišč) |
(1) Na celotnem območju občine so na stavbnih zemljiščih v skladu z
določili tega odloka ali če drugi predpisi ali veljavni podrobnejši
prostorski akti ne določajo drugače, dopustne še naslednje gradnje in
posegi: |
·
gradnja novega objekta, |
·
dozidava in nadzidava, |
·
rekonstrukcija objekta, |
·
sprememba namembnosti objekta. |
(2) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje legalno
zgrajenih objektov, v katerih se izvaja dejavnost, ki ni dopustna na
predmetni podrobnejši namenski rabi, je dopustna le v okviru pripadajoče
gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo
dovoljenih vrednosti za predmetno območje. |
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je na območjih PNRP vrste Ao
gradnja samostojnega novega stanovanjskega objekta, ki ni za potrebe
kmetije, dopustna le kot
nadomestna gradnja. |
(4) Na Ao je ne glede na določila predhodnega odstavka dopustna gradnja
samostojnih novih
objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov. |
|
56. člen |
(območja kmetijskih zemljišč) |
Na območju kmetijskih zemljišč so še dopustne: |
·
agrarne operacije; |
·
vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; |
·
objekti, ki niso grajeni rastlinjaki in so hkrati proizvod, dan na trg v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se po predpisu, ki ureja vrste objektov
glede na zahtevnost gradnje, lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov; |
·
grajeni rastlinjaki, ki lahko presegajo velikost nezahtevnih objektov in
so hkrati objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki
ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti ter
obenem po veljavnem predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost
gradnje spadajo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte; |
·
lesen
enoetažni pritlični čebelnjak na točkovnih temeljih, namenjen gojenju
čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2; |
·
lesena enoetažna pritlična staja na točkovnih temeljih, namenjena
zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2; |
·
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek,
žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem,
obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja
za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna
mreža); |
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; |
·
začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v
času sezone: (a) oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov;
(b) cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; (c) začasna tribuna
za gledalce na prostem; (č) premični objekti za rejo živali v leseni
izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični
zajčniki). |
·
opazovalnice, to je netemeljene lesene konstrukcije (npr. lovska preža,
ptičja opazovalnica); |
·
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
·
ureditve dostopov do objektov, skladnih s tem aktom, če gre za objekt, ki (a) ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih ali (b) ga je dopustno graditi na površinah
razpršene poselitve; |
·
gradnje gradbeno inženirskih objektov iz skupin (a), (b) in (c): (a)
daljinski cevovod, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje; (b) lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje; (c) in gradnje drugih
gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v prej navedeni skupini (a) in (b); |
·
rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije cest; |
·
vzpostavljanje območij za omilitvene in izravnalne ukrepe po zakonu o
ohranjanju narave le izjemoma; |
·
na
poljskih poteh, namenjenih vožnji kmetijske mehanizacije, je dopustno
tudi kolesarjenje, sprehajanje ipd.; |
·
gradnja kmetijskih objektov na osnovi občinskega podrobnega prostorskega
načrta
(OPPN) v skladu s tem odlokom; |
·
rekonstrukcija, nadzidava in dozidava ter vzdrževanje obstoječih legalno
zgrajenih objektov; |
·
nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, kot so za
območja kmetijskih zemljišč opredeljeni v Prilogi 1 k temu odloku. |
|
57. člen |
(območja gozdnih zemljišč) |
Na območju gozdnih zemljišč so še dopustni: |
·
posegi le v skladu z zakonom o gozdovih, gozdnogospodarskimi in lovsko
gojitvenimi načrti ter s soglasjem nosilcev urejanja prostora, |
·
ureditve za potrebe lova in ribolova ter ribogojnic, |
·
sanacije nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov, |
·
rekonstrukcija, nadzidava in dozidava ter vzdrževanje obstoječih legalno
zgrajenih objektov. |
·
|
58. člen |
(območja vodnih zemljišč) |
(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih
jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: |
·
gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov
javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na
podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega
pomena v prostor, če (slednji) izpolnjujejo predpisane pogoje; |
·
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po veljavni zakonodaji; |
·
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda; |
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
·
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne
rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; |
·
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in |
·
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(2) Ne glede na navedbe v (1) odstavku tega člena je poseganje v
prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje
vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda
zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim
na podlagi veljavne zakonodaje o vodah, drugače določeno. |
(3) Posegi iz (1) in (2) odstavka tega člena ter morebitni drugi
posegi (npr. rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna
gradnja obstoječih objektov in naprav) so dopustni s soglasjem
pristojnega nosilca urejanja prostora. Prav tako je treba pridobiti
soglasje nosilca urejanja prostora oz. organa, pristojnega za
upravljanje in varstvo voda, za vse posege na vodno in priobalno
zemljišče. |
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi lahko: |
·
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
·
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
·
ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
·
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano: |
·
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin; |
·
odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki; |
·
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi; |
·
odlaganje odpadkov. |
(6) Na območjih vodotokov ni dovoljeno: |
·
pridobivanje gramoza in proda, |
·
utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov (razen kadar gre za obnovo ali
rekonstrukcijo zidov v sklopu nekdanjih mlinov ali žag), betoniranje
dostopov, |
·
izvajati posegov, ki onemogočajo dostop do vodotoka, |
·
odvzemati vode, če v strugi ni zagotovljen biološki minimum oziroma
ekološko sprejemljiv pretok. |
|
59. člen |
(dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) |
(1) Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov,
v katerih se izvaja dejavnost, ki ni dopustna s tem odlokom na dotični
vrsti podrobnejše namenske rabe prostora, je ne glede na določila odloka
dopustna le v okviru obstoječe gradbene parcele in pod pogojem, da
vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti za predmetno območje.
|
(2) Za dozidave, nadzidave in rekonstrukcije veljajo enaki prostorsko
izvedbeni pogoji kot so določeni za popolnoma na novo zgrajen objekt, v
kolikor niso posamezni pogoji določeni drugače. |
|
60. člen |
(spremembe namembnosti objektov) |
(1) Spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov so
možne na vseh stavbnih zemljiščih različnih vrst PNRP v okviru dopustnih
dejavnosti in objektov na njih ter v skladu z drugimi pogoji odloka. |
(2) Ne glede na predhodni odstavek in druga določila tega odloka so
dopustne spremembe namembnosti obstoječih stavb z bruto tlorisno
površino nad 300 m2 na PNRP vrst SS, SK in CU tudi v
večstanovanjske stavbe. Pri izračunu površine se ustrezno upošteva tudi
neizkoriščeno podstrešje. |
(3) S spremembo namembnosti objektov se ne sme presegati določenih
stopenj obremenjevanja okolja za posamezno območje. |
(4) Spremembe namembnosti objektov na območjih PNRP vrste Ao so
dopustne le za dejavnosti, kot so dopuščene na območjih oz. površinah
Aa. |
|
61. člen |
(vzdrževanje objektov) |
(1) Objekte se vzdržuje v stanju, da ne ogrožajo občanov in ne
vplivajo negativno na rabo objekta, sosednjih objektov ter zunanjo
podobo območja. |
(2) Pri vzdrževalnih delih in energetskih sanacijah stavb
(večstanovanjskih in drugih javnih stavb) se zagotavlja kakovost in
enotno oblikovanje fasade. Barve fasad se izvedejo v pastelnih ali v
svetlih barvnih tonih, kontrastni odtenki so dopustni le do ¼ posamezne
fasade. Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v enaki velikosti
in barvi za celoten objekt. |
(3) Zasteklitve balkonov večstanovanjskih stavb so dopustne na podlagi
enotne projektne rešitve za celoten objekt. |
(4) Namestitev fotovoltaike je dopustna pri enostanovanjskih in
dvostanovanjskih prostostoječih stavbah, enostanovanjskih in
dvostanovanjskih stavbah v nizu (dvojčkih in vrstnih hišah) na strehah
(v ravnini strehe) in na fasadah kot del oblikovanja fasad. Višina
elementov fotovoltaike ne sme presegati dopustne višine objekta. Na
območjih podrobnejše namenske rabe prostora IG in IK način postavitve
elementov fotovoltaike ni omejen. |
(5) Način namestitve klimatske naprave ali naprav se pri
večstanovanjskih stavbah določi za vsa stanovanja oz. za celo stavbo.
Pri objektih centralnih dejavnosti se namestijo vizualno zakrito ali na
stranskih fasadah in/ali na dvoriščno stran ali kot sestavina
arhitekturnega oblikovanja stavbe. Klimatska naprava ne sme imeti
nedovoljenih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. |
(6) Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije na stavbe ni
dopustna. |
(7) Zamenjava kritine se izvede skladno z določili tega odloka. |
|
62. člen |
(območja in objekti z varstvenimi režimi) |
(1) Na območjih in objektih z varstvenimi režimi ter v varovalnih
pasovih se gradnje in drugi posegi, vključno s postavitvijo nezahtevnih
in enostavnih objektov določenih v tem odloku, izvajajo v skladu s
pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora. |
(2) Območja in pripadajoči objekti z varstvenimi režimi so prikazani v
Prikazu stanja prostora in selektivno na karti št. 5 izvedbenega dela
občinskega prostorskega načrta. |
|
63. člen |
(območja urejanja s predvidenim občinskim podrobnim prostorskim načrtom
– OPPN) |
(1) Na območjih, za katera je določena izdelava občinskega podrobnega
prostorskega načrta, so do sprejetja le-tega možni le naslednji posegi: |
·
rekonstrukcije, |
·
nadzidave in dozidave, |
·
spremembe namembnosti, |
·
odstranitev obstoječih objektov in/ali druga dela v zvezi s pripravo
stavbnega zemljišča, |
·
nadomestna gradnja v okviru obstoječih gradbenih parcel, |
·
vzdrževanje, |
·
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s pogoji tega
odloka, na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov in na nezazidanem
stavbnem zemljišču le začasno, do izdelave občinskega podrobnega
prostorskega načrta. V primeru skladnosti z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom se
lahko objekti ohranijo. |
(2)
Občinski podrobni prostorski načrt se lahko izdela
tudi za manjšo zaključeno celoto na osnovi predhodno izdelane strokovne
podlage za določeno celo območje urejanja z
občinskim podrobnim
prostorskim načrtom. Območje posameznega predvidenega
občinskega podrobnega prostorskega načrta, določeno s tem aktom, se
lahko po potrebi poveča tako, da se vanj vključijo stični robni deli
sosednjih enot urejanja prostora (npr. tam, kjer se na omenjenih delih
nahajajo obstoječe ali načrtovane ceste ali druge vrste gospodarske
javne infrastrukture oz. grajenega javnega dobra). |
(3) Občinska služba pristojna za urejanje prostora določi, ali je za
občinski podrobni prostorski načrt potrebno predhodno
izdelati variantne rešitve. |
(4) Do sprejetja
občinskega podrobnega prostorskega načrta
so na območjih, kjer je prisotna kulturna dediščina, dopustna le
vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih objektov v skladu s pogoji
nosilcev urejanja prostora. |
(5) Občinski podrobni prostorski načrt se izdela tudi v primeru, da
načrtovani posegi v prostor presegajo določila prostorskih izvedbenih
pogojev po tem odloku oziroma z njim določene prostorske izvedbene
pogoje. OPPN se izdela oz. sprejme tudi za namen izkoriščanja mineralnih
surovin. |
|
64. člen |
(natečaji) |
(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše
rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju za objekte oz. območja
po predpisih s področja javnega naročanja. |
(2) Izvedbo natečaja določi občinska služba pristojna za urejanje
prostora. |
|
III.3.1.2. Dopustne dejavnosti in objekti |
|
65. člen |
(dopustne dejavnosti in objekti) |
(1) Dopustne dejavnosti so določene in poimenovane pretežno v skladu s
standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) ali so poimenovane opisno v
skladu s 6. členom tega odloka z novim izrazom za posamezno dejavnost
ali za skupino dejavnosti. V kolikor so določene v skladu s SKD in če ni
določeno drugače v podrobnejših PIP, velja, da so dopustne vse
dejavnosti, ki so znotraj posamezne ravni in hierarhično pod njo. |
(2) Dopustni objekti so določeni glede na dopustne dejavnosti na
posamezni vrsti PNRP in ONRP. Pretežno so poimenovani v skladu z
veljavnim predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede
na namen uporabe objektov ali so poimenovani z novim izrazom za
posamezni objekt ali za skupino objektov, določenim v 6. členu tega
odloka. V kolikor so poimenovani glede na namen uporabe v skladu z
veljavnim predpisom ali poimenovani z novim izrazom, ki predstavlja
različne vrste objektov iz veljavnega predpisa in če ni določeno drugače
s podrobnejšim PIP ali drugimi členi odloka velja, da so dopustne vse
vrste objektov, ki so po namenu določene znotraj posamezne
klasifikacijske ravni in tudi hierarhično pod njo. |
(3) Gradbeno inženirski objekti, dopustni na vseh območjih osnovnih in
podrobnejših namenskih rab prostora ob nadrejenem upoštevanju določil
podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev in drugih splošnih
prostorskih izvedbenih pogojev, so: |
·
ceste; |
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi; |
·
daljinski in lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti, napravami ter
priključki nanje (npr. vključno tudi z baznimi postajami); |
·
oporni zidovi; |
·
škarpe; |
·
ograje; |
·
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazenja tal (masni premikov
zemljine); |
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode; |
·
objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni
objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade in pomoli. |
(4) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni na celem območju
občine v skladu s Prilogo 1 in ne glede na določila podrobnejših
prostorskih izvedbenih pogojev. Tisti, ki niso navedeni v Prilogi 1, pa
se lahko postavijo tudi v skladu s predpisi iz drugih področij. Določbe
iz tega odstavka veljajo tudi za nezahtevne in enostavne objekte,
postavljene pred uveljavitvijo tega odloka. |
(5) Dopustne dejavnosti na posameznem območju namenske rabe prostora
se lahko locirajo v samostojnih stavbah na lastnem zemljišču, na
zemljišču drugih stavb ob upoštevanju določil odloka ali v delu –
prostorih drugih dopustnih stavb. |
(6) Večnamenske stavbe se opredelijo glede na pretežno dejavnost v
njih. |
(7) Na območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rab so poleg s tem
odlokom že določenih, dopustne še naslednje dejavnosti in objekti v
skladu s pogoji v nadaljevanju: |
|
|
(7.1) |
SS
– stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
bivanje;
·
trgovina na drobno, razen z motornimi vozili;
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (razen
trgovina na debelo); posredništvo;
·
dejavnosti družbene infrastrukture;
·
gostinska dejavnost (le penzion, gostišče,
prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom, dejavnost strežbe in
pijač);
·
storitvena dejavnost;
·
poslovna dejavnost;
·
kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v
okviru obstoječih kmetij;
·
dejavnosti malega gospodarstva, če so v skladu z
drugimi določili odloka, ne potrebujejo stacionarnih parkirnih
površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje na
predmetnih površinah in imajo vplive omejene na dopustno raven
za stanovanjsko območje;
·
občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok,
študentov in drugih socialnih skupin. |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, ki so
prostostoječe ali v nizu ter večstanovanjske stavbe v skladu z
drugimi določili odloka;
·
stavbe družbene infrastrukture;
·
trgovske stavbe;
·
gostinske stavbe (od teh le penzion, gostišče,
prenočišče, gostilne, restavracije in točilnice);
·
poslovne in upravne stavbe;
·
samostojne prodajalne in butiki;
·
stavbe za storitvene dejavnosti;
·
garažne stavbe;
·
nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru
obstoječih kmetij;
·
stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni
spomeniki;
·
objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za
prosti čas. |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
stanovanjske stavbe |
·
veljajo pogoji, določeni v okviru dopustne
tipologije stanovanjskih stavb; |
·
stavbe družbene infrastrukture |
·
višina: do 12 m;
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,6;
·
delež zelenih površin znaša vsaj 40 %; |
·
trgovske in gostinske stavbe, stavbe za storitvene
in poslovne dejavnosti in za malo gospodarstvo |
·
velikost gradbene parcele znaša največ 2.000 m2;
·
bruto tlorisna površina stavbe znaša največ 150 m2;
·
višina na območjih z avtohtonim oblikovanjem stavb
znaša največ 10 m, na območjih z različnim oblikovanjem stavb pa
9 m;
·
faktor zazidanosti znaša do 0,4;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 25 %; |
·
garažne stavbe |
·
stavbe so pritlične; |
·
nestanovanjske kmetijske stavbe |
·
višina stavb znaša največ 11 m;
·
faktor zazidanosti znaša do 0,4;
·
delež zelenih površin znaša vsaj 60 %. |
|
(7.2) |
SK – površine podeželskega naselja |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
bivanje;
·
trgovina na drobno za dnevno oskrbo;
·
gostinske dejavnosti;
·
storitvene dejavnosti;
·
poslovne dejavnosti;
·
malo gospodarstvo;
·
dejavnosti družbene infrastrukture;
·
kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe –
prostostoječe;
·
nestanovanjske kmetijske stavbe;
·
garažne stavbe;
·
različne vrste stavb in objektov za opravljanje
dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
·
različne vrste stavb in objektov za potrebe
izvajanja dopustnih dejavnosti; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
eno in dvostanovanjske stavbe v okviru kmetije,
različne stavbe za kmetijsko dejavnost in dopolnilno na kmetiji |
·
višina stavb znaša največ 11 m;
·
faktor zazidanosti znaša do 0,4;
·
delež zelenih površin znaša vsaj 60 %; |
·
eno in dvostanovanjske stavbe izven kmetij |
·
veljajo pogoji določeni v okviru dopustne
tipologije stanovanjskih stavb; |
·
garažne stavbe |
·
stavbe so pritlične; |
·
različne stavbe potrebne za spremljajoče
dejavnosti, razen za stavbe družbene infrastrukture |
·
velikost gradbene parcele znaša največ 1500 m2;
·
bruto tlorisna površina stavbe znaša največ 200 m2;
·
višina stavb znaša največ 11 m;
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,5;
·
delež zelenih površin znaša vsaj 25 %. |
|
(7.3) |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
dejavnosti družbene infrastrukture;
·
poslovne dejavnosti;
·
trgovina;
·
gostinske dejavnosti;
·
storitvene dejavnosti;
·
bivanje; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
stanovanjske stavbe različnih tipologij;
·
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;
·
gostinske stavbe;
·
poslovne in upravne stavbe;
·
trgovske stavbe;
·
stavbe za storitvene dejavnosti;
·
garažne stavbe;
·
stavbe splošnega družbenega pomena;
·
nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru
obstoječih kmetij;
·
stavbe za opravljanje verskih obredov;
·
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene;
·
gasilski domovi, stavbe za nastanitev policistov,
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč,
zaklonišča;
·
športna igrišča;
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
stanovanjske stavbe |
·
veljajo pogoji določeni v okviru dopustne
tipologije; |
·
nestanovanjske stavbe |
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,6;
·
nadzemna etažnost znaša največ P+1+M.
|
|
(7.4) |
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
dejavnosti družbene infrastrukture;
·
trgovina;
·
gostinstvo;
·
storitvene dejavnosti; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
poslovne in upravne stavbe;
·
trgovske stavbe;
·
stavbe za storitvene dejavnosti;
·
garažne stavbe;
·
stavbe splošnega družbenega pomena;
·
stavbe za opravljanje verskih obredov;
·
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene;
·
gasilski domovi, stavbe za nastanitev policistov,
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč;
·
športna igrišča;
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,6;
·
nadzemna etažnost znaša največ P+1+M ali P+2. |
|
(7.5) |
IG – gospodarske cone |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
proizvodne dejavnosti;
·
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih
vozil;
·
posredništvo in trgovina na debelo, razen z
motornimi vozili;
·
dejavnost strežbe jedi in pijač;
·
poslovne dejavnosti;
·
storitvene dejavnosti, vključno z dajanjem
tovornjakov v najem in zakup;
·
izobraževanje; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
gostilne, restavracije in točilnice;
·
poslovne in upravne stavbe;
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti;
·
stavbe za promet in stavbe za izvajanje
komunikacij;
·
industrijske stavbe in skladišča;
·
bencinski servisi;
·
stavbe za poklicno izobraževanje;
·
stavbe za neinstitucionalno izobraževanje;
·
stavbe za šport;
·
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,6;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 20 %;
·
nadzemna etažnost znaša največ P+1+M ali P+2. |
|
(7.6) |
IK – površine za kmetijsko proizvodnjo |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
kmetijska proizvodnja ter v povezavi z njo druge
dejavnosti (npr.: predelovalne dejavnosti, trgovina, promet in
skladiščenje, poslovne in storitvene dejavnosti, izobraževanje); |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in
pijače;
·
samostojne prodajalne in butiki;
·
garažne stavbe;
·
industrijske stavbe in skladišča, a le za potrebe
kmetijske proizvodnje;
·
nestanovanjske kmetijske stavbe;
·
čistilne naprave;
·
elektrarne in drugi energetski objekti (dopustni
so samo fotovoltaični sistemi, ki so del strehe ali fasade
objektov); |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
vse nestanovanjske kmetijske stavbe in druge
stavbe za potrebe kmetijske proizvodnje oz. v povezavi z njo so
pritlične;
·
nadzemna etažnost ostalih stavb znaša največ P+M;
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,6;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 20 %. |
|
(7.7) |
BT – površine za turizem |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
dejavnosti družbene infrastrukture;
·
gostinstvo;
·
trgovina;
·
storitvene dejavnosti; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
gostinske stavbe;
·
poslovne in upravne stavbe;
·
trgovske stavbe;
·
stavbe za storitvene dejavnosti;
·
garažne stavbe;
·
stavbe splošnega družbenega pomena;
·
stavbe za opravljanje verskih obredov;
·
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene;
·
športna igrišča;
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
bruto tlorisna površina trgovskih stavb lahko
znaša največ 150 m2;
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,7;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 30 %;
·
nadzemna etažnost znaša največ P+1+M. |
|
(7.8) |
BC – športni centri |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
dejavnosti družbene infrastrukture;
·
gostinstvo;
·
trgovina;
·
storitvene dejavnosti; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
gostinske stavbe;
·
poslovne in upravne stavbe;
·
trgovske stavbe;
·
stavbe za storitvene dejavnosti;
·
garažne stavbe;
·
stavbe splošnega družbenega pomena;
·
stavbe za opravljanje verskih obredov;
·
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene;
·
športna igrišča;
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,7;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 30 %;
·
nadzemna etažnost znaša največ P+1+M ali P+2. |
|
(7.9) |
ZS – območje zelenih površin – površine za oddih,
rekreacijo in šport |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
·
gostinstvo: le dejavnost strežbe jedi in pijač;
·
dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo
v najem in zakup;
·
trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z
izdelki za šport; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
stavbe za šport, od tega samo pomožne stavbe na
športnih igriščih;
·
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi,
razen živalskih vrtov; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,7;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 30 %;
·
nadzemna etažnost znaša največ P+M. |
|
(7.10) |
ZP – parki |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
·
gostinstvo: le dejavnost strežbe jedi in pijač; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov;
·
okrepčevalnica, bife, kavarna, slaščičarna; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
bruto tlorisna površina gostinskih stavb znaša
največ 60 m2;
·
bruto tlorisna površina ostalih stavb ni omejena;
·
nadzemna etažnost stavb znaša P;
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,3;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 50 %. |
|
(7.11) |
ZD – območje zelenih površin – druge urejene zelene
površine z zaščitno in drugo funkcijo |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: vsi razen živalskih vrtov. |
|
(7.12) |
ZK – pokopališča |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
dejavnost verskih organizacij, pogrebna dejavnost
ter spremljajoče storitvene in trgovske dejavnosti, ki služijo
tem območjem in/ali so povezana s pokopališko dejavnostjo; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
samostojne prodajalne in butiki;
·
stavbe za storitvene dejavnosti;
·
stavbe za opravljanje verskih obredov;
·
pokopališke stavbe;
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, trgi, ki niso
sestavni deli javne ceste, zelenice, druge urejene zelene
površine in botanični vrtovi;
·
pokopališča; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
bruto tlorisna površina stavb za storitvene in
trgovske dejavnosti znaša največ 80 m2;
·
bruto tlorisna površina ostalih stavb ni omejena;
·
nadzemna etažnost znaša največ P+M. |
|
(7.13) |
PC – površine cest |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
cestni promet;
·
cevovodni transport;
·
dajanje motornih vozil v najem in zakup; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
nadstrešnice za potnike na avtobusnih
postajališčih;
·
ceste;
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi. |
|
(7.14) |
PO – ostale prometne površine |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
cestni promet;
·
cevovodni transport; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
samostojne prodajalne;
·
nadstrešnice za potnike na avtobusnih
postajališčih;
·
javne sanitarije;
·
ceste;
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi;
·
trgi, zelenice in druge urejene zelene površine; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
nadzemna etažnost stavb znaša največ P. |
|
(7.15) |
T –
območja komunikacijske infrastrukture |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
telekomunikacijske dejavnosti; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja;
·
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
·
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
faktor zazidanosti znaša največ 1,0. |
(7.16) |
O –
območja okoljske infrastrukture |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
oskrba z vodo;
·
ravnanje z odplakami in odpadki;
·
saniranje okolja ter druge dejavnosti s področja
okoljske infrastrukture; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
industrijske stavbe, rezervoarji, silosi in
skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki),
·
daljinski vodovodi;
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;
·
lokalni vodovodi;
·
vodni stolpi, vodnjaki in hidranti;
·
cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave;
·
energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki
ali lastno oskrbo z električno energijo);
·
objekti za ravnanje z odpadki: odlagališča za
nenevarne odpadke in inertne odpadke, zbirni center;
·
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
faktor zazidanosti znaša največ 1,0. |
|
(7.17) |
Aa – površine razpršene poselitve |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
bivanje;
·
kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji;
·
turizem;
·
zdravstvo in socialno varstvo;
·
izobraževanje;
·
malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve:
·
druge oblike dela na domu; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe
stavbe;
·
nestanovanjske kmetijske stavbe;
·
druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje
dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
·
garažne stavbe;
·
športna igrišča;
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas, razen živalskih vrtov; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M;
·
dopustna je legalizacija obstoječih objektov tudi
na gradbenih parcelah, manjših od 300 m2, pri čemer
se ne upošteva opredeljenega faktorja zazidanosti in
opredeljenih odmikov od sosednjih gradbenih ali zemljiških
parcel. |
|
(7.18) |
An – površine razpršene poselitve – zaselki in večji
zaselki |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
bivanje;
·
kmetijstvo vključno z vsemi dopolnilnimi
dejavnostmi na kmetiji;
·
turizem;
·
zdravstvo in socialno varstvo;
·
izobraževanje;
·
malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve;
·
druge oblike dela na domu;
·
trgovina na drobno;
·
dejavnost strežbe jedi in pijač (kot del
gostinstva);
·
športne dejavnosti; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe
stavbe;
·
nestanovanjske kmetijske stavbe;
·
druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje
dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
·
garažne stavbe;
·
športna igrišča;
·
drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas, razen živalskih vrtov; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe
stavbe |
·
veljajo pogoji določeni v okviru dopustne
tipologije; |
·
nestanovanjske stavbe in druge stavbe, ki so
potrebne za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji |
·
stavbe so pritlične;
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,7;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 20 %. |
|
(7.19) |
Ao – površine razpršene poselitve – ostale (gradnja po
letu 1967) |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
bivanje;
·
kmetijstvo vključno z vsemi dopolnilnimi
dejavnostmi na kmetiji;
·
turizem;
·
zdravstvo in socialno varstvo;
·
izobraževanje;
·
malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve;
·
druge oblike dela na domu; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe
stavbe;
·
nestanovanjske kmetijske stavbe;
·
druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje
dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
·
garažne stavbe; |
Velikosti stavb in gradbenih parcel |
·
enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe
stavbe |
·
veljajo pogoji določeni v okviru dopustne
tipologije; |
·
nestanovanjske stavbe in druge stavbe, ki so
potrebne za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji |
·
stavbe so pritlične;
·
faktor zazidanosti znaša največ 0,7;
·
delež zelenih površin znaša najmanj 20 %. |
|
(7.20) |
K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska
zemljišča |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
kmetijstvo in lov;
·
rekreacijske dejavnosti;
·
druge dejavnosti v skladu s 54. in 56. členom tega
odloka; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
vodni zadrževalniki in podobni objekti za
akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč;
·
sistemi za namakanje in osuševanje ter druge
agrarne operacije, akvadukti;
·
objekti, ki niso grajeni rastlinjaki in so hkrati
proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične
zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost gradnje,
lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov;
·
grajeni rastlinjaki, ki lahko presegajo velikost
nezahtevnih objektov in so hkrati objekt, ki je proizvod, dan na
trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode
in ugotavljanje skladnosti ter obenem po veljavnem predpisu o
vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje spadajo med
enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte;
·
lesen enoetažni pritlični čebelnjak na točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno
40 m2;
·
lesena enoetažna pritlična staja na točkovnih
temeljih, namenjena zavetju rejnih živali na paši, tlorisne
površine do vključno 100 m2;
·
stavbe za rastlinsko pridelavo;
·
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda,
klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine,
ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih
pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov;
·
začasni objekti za čas dogodka oziroma v času
sezone: oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov;
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna
za gledalce na prostem; premični objekti za rejo živali v leseni
izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični
zajčnik ipd.);
·
opazovalnica (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica);
·
dostop do objekta, skladnega s tem odlokom, če gre
za objekt, ki (a) ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih ali (b) ga je dopustno graditi na površinah razpršene
poselitve;
·
objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija
ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot
in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti in podobno,
urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki
jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije ceste;
·
gradbeno inženirski in drugi objekti, navedeni v
54. in 56. členu tega odloka ali v njegovi Prilogi 1;
·
kmetijskih objektov na osnovi občinskega
podrobnega prostorskega načrta
(OPPN) v skladu s tem odlokom; |
DODATNI POGOJI
|
·
za gradnjo staje in enostavnih ter nezahtevnih
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so po uredbi iz l.
2013 nezahtevni objekt (razen rastlinjaka, ograje za pašo
živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade
in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih
pridelkov), na kmetijskem zemljišču mora investitor imeti v
lasti oziroma zakupu:
o
najmanj 1 ha zemljišč, ki so po evidenci dejanske rabe uvrščena
med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge
kmetijske površine ali
o
najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so po evidenci dejanske
rabe uvrščena med trajne nasade;
·
obstoječe poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot
rekreacijske poti za hojo, kolesarjenje in konjeništvo. |
|
(7.21) |
G – gozdna zemljišča |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
gozdarstvo in lov, rekreacija v naravnem okolju;
·
druge dejavnosti v skladu s 54. in 57. členom tega
odloka; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
pešpoti, gozdne ceste, kolesarske in jahalne
steze;
·
lovska preža, ptičja opazovalnica;
·
objekti za izvajanje dopustnih posegov oz. gradenj
za potrebe gozdarstva in lovstva ter za smotrno gospodarjenje z
gozdovi in lovno divjadjo;
·
drugi objekti, navedeni v 54. in 57. členu tega
odloka ali v njegovi Prilogi 1. |
|
(7.22) |
VC –
celinske vode |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
vodno gospodarstvo;
·
rekreacija, ribištvo in gojenje vodnih organizmov;
·
oskrba z električno energijo;
·
druge dejavnosti v skladu s 54. in 58. členom tega
odloka; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
pešpoti, kolesarske in jahalne steze;
·
pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne
pregrade ter drugi vodni objekti;
·
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje;
·
drugi objekti, navedeni v 54. in 58. členu tega
odloka ali v njegovi Prilogi 1. |
|
(7.23) |
VI – območja vodne infrastrukture |
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
·
vodno gospodarstvo;
·
varovanje pred poplavami;
·
rekreacija;
·
druge dejavnosti v skladu s 54. in 58. členom tega
odloka; |
DOPUSTNI OBJEKTI |
·
pešpoti, kolesarske in jahalne steze;
·
jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti;
·
drugi objekti, navedeni v 54. in 58. členu tega
odloka in v njegovi Prilogi 1. |
|
66. člen |
(tipologija stanovanjskih stavb) |
(1) Dopustne tipologije stanovanjskih stavb so za posamezna območja
podrobnejše namenske rabe prostora določene v predhodnem členu in
dodatno ali drugače v podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih. |
(2) Velikosti dopustnih stanovanjskih stavb različnih tipologij,
pripadajočih gradbenih parcel in njihove izrabe na različnih površinah
podrobnejših namenskih rab prostora znašajo: |
|
|
Stanovanjske stavbe |
Tipologija stanovanjskih stavb |
Največja dopustna nadzemna višina stavbe glede na
območje oblikovanja stavb |
Maksimalni faktor zazidanosti (FZ maks) |
Minimalni delež zelenih površin
v odstotkih (DZP min) |
Velikost gradbene parcele
v m2 |
Avtohtono oblikovanje stavb (AV) |
Različno oblikovanje stavb (RO) |
enostanovanjska in dvostanovanjska prostostoječa stavba |
11 m |
0,4 |
25 |
300 – 1000 |
enostanovanjska in dvostanovanjska stavba v nizu (dvojček
in vrstna hiša) |
0,5 |
20 |
200 – 500
|
večstanovanjska stavba – vila blok |
največ P+1+M oz. 12m |
največ P+1+M ali P+2 oz. 12m
|
0,6 |
30 |
|
večstanovanjska stavba – blok, stolpič |
0,7 |
30 |
|
|
III.3.1.3. Urbanistično in arhitekturno oblikovanje |
|
67. člen |
(lega objektov) |
(1) Pri umeščanju stavb v prostor se prednostno upoštevajo
regulacijske črte, kadar so določene v grafičnih prikazih občinskega
prostorskega načrta. V primeru, da regulacijska črta poteka preko
obstoječe, legalno zgrajene stavbe, se pri nadzidavi ali rekonstrukciji
te stavbe regulacijska črta ne upošteva. |
(2) V primerih, ko niso določene regulacijske črte in ta odlok v
drugih členih ne določa drugače, morajo biti nove stavbe (etaže nad
terenom in pod terenom) z višino do 10 m (merjeno od najnižje točke
terena ob stavbi do najvišje točke na strehi) oddaljene od meje
sosednjih zemljišč najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa
najmanj polovico svoje višine, a ne manj kot 0,5 m. |
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka so na legalno zgrajenih
objektih, ki imajo manjši odmik od določenega v tem odloku, dopustne
rekonstrukcije v obstoječem odmiku od sosednje meje ob zagotavljanju
ostalih pogojev tega odloka. |
(4) V primeru nadomestne gradnje, v kolikor ne sega v območja
varstvenih pasov in varovanih območij, se lahko ohranijo odmiki od
parcelne meje in višina objekta ob njej v obsegu in dimenzijah
odstranjenega objekta. V primeru večje novogradnje se upoštevajo
določila tega odloka. |
(5) Odmiki dopustnih objektov, višjih od 10 m, so enaki najmanj
polovici njihove višine. |
(6) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora IG morajo biti nove
stavbe od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m.
|
(7) Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih ali zemljiških parcel, razen če s tem odlokom ni
določeno drugače. |
(8) Nove stavbe se načrtujejo od obstoječega gozdnega roba v odmiku
najmanj 25 m ali manj v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja
prostora. |
(9) Odmiki manipulacijskih in parkirnih površin dopustnih
nestanovanjskih stavb in objektov ter za potrebe dejavnosti lociranih v
pretežno stanovanjskih stavbah so minimalno 2 m od parcelne meje soseda
mejaša. |
(10) Gradbenoinženirski objekti, kot so stabilizacijski objekti ali
drugi objekti za preprečevanje premikov oz. zdrsov zemljine, za
zavarovanje brežin, rečnih bregov ipd., ki so višji od 2 m, se gradijo v
skladu z geomehanskim mnenjem. |
(11) Vsi odmiki, določeni v tem členu, so lahko manjši s soglasjem
lastnika ali upravljavca sosednje gradbene ali zemljiške parcele. Odmik
se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, napušči,
nadstreški itd.). |
(12) Kjer regulacijske linije v grafičnem delu OPN niso določene in
kjer obenem gre za povečini že izgrajene ulične nize stavb, se nove
stavbe v te nize postavijo tako, da smiselno upoštevajo linijo fasad
obstoječih stavb. |
(13) Pri umeščanju objektov v prostor se dosledno upošteva odmike od
meje vodnega zemljišča oziroma zunanjo mejo priobalnega zemljišča.
Izjeme in drugi pogoji ter omejitve so določene v 58. členu tega odloka. |
|
68. člen |
(velikosti objektov) |
(1) Tlorisni gabariti: |
·
Stavbe oblikovane po avtohtonih vzorcih imajo
pravokotni tloris, tudi v obliki črke »L« in »T«. Dopustni so tudi
izzidki ter »izrezi – odvzemi« iz volumna stavbe. Oblika tlorisa in
razmerje stranic ne velja za stavbe z bruto tlorisno površino nad 300 m2
(oz. z večjimi dimenzijami od 10 m x 30 m). |
·
Pri
dopustnemu različnemu oblikovanju so tlorisi lahko različnih oblik oz.
različno sestavljeni. |
(2) Višinski gabariti |
·
V
višino stavbe se ne upoštevajo strojnice in podobni elementi na strehi v
skupni površini do 30 % površine etaže pod streho. |
·
Polne
neprosojne ograje nad ravno streho se upoštevajo pri višini stavb.
|
·
Kleti
so razen na poplavnih območjih dopustne pri vseh objektih v skladu z
ostalimi določili odloka. |
·
V
primerih etažnosti P+1 in P+1+M za enostavnovanjske in dvostanovanjske
prostostoječe stavbe, enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe v nizu,
vila bloke ter P+1+M, P+2 ali P+2+M za bloke in stolpiče, je nulta kota
pritličja največ 0,40 m nad nivojem terena ob stavbi. |
·
Vkopane uvozne rampe v kletne prostore v širini do 6 m pri
enostavnovanjskih in dvostanovanjskih prostostoječih stavbah,
enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah v nizu, vila blokih ter 8 m
pri blokih in stolpičih se ne upoštevajo pri dopustni višini stavbe.
|
·
Dopustna je izvedba medetažnih stavb v okviru določenih maksimalnih
višin za posamezno vrsto stavb. |
·
Ob
upoštevanju drugih pogojev odloka so dopustni višji gabariti (max za 3
m) od določenih za stanovanjske stavbe in stavbe družbene infrastrukture
ob obstoječih in na novo vzpostavljenih javnih površinah (trg, ploščad v
velikosti nad 200 m2) ter v križiščih oz. v 30 metrskem
radiju okoli sečišča križanja osi državnih in lokalnih cest na območjih
podrobnejše namenske rabe prostora SS, SK, CU in CD. |
|
69. člen |
(zmogljivosti objektov in gradbenih parcel) |
Na gradbenih parcelah z doseženim dopustnim faktorjem zazidanosti so
dovoljene le rekonstrukcije, nadzidave, odstranitve, vzdrževalna dela in
spremembe namembnosti objektov ob upoštevanju drugih pogojev tega
odloka. |
|
70. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1)
Na območjih in objektih varstva kulturne
dediščine se stavbe oblikujejo po avtohtonih vzorcih ne glede na
velikost stavb in v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. V skladu
s pogoji nosilcev urejanja prostora se lahko določijo tudi odstopanja
ali drugačno oblikovanje. |
(2) Strehe |
·
Na
območjih, kjer je obvezno oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih (AV): |
o
strehe so simetrične dvokapnice z minimalnim naklonom 30º, prilagojene
dopustnim tlorisom; |
o
z ali
brez čopov; |
o
kritina je opečne, črne, sive ali druge temne barve; |
o
smer
glavnega slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Na terenih v
naklonu je vzporedna s plastnicami. V primeru lege med stavbami je
enaka, kot jo imajo strehe sosednjih stavb; če so smeri njihovih slemen
različne, se določi prevladujoča smer slemen stavb v ulici ali radiju do
100 m; |
o
do 30
% površine strehe v pravokotni projekciji je dopustno oblikovati drugače
z drugimi oblikami streh, naklonov ali/in različnih odprtin na strehi za
okna, vrata ipd.; |
o
okna
v ravnini strehe se ne upoštevajo v dopusten procent odstopanja. |
·
Na
območjih, kjer je dopustno različno oblikovanje stavb (RO): |
o
strehe so ravne, enokapnice, z blagim naklonom, polkrožne, večkapne
ipd.; |
o
pri
enostanovanjskih in dvostanovanjskih prostostoječih stavbah ter
enostanovanjskih in |
o
dvostanovanjskih stavbah v nizu so šotoraste strehe z maksimalno višino
4 m dopustne le neposredno nad pritlično etažo; |
o
kritina je iz različnih materialov in barv; |
o
dopustne so različne odprtine za okna, vrata ipd. |
(3) Fasade |
·
Fasade so v pastelnih in svetlih barvnih tonih. Z drugimi barvami jih je
dopustno kombinirati do 1/3 površine posamezne fasade. |
·
Dopustna je izvedba fasad tudi iz drugih naravnih materialov (les,
kamen, opeka, steklo, zelena fasada itd.). |
(4) Glavne vhode v stavbe družbene infrastrukture se locira s strani
pomembnejših prometnih površin. |
(5) Ob kategoriziranih cestah se upravne dele in fasade proizvodnih
oz. gospodarskih stavb in objektov oblikovno izpostavi in nadgradi.
|
(6) V grafičnem delu izvedbenega dela akta na karti št. 5 so prikazana
območja EUP in PEUP, kjer je določeno oblikovanje stavb po avtohtonih
vzorcih. Gre za naslednje EUP in PEUP: (a) EUP: od vključno SG-2 do
vključno SG-7, SG-ZV-11, SG-ZV-12, SG-15, SG-16, SG-17, SG-SK-32,
SG-Ž-33, od vključno Z-1 do vključno Z-4, Z-7, Z-8 od vključno ZK-1 do
vključno ZK-14; b) PEUP: SG-1/1 in SG-1/2. Na območju ostalih EUP in
PEUP je dopustno različno oblikovanje stavb. |
(7) Ne glede na predhodna določila je na območjih avtohtonega
oblikovanja stavb dopustno: |
·
obstoječe stavbe, ki niso oblikovane v skladu z določili tega odloka po
avtohtonih vzorcih, pri dozidavi, delni nadzidavi in rekonstrukciji brez
rekonstrukcije strehe, oblikovno prilagoditi njihovemu oblikovanju; |
·
različno oblikovanje stavb v primerih dozidave v horizontalni smeri,
delne nadzidave in rekonstrukcije pri obstoječih stavbah, ki niso
oblikovani po avtohtonih vzorcih, kot je določeno v tem odloku,
|
·
različno oblikovanje stavb v primerih gradnje nestanovanjske stavbe ali
stavbe, v kateri ne prevladuje stanovanjska funkcija, |
·
različno oblikovanje stavb v primerih, ko gradbena parcela načrtovane
novogradnje meji neposredno vsaj na eno stran na gradbeno parcelo, na
kateri že stoji stavba, ki ni oblikovana po avtohtonih vzorcih, kot je
določeno v tem odloku, |
·
različno oblikovanje stavb v primerih gradnje stavb z BTP površino večjo
kot 300 m2 in gradnje kot enostavnih objektov ter postavitve
objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. |
|
71. člen |
(parcelacija) |
(1) Pri določanju velikosti gradbenih parcel se upošteva: |
·
namembnost in velikost objektov, poteke komunalnih vodov in druge
omejitve rabe prostora, |
·
lokacijske pogoje (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči
promet, zelene površine), |
·
z
drugimi veljavnimi predpisi določene pogoje za gradnjo in posege v
prostor. |
(2) Del potreb nestanovanjskega in večstanovanjskega objekta
(parkiranje, otroško igrišče ipd.) je dopustno zagotavljati na drugem
stavbnem zemljišču v soglasju z njegovim lastnikom ali upravljavcem.
|
(3) Določene velikosti gradbenih parcel v tem odloku lahko odstopajo
za +/- 15 %. Večje velikosti so dopustne, če je preostanek deljene
zemljiške parcele premajhen za oblikovanje nove parcele za gradnjo po
določilih odloka. Delitve gradbenih parcel niso dopustne, v kolikor
ostanek oz. del parcele ne tvori nove gradbene parcele. |
|
72. člen |
(dozidave, nadzidave in rekonstrukcije) |
Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za
novogradnje. |
|
73. člen |
(nezahtevni in enostavni objekti) |
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se na območju posamezne vrste NRP
lahko postavijo na zemljiško oz. gradbeno parcelo v skladu z odlokom ter
sorodnimi predpisi, tudi če na njej še ne stoji kakršnakoli stavba.
Lahko imajo tudi samostojne priključke na GJI. |
(2) Na gradbeni parceli za
večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanjsko enoto zgradi
največ po en dopusten nezahtevni ali enostavni objekt iste vrste in
skupaj največ toliko, da je dosežena meja faktorja zazidanosti. Objekti
se lahko postavljajo fazno in se morajo izvajati po istem načrtu oz. v
enaki obliki in materialih. |
(3) Odmiki |
·
Podporni zidovi višinske razlike med zemljiščema do 1,5 m se lahko brez
soglasja lastnika sosednjega zemljišča gradijo do meje sosednjega
zemljišča, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča se jih lahko postavi na parcelno mejo. Navedeno ne velja v
primeru, če sosednje zemljišče pripada kategorizirani cesti oz. druge
vrste javni površini – v tem primeru je manjši odmik dopusten le v
skladu s predpisi oziroma z mnenji pristojnih nosilcev urejanja prostora
|
·
Medsosedske ograje se lahko postavljajo do meje zemljiških parcel ali na
mejo s soglasjem lastnikov sosednjega zemljišča. |
·
Pomožni komunalni objekti in priključki na objekte gospodarsko javno
infrastrukturo se lahko gradijo ob parcelni meji. |
·
Protihrupne ograje, žive meje, palisade, lovilne mreže in prosto viseče
mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj 0,5 m,
ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko
odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na parcelno mejo. |
·
Obora
za rejo divjadi ali ograja za pašo živine se lahko postavi vsaj 2 m od
parcelne meje, oziroma manj ob soglasju lastnika sosednje parcele. |
·
Če
meji kmetija na stanovanjske stavbe morajo biti silos, skedenj,
gnojišče, zbiralnik gnojnice in betonsko korito postavljeni 4 m od
parcelne meje oziroma manj ob soglasju soseda. |
·
Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna
kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska
inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi
elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjega zemljišča
oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko
postavi na parcelno mejo. |
·
Nezahtevni in enostavni objekti, ki nimajo višine, se lahko gradijo do
parcelne meje. Delno oziroma v celoti vkopani nezahtevni in enostavni
objekti so od meje sosednjih zemljiških parcel oddaljeni najmanj 1,5 m. |
(4) Strehe |
·
Enostavni in nezahtevni objekti izvedeni tik ob obstoječi osnovni stavbi
(kot horizontalna dozidava) morajo imeti streho ravno ali z enakim
naklonom kot streha osnovne stavbe. Smer slemena (eno ali dvokapne
strehe) je lahko različna. |
·
Prostostoječi objekti na območjih z dopustnim različnim oblikovanjem se
lahko oblikujejo različno in iz različnih materialov. |
·
Prostostoječi objekti na območjih z oblikovanjem po avtohtonih vzorcih
se oblikujejo z dvokapnico ali enokapnico z minimalnim naklonom 30° ali
z ravno streho z naklonom do 5°. |
·
Izjeme glede na določila predhodnih alinej tega odstavka so dopustne pri
postavitvi objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki
ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. |
(5) Posebni pogoji za posamezne nezahtevne in enostavne objekte |
·
Bazen, rezervoar za utekočinjen naftni plin in/ali nafto se v primeru
postavitve na ulično stran objekta vizualno zakrije. |
·
Ograje: |
o
Dopustna višina sosedske ograje je maksimalno 2 m, vključno s podzidavo
oz. podpornim zidom kot enostavnim in nezahtevnim objektom.
|
o
Ograje so lahko zidane (kot stena) do dopustne višine na vsaki strani ob
vhodih in dovozih v dolžini 2 m. V soglasju z lastniki sosednjih parcel
in/ali upravljavci strukture na njih (NUP) je lahko ograja na posamezni
parcelni meji v celoti zidana. |
o
Na
območju z določenim avtohtonim oblikovanjem so dopustne ograje iz lesa,
opeke, kamna in kovine, na drugih območjih so lahko iz različnih
materialov. |
o
Vstopna in uvozna vrata se odpirajo proti gradbeni parceli.
|
o
V
križiščih se ograja prilagaja trikotniku preglednosti. |
o
Pri
postavljanju obcestne ograje se pridobi soglasje upravljavca javne
ceste. |
o
V
primerih zasaditve vegetacije vzdolž ograje, je ta lahko visoka do 2,5
m. Višina je lahko večja s soglasjem soseda. |
·
Višje
protihrupne ograje kot so določene v prilogi 1 so dopustne na podlagi
utemeljenega preseganja dopustnih ravni hrupa za določeno območje in v
soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora. |
·
Višina živih mej ne sme presegati višine 2,5 m. V soglasju z lastniki
sosednjih parcel in/ali upravljavci strukture na njih (NUP) je lahko
živa meja ob posamezni parcelni meji tudi višja. |
·
Škarpe in podporni zidovi se oblikujejo z naravnimi materiali in so
ozelenjeni. |
·
Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih
predpisov občine in s soglasjem občine. |
·
Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na
zemljiščih, ki so prometno dostopna. |
·
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti
najmanj 2,5 m nad pohodno površino. |
·
Toplotne črpalke se izvede tako, da se prepreči vpliv hrupa na sosednje
stanovanjske stavbe. |
·
Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči
zrak, odtok vode). |
·
Urbana oprema mora biti umeščena v prostor tako, da ne ovira gibanja
funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
|
|
74. člen |
(objekti za oglaševanje) |
(1) Objekte in naprave za oglaševanje je na javnih površinah dovoljeno
postavljati v skladu z določili akta, ki za območje občine določa pogoje
za oglaševanje. |
(2) Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja proizvodov
in storitev iz registrirane dejavnosti v skladu s predpisi dovoljeno
nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih stavbah in prostorih ter
na funkcionalnih zemljiščih. |
(3) Izjemoma so dovoljene začasne postavitve objektov za oglaševanje v
času prireditev in volitev. |
(4) Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti. Kadar
so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne
sme presegati s predpisi določenih vrednosti. |
(5) Na območjih in objektih z različnimi varstvenimi režimi ter v
varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je označevanje in
oglaševanje dopustno skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju s
pristojnimi nosilci urejanja prostora. |
(6) Objekti za oglaševanje so dopustni tudi na ograjah gradbišč v času
gradnje objektov, za katere je izdano gradbeno dovoljenje. |
|
75. člen |
(urejanje okolice objektov) |
(1) Pri oblikovanju zunanje ureditve gradbene parcele na razgibanem,
tj. neravnem terenu nasipavanje in odkopavanje zemeljskih mas ne sme
presegati +/– 1 m. V primeru večjega preseganja je potrebno pridobiti
ustrezno dovoljenje za poseg v prostor. |
(2) Na gradbenih parcelah na terenu v naklonu se zagotovi oz. izvede
ukrepe za preprečevanje odtekanja padavinskih voda na sosednja
zemljišča. |
(3) Pri oblikovanju zunanje ureditve na ravnem terenu nasipavanje in
odkopavanje zemeljskih mas ne sme presegati + ali – 0,5 m.
|
(4) V okolici javnih stavb oz. stavb družbene infrastrukture in na
javnih zelenih površinah zasajanje visoko alergenih rastlinskih vrst in
rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge strupene dele ter
tujerodnih vrst, ni dovoljeno. |
(5) Površine od dostopnih površin do vhoda v stavbe trgovske in
storitvene družbene infrastrukture, se uredijo kot javne pohodne
površine, brez arhitektonskih ovir in glede na prostorske razmere z
elementi ulične in parkovne opreme, s simbolnimi likovnimi in
arhitekturnimi elementi ter po potrebi zavarujejo pred prometnimi
povoznimi površinami s konfini, robniki ipd. |
(6) Pri proizvodnih objektih je potrebno mejo proti območjem z drugo
podrobnejšo namensko rabo, ne glede ali je vmes cesta, zasaditi z vrsto
dreves ali visokih grmovnic. |
(7) Parcele objektov malega gospodarstva za predelovalne dejavnosti se
po meji z drugimi parcelami, razen meje z javno cesto, zasadi z
vegetacijo. |
(8) Na štiri parkirna mesta se zasadi eno drevo, če s tem odlokom ni
določeno drugače in ne glede za katero dejavnost so urejena. |
|
76. člen |
(urejanje okolice večstanovanjskih stavb) |
Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi s štirimi ali več
stanovanji se zagotovi najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega
je najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro
mlajših otrok (do 12 let) in najmanj 5 m2 površin za potrebe
večjih otrok in mladostnikov. |
|
77. člen |
(urejanje drugih zelenih in javnih površin) |
(1) Zasipavanje dolin in opuščenih strug ni dopustno brez mnenja
pristojnega NUP. |
(2) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati razen v primerih
povečanja varnosti in zaščite pred poplavami. |
(3) Obstoječe drevorede in drugo drevesno vegetacijo se v naseljih čim
bolj ohranja. Ob novih prometnicah širine nad 5 m je obvezna vsaj
enoredna zasaditev. |
(4) Ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane stranske zelenice v
širini najmanj 2 m, se uredijo drevoredi. |
(5) Ureditve, objekti, naprave in ograje na površinah za oddih,
rekreacijo in šport – ZS morajo biti na območju posamezne enote urejanja
prostora oblikovno poenoteni. Pri urejanju novih površin se v največji
možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine. |
(6) Igrišča za igro otrok morajo biti zavarovana pred motornim
prometom. |
(7) Pohodne javne površine (ploščadi, trgi, razširjeni pločniki ipd.)
se izvedejo brez grajenih ovir, v večji meri se tlakujejo, z ustreznim
odvodnjavanjem, opremijo z elementi registra ulične in parkovne opreme,
s simbolnimi likovnimi ali arhitekturnimi elementi ter zasadijo.
|
(8) Potrebno se je izogibati prekomernemu tlakovanju oz. asfaltiranju
in betoniranju površin. Najprimernejši tlakovci so t.i. travne plošče,
ki na povečanje površinskega odtoka praktično nimajo vpliva. Kjer je to
možno, je potrebno predvideti tudi ponikanje padavinske vode. Z
arhitektonskimi ukrepi je potrebno zagotoviti čim manj vodoneprepustnih
površin in omogočiti delno zadrževanje padavinske vode za robniki in
drugimi mikrodepresijami. Opredelitve v tem odstavku veljajo za vse
posege na območju občine, ne le za tiste v poplavnem območju ali za
tiste na drugih zelenih in javnih površinah. |
|
78. člen |
(pokopališča) |
(1) Ureditev pokopališča se izvede skladno z državnimi in občinskimi
predpisi o pokopališki dejavnosti in urejanju pokopališč. |
(2) Na območju pokopališča se prostor za odlaganje smeti se vsaj delno
vizualno zakrije. Parkirišče se zasadi v skladu z določili predmetnega
odloka. |
|
III.3.1.4.
Urejanje prometnih površin |
|
79. člen |
(varovalni pasovi ob prometnicah in zaradi letališča Edvarda Rusjana
Maribor) |
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v
prostoru varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je
dovoljena le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste oz. s soglasjem
upravljavca ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega
sveta in je na vsako stran ceste širok pri: |
·
regionalni cesti: 15 m, |
·
lokalni cesti: 8 m; |
·
javni
poti: 6 m; |
·
državni kolesarski poti: 5 m; |
·
javni
poti za kolesarje: 3 m; |
(2) Občina Duplek se nahaja v vplivnem območju Letališča Edvarda
Rusjana Maribor, spričo česar načrtovane prostorske ureditve posegajo v
območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okoli
njega, namenjenega varovanju letališkega prometa tega letališča
(referenčna koda letališča "4D" ICAO; referenčna točka letališča na
nadmorski višini 263,81; smer in oznaka vzletno-pristajalne steze: 143°
– 323°, (14 – 32); dolžina vzletno-pristajalne steze: 2500 m). Pri
načrtovanju posegov v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno
kodo letališča upoštevati vodoravno in konično omejitveno ravnino
Letališča Edvarda Rusjana (lociranega v bližnji Občini Hoče-Slivnica),
kot sta ti omejitveni ravnini opisani v veljavnih predpisih s področja
letalstva. Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na
varnost zračnega prometa, se zaznamuje v skladu s predpisi in s
soglasjem organa oziroma službe, pristojne za civilno letalstvo. |
|
80. člen |
(gradnja in urejanje cestnega omrežja) |
(1) Pri novogradnji ali rekonstrukciji cestne infrastrukture se
upoštevajo: funkcija in kategorija ceste, prometne obremenitve,
projektna hitrost, vrste prometa, vrsta in zahtevnost terena za gradnjo,
vplivi na okolje, kmetijska zemljišča, naravne vrednote in nepremično
kulturno dediščino, ekonomičnost, podoba okoliškega prostora, dobra
orientacija, kontinuiteta optičnega vodenja in oblikovna enotnost. |
(2) Pri novogradnjah in rekonstrukciji cestne infrastrukture se
upoštevajo usmeritve o prečnih profilih posameznih kategorij cest,
skladno z veljavnimi predpisi s področja projektiranja cest.
|
(3) Profil ceste je lahko simetričen ali zaradi prostorskih omejitev
asimetričen. Kadar zaradi prostorskih omejitev ni mogoče zagotoviti
minimalnih elementov ceste, so mestoma lahko zožitve ali se posamezni
elementi ceste mestoma izpustijo. V teh primerih se prednostno ohranijo
elementi namenjeni pešcem. |
(4) Kadar minimalnih elementov ceste ni mogoče zagotoviti na daljšem
odseku, se v naseljih spremeni prometne razmere z režimskimi ukrepi, kot
so: zmanjšanje hitrosti, preusmeritev prometa, uvedba enosmernega
prometa in/ali skupnega prometnega prostora, izven naselij pa na
primernih preglednih razdaljah uredi izogibališča. Izogibališča se
uredijo za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za vozila, ki vozijo
navzgor. Širina ceste mora vedno omogočati dovoz na zemljišča. |
(5) Načrtovanje elementov manj prometnih cest na hribovitem območju
prednostno temelji na kriteriju prevoznosti in sekundarno na
prepustnosti. |
(6) Ceste naj se križajo čim bolj pravokotno. Vzdolž cest in v
območjih križišč in priključkov se zagotavlja preglednost. Vse
vertikalne ovire višje od 1,0 m (stalne in začasne) se locirajo izven
polja preglednosti. Priključke je dopustno locirati na pregledni in
vozniku razpoznavni lokaciji. Oblikovanje priključkov in križišč mora
biti v skladu s krivuljo zavijanja merodajnega vozila ter prilagojena
predvidenim prostorskim ureditvam. Oblikovani morajo biti tako, da je
zagotovljena varna, udobna in ekonomična vožnja ter da je pri
vključevanju osebnih vozil v promet na prednostni cesti zagotovljena
preglednost za varovanje pešcev in kolesarjev. |
(7) Za vsak objekt mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste
ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč ob pridobljeni
služnosti. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na
javno cesto. |
(8) Gradnja objektov ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do
parcel, predvidenih za gradnjo, in ne sme onemogočati dovozov do
kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. |
(9) Na koncu slepih ulic, kadar vozila nimajo v bližini možnosti za
obračanje, se uredijo obračališča. Oblikovanje obračališč mora jasno
izražati namen uporabe prostora, tako da prostor namenjen obračanju ne
postane parkirišče. |
(10) Vse ceste je treba ustrezno utrditi, odvodnjavati in redno
vzdrževati. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju
sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazenja tal (masni premiki
zemljine), ki ogrožajo ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah
voziščnih konstrukcij v gričevnatem in hribovitem svetu je treba pred
izvajanjem posegov pridobiti geomehansko mnenje. |
(11) Pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter garaže, zlasti
podzemne, morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema – lovilne
sklede, brez odtokov, neprepustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se v
njej lahko nahajajo, dovolj velike, da zajame vso morebiti razlito ali
razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin. |
(12) Gozdne prometnice se načrtujejo, gradijo in vzdržujejo skladno z
veljavnimi predpisi, ki je urejajo področje gradnje, vzdrževanja in
način uporabe gozdnih prometnic. |
|
81. člen |
(ureditve za parkiranje) |
(1) Za potrebe novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti
obstoječih stavb se zagotovi parkirna mesta na lastnem zemljišču. Kadar
parkirnih mest ni mogoče urediti na lastnem zemljišču, jih je dopustno
urediti na javnih parkirnih površinah ob soglasju pristojnega organa
občinske uprave. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene. |
(2) Potrebno število parkirnih mest se določi skladno s spodnjo tabelo
v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. |
|
Tabela za določitev minimalnega števila parkirnih mest |
|
VRSTE STAVB OZ. GRADBENIH INŽENIRSKIH OBJEKTOV |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST (PM) ZA MOTORNA VOZILA |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA KOLESA (PMK) |
1. STANOVANJSKE STAVBE |
|
|
eno in dvostanovanjske stavbe |
1 PM / stanovanjsko enoto (+ 10 % zraven v primeru
sočasne gradnje pet ali več stanovanjskih enot s strani enega
investitorja oz. izvajalca na enem območju) |
|
večstanovanjske stavbe |
1,5 PM / stanovanjsko enoto |
0,6 PMK / ležišče (za stanovalce) ter 1 PMK / 10
stanovanjskih enot (za obiskovalce) |
počitniške hišice |
1 PM / stanovanjsko enoto |
|
mladinski in otroški domovi |
1 PM / 10 postelj |
najmanj 4 PMK |
domovi za starejše osebe in druge stanovanjske stavbe za
posebne socialne skupine |
1 PM / 8 postelj oz. min 3 PM |
1 PMK / 4 postelje ter 1 PMK / 20 postelj (za
obiskovalce) |
2. GOSTINSKE STAVBE |
|
|
gostilne, restavracije, točilnice |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
najmanj 4 PMK |
hoteli, moteli, penzioni, gostišča ipd. |
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM
/ 2,5 zaposlenih |
1 PMK / 6 postelj + 1PMK / 4 sedeže v restavraciji |
mladinska prenočišča, počitniški domovi, bungalovi |
1 PM / 8 postelj + 1 PM / 2,5 zaposlenega |
1 PMK / 6 postelj |
3. UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE |
|
|
stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice |
1 PM / 20 m2 neto površine |
1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine |
druge upravne in pisarniške stavbe |
1 PM / 30 m2 neto površine |
4. TRGOVSKE STAVBE IN DRUGE STAVBE ZA STORITVENE
DEJAVNOSTI |
|
|
nakupovalni centri, večji trgovski centri |
1 PM / 15 m2 prodajne površine |
1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine |
trgovine, butiki, pokrite tržnice, sejemske dvorane,
lekarne ipd. |
1 PM / 30 m2 prodajne površine oz. min. 2 PM
in 1 PM/2 zaposlena |
bencinski servisi, prodajne galerije, razstavišča in
stavbe za druge storitvene dejavnosti |
1 PM / 50 m2 prodajne površine oz. min. 2 PM |
5. STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA |
|
|
kinodvorane, gledališča |
1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih |
1 PMK / 10 sedežev |
dvorane za družabne prireditve, igralnice, plesne dvorane
in diskoteke |
1 PM / 20 m2 neto površine
|
1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine |
muzeji in knjižnice |
1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih ali 1 PM / 20 m2
neto površine |
1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine |
vrtci, jasli |
2 PM / oddelek |
2 PMK / oddelek |
osnovne šole |
1 PM / oddelek |
1 PMK / 10 zaposlenih (za zaposlene) ter 1 PMK / 5
šolarjev (za obiskovalce) |
stavbe za znanstveno delo, raziskovalni laboratoriji |
1 PM / 30 m2 neto površine
|
1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine |
dispanzerji, ambulante, stavbe za oskrbo in nego bolnih
in poškodovanih in druge stavbe za zdravstvo |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto
površine oz. min. 3 PM |
1 PMK / 200 m2 bruto tlorisne površine |
stavbe za dvoranske športe s prostori za gledalce |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10
gledalcev |
1 PMK / 50 m2 dvoranske površine ter 1 PMK /
20 gledalcev |
stavbe za dvoranske športe brez prostorov za gledalce |
1 PM / 50 m2 dvoranske površine |
1 PMK / 50 m2 dvoranske površine |
6. DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE |
|
|
nestanovanjske kmetijske stavbe |
1 PM / 50 m2 neto površine |
|
prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za
nastanitev policistov, gasilcev |
1 PM / 50 m2 neto površine |
1 PMK / 50 m2 bruto tlorisne površine |
stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM / 20 sedežev |
1 PMK / 20 sedežev ali 1 PMK / 100 m2 bruto
tlorisne površine |
7. INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA |
|
|
industrijske stavbe |
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5
zaposlene |
1 PMK / 100 m2 neto površine |
rezervoarji, silosi in skladišča |
1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5
zaposlene |
najmanj 2 PMK |
avtomehanične in druge delavnice za servis motornih vozil |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
|
8. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
|
čistilne naprave |
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5
zaposlene |
najmanj 2 PMK |
odlagališča odpadkov |
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5
zaposlene |
najmanj 2 PMK |
igrišče za šport na prostem s prostorom za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev |
1 PMK / 250 m2 površine ter 1 PMK / 20
gledalcev (sedežev oz. stojišč) |
igrišče za šport na prostem brez prostora za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine |
1 PMK / 250 m2 površine |
javna kopališča, vodna zabavišča |
1 PM / 200 m2 površine |
1 PMK / 400 m2 površine |
pokrita javna kopališča s prostorom za gledalce |
1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev |
1 PMK / 20 gledalcev |
tenis igrišča |
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
|
kegljišča |
4 PM / 1 stezo |
2 PMK / 1 stezo |
čolnarne |
1 PM / 2 čolna |
1 PMK / 2 plovili |
strelišča |
1 PM / 1 tarčo |
1 PMK / 2 tarči |
drsališča |
1 PM / 2 gledalca + 1 PM / 5 igralcev |
|
igrišče za golf |
1 PM / 500 m2 površine + 1 PM / 2,5 zaposlene |
1 PMK / 500 m2 površine |
živalski in botanični vrtovi |
1 PM / 500 m2 površine + 1 PM / 2,5 zaposlene |
1 PMK / 500 m2 površine |
pokopališča |
1 PM / 500 m2 površine oz. min. 10 PM |
1 PMK / 2000 m2 površine, vendar ne manj kot
10 PMK |
vrtički |
|
1 PMK / 8 vrtičkov |
končno avtobusno postajališče |
najmanj 10 PMK |
|
(3) Parkirne površine za vse tri- in večstanovanjske stavbe in
nestanovanjske stavbe morajo imeti 5 % parkirnih mest (vendar najmanj
eno parkirno mesto) namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.
|
(4) Parkirna mesta za kolesa so opremljena s stojali, na katere je
možno prikleniti okvir kolesa. |
(5) Parkirna mesta za kolesa, ki so pri večstanovanjskih stavbah
namenjena stanovalcem, se nahajajo v pritličnih etažah stavb (npr. v
kolesarnicah in/ali drugih skupnih prostorih) ali v pokritih
kolesarnicah v bližini vhoda. |
|
82. člen |
(dostava in intervencija) |
(1) Za stavbe z nestanovanjsko dejavnostjo se zagotovijo dovozi za
dostavna vozila in manipulativne površine. Dostavna mesta se lahko
izjemoma in s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora uredijo ob
vozišču javne ceste le v primerih, ko to ni možno na lastnem zemljišču.
|
(2) Ob stavbah se izvedejo dostopne poti za gasilce, dovozne poti za
gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska
vozila in druga intervencijska vozila v skladu s tehnično smernico s
področja požarne varnosti v stavbah oz. v skladu z drugimi ustreznimi
predpisi za to področje. |
(3) Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in
manipulativne površine morajo biti primerno dimenzionirane, utrjene,
odvodnjavane in urejene brez ovir. |
|
83. člen |
(površine za kolesarje) |
(1) Kolesarji se po regionalnih cestah in nekaterih lokalnih cestah
(ceste z večjo prometno obremenitvijo, ceste v območjih za gospodarstvo
ter v območjih centralnih dejavnosti) vodijo ločeno od motoriziranega
prometa po kolesarski poti, kolesarski stezi ali kolesarskem pasu. V
primeru manjše gostote pešcev in kolesarjev se lahko vodijo po površinah
za pešce. |
(2) Površine za kolesarje se lahko z različnimi strukturami ali
barvami tlaka vizualno ločijo od ostalih površin. V primeru, da se uredi
površina za kolesarje na pločniku, kot steza za pešce in kolesarje, mora
ostati površina namenjena za pešce zadostnih dimenzij glede na gostoto
in strukturo pešcev. V nasprotnem primeru se površina opredeli kot
mešana steza za pešce in kolesarje. Pri vodenju kolesarjev na vozišču
se, predvsem v naseljih, doda horizontalna signalizacija za souporabo
voznega pasu. Zunaj naselij se v primeru ločenega vodenja kolesarjev od
motornega prometa, kolesarska površina od vozišča ustrezno loči. |
(3) Površine za kolesarje morajo biti ustrezno dimenzionirane in
vodene, potekajo lahko tudi po javnih poteh. Pri premagovanju višinskih
razlik naj vzponi in padci na daljših razdaljah ne presegajo 5 %, na
krajših pa 10 %. |
(4) Za parkiranje koles se uredi parkirna mesta za kolesa, lahko tudi
v obliki boksov ali kolesarnice. Stojala za kolesa ne smejo ovirati peš
prometa, vhodov, dovozov, dostopov do parkirnih ur, hidrantov ipd.
Potrebno število parkirnih mest za kolesa se določi skladno s tabelo v
odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Odstavna mesta za kolesa se
uredijo tudi na večjih javnih površinah. |
|
84. člen |
(površine za pešce) |
(1) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter dostopi do
objektov javnega značaja morajo biti brez ovir in osvetljeni.
Oblikovanje peš površin naj se odraža v materialih tlaka (različne barve
in tlaki, hrapavi materiali), javni razsvetljavi, označevanju,
usmerjanju, urbani opremi, osončenosti, ureditvi. Kadar se pešci vodijo
v sklopu motornega prometa, se barvno ali z drugo vrsto tlaka optično
vodijo po robu prometne površine. |
(2) Pločniki se uredijo na vseh šolskih poteh in ob pomembnejših
cestah (ceste z večjo prometno obremenitvijo, ceste v območjih
proizvodnje in skladiščenja in centralnih območjih), razen v primeru
izvedbe skupne prometne površine. Pločnik mora biti, kjer so prostorske
možnosti, širok minimalno 1,5 m, dopustna so odstopanja v skladu z
razmerami v prostoru. |
(3) Površine za pešce se ustrezno dimenzionirajo in vodijo z
zadostnimi varnostnimi odmiki od roba vozišča pomembnejših cest,
parkirnih zalivov in pasov ter od stavb, ograj, zidov, dreves, prometnih
tabel, parkirnih ur, količkov, korit. |
(4) Pri premagovanju manjših višinskih razlik se uredijo klančine
maksimalnega nagiba 8 %, dolžine do 9 m in svetle širine 90 cm. Klančine
so lahko bolj strme in daljše v primeru, da so predvidena dvigala za
invalide. Majhne klančine se uredi tudi namesto robnikov na prehodih za
pešce. Pločnik se na uvozih na parcele niveletno ne znižuje, ampak se
uvozi uredijo preko posnetega robnika. |
(5) Pešpoti za šport in rekreacijo se urejajo ob kategoriziranih in
nekategoriziranih cestah in poteh ter drugih stavbnih zemljiščih po
predhodnem soglasju lastnika zemljišča. |
|
85. člen |
(umirjanje prometa) |
(1) Mirne prometne cone (stanovanjska območja, šolski okoliši, vrtci,
parki in šolske poti) se opredeli kot območje omejene hitrosti ali
območje umirjenega prometa. |
(2) V njih se po potrebi izvajajo ukrepi umirjanja prometa: sistemski,
regulativni in opozorilni ukrepi, grbine in ploščadi, zožitev vozišča in
razmejitev smernih vozišč, zamik osi vozišča, uvedba skupnega prometnega
prostora. |
|
86. člen |
(avtobusna postajališča) |
(1) Avtobusna postajališča se uredijo v skladu z veljavnimi predpisi,
ki urejajo predmetno področje. Praviloma se ob državnih cestah uredijo v
zalivu izven vozišča, ob ostalih cestah pa so lahko urejena tudi na
vozišču ali ob pomolu. |
(2) Avtobusna postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z
enotnimi nadstreški, s klopmi, koši za odpadke, informacijami o prevozu
in stojalom za parkiranje kolesa, na katerega je možno prikleniti okvir
kolesa. |
|
III.3.1.5.
Urejanje in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo |
|
87. člen |
(splošne določbe) |
(1) Gradnja objektov, razen objektov
gospodarske javne
infrastrukture, je dopustna samo na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih. Gradnja je dovoljena tudi na komunalno
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če komunalna oprema ni potrebna za
normalno uporabo objekta ali se ta izvaja sočasno z gradnjo objektov.
Predpisana komunalna oprema se lahko zagotovi tudi na način, ki ga
določajo drugi predpisi, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku
tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša strokovna
služba občine. |
(2) Vsa gospodarska javna infrastruktura se načrtuje, gradi, obratuje
in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Vsi
posegi na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvajajo le s
soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Gradnja in rekonstrukcija komunalnih, energetskih vodov in vodov
elektronskih komunikacij se mora izvajati medsebojno usklajeno z
upoštevanjem racionalnega izvajanja posegov glede na druge vode in
naprave, praviloma na isti trasi in na javni površini. Komunalno,
energetsko in komunikacijsko omrežje mora biti praviloma zemeljske
izvedbe in mora praviloma potekati v skupnih pasovih po javnih
površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po
javnih površinah ni možen, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim
osebam, ki naprave vzdržujejo. |
(4) Vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo
zagotavljati priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja
urejanja prostora. Priključki posameznih uporabnikov se morajo izvesti v
skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca infrastrukture. |
(5) Komunalne in energetske objekte se praviloma postavlja v sklopu
objekta ali samostojno na vizualno neizpostavljeno mesto in z ustrezno
zunanjo ureditvijo. |
(6) Varovalni pasovi posameznih objektov gospodarske javne
infrastrukture, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znašajo na
vsako stran: |
·
za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 40 m; |
·
za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 10 m;
|
·
za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15,0 m, |
·
za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3,0 m, |
·
za
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno
20 kV: 10,0 m, |
·
za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV: 1,0 m, |
·
za
nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV: 1,5 m, |
·
za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti: 2,0 m, |
·
od
vodovoda, kanalizacije, voda elektronskih komunikacij, ki služijo
določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v
javno korist (razen priključkov nanje): 3,0 m. |
(7) Investitor mora pred vsako gradnjo v varovalnih pasovih pridobiti
soglasje pristojnega organa oziroma službe. |
|
88. člen |
(oskrba z vodo) |
(1) Na območjih z zgrajenim omrežjem sistema oskrbe s pitno vodo kjer
je tehnično možna priključitev se morajo vsi obstoječi in predvideni
objekti priključiti na javno omrežje sistema oskrbe s pitno vodo v
skladu s pogoji upravljavca omrežja sistema oskrbe s pitno vodo in
veljavnimi predpisi. Novi objekti se lahko gradijo le, v kolikor
upravljavec obstoječih sistemov oskrbe s pitno vodo lahko zagotovi
potrebne količine pitne in požarne vode. Izjemoma se dovoli tudi začasna
ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (zajetje, vrtina,
vodnjak, kapnica, cisterna) ob pridobitvi dovoljenja s strani
pristojnega organa. |
(2) Ustrezna oskrba s pitno vodo se zagotavlja z gradnjo novih javnih
sistemov oskrbe s pitno vodo, z rekonstrukcijo in posodobitvijo
obstoječega sistema za oskrbo s pitno vodo ter povezovanjem v bolj
racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Obnovi in
dopolni se obstoječe omrežje tako, da omogoča neposredno priključevanje
uporabnikov in nudi požarno zaščito. Dogradi in vzpostavi se nove
črpalne zmogljivosti in pri gradnji objektov in drugih posegov upošteva
minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda. |
(3) Zagotovi se strokovno upravljanje lokalnih sistemov oskrbe s pitno
vodo in glede na tehnične možnosti navezava na javni sistem oskrbe s
pitno vodo ter ustrezno hidrantno omrežje z zadostnimi količinami
požarne vode. Kolikor količina vode in tlak v sistemu dopuščata se
zagotovi požarna varnost iz javnega sistema oskrbe s pitno vodo skladno
z zahtevami predpisov požarnega varstva. |
|
89. člen |
(zbiranje, odvajanje in
čiščenje odpadnih voda) |
(1) Kanalizacijski sistem se načrtuje in gradi vodotesno ter v ločenem
sistemu za odvajanje odpadnih komunalnih in prečiščenih padavinskih vod.
Izjemoma je pri rekonstrukcijah in nadgradnjah obstoječega sistema
dopustna izvedba mešanega kanalizacijskega sistema. Kanalizacijski
sistemi se zaključijo z iztokom oz. čiščenjem na komunalni čistilni
napravi. |
(2) Ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode se
zagotavlja z dograditvijo, rekonstrukcijo in posodobitvijo
kanalizacijskega omrežja. |
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca. Na
območjih kjer to ni možno, so do izgradnje javnega kanalizacijskega
omrežja obvezni individualni ali skupinski sistemi za odvajanje in
čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne naprave, rastlinske
čistilne naprave, nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
pooblaščena organizacija). Tehnološke odpadne vode se lahko odvajajo v
javno kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno ustrezno očiščene in
ustrezajo pogojem, določenim s predpisi. |
(4) Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin ter zaledne
vode se odvaja v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo odvajanje
odpadnih voda (vključno padavinskih) v vode in javno kanalizacijo ter
emisijo snovi in toplote pri tem odvajanju. Vse prometne, manipulativne
in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa (npr.
parkirišča, avtobusna postajališča in postaje) morajo biti utrjene,
odvajanje padavinskih odpadnih voda s teh površin pa mora biti urejeno
preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj. Pri odvajanju in
čiščenju padavinskih voda je treba ločeno obravnavati rešitve za čiste
padavinske vode in za onesnažene odpadne padavinske vode, npr. tiste s
parkirišč. |
(5) Neonesnaženo padavinsko vodo se odvaja v ponikovalnice, odprte
jarke in vodotoke. Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se vodo v
skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v meteorno
kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije. Ponikalnice
morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin
znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno in padavinskih vod ni
mogoče speljati v bližnji vodotok, se vode odvedejo razpršeno po terenu,
vendar izven plazljivega in/ali erozijsko ogroženega območja. |
(6) Čistilne naprave se umešča v prostor v zadostni oddaljenosti od
stanovanjskih površin. Lokacija mora omogočati morebitno razširitev ali
nadgradnjo čistilne naprave. Območje čistilne naprave je treba ograditi
in deloma vizualno zakriti z vegetacijo ter zaradi preprečevanja
širjenja vonjav pri načrtovanju in obratovanju čistilne naprave
uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo. |
(7) Pri začasnih objektih, kjer dejavnosti generirajo odpadne
komunalne vode (npr. gostinstvo, šport), so dopustne ureditve z
mobilnimi greznicami in kemičnimi stranišči. |
(8) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni
suhi zadrževalniki…). |
(9) Stremeti je potrebno k zbiranju padavinske vode in njeni ponovni
uporabi (sanitarna voda, zalivanje). V primeru javnih objektov je takšna
raba obvezna. |
|
90. člen |
(elektroenergetsko
omrežje in javna razsvetljava) |
(1) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako, da v čim
manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, da so
izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja,
skladno s predpisi, ki urejajo to področje. Pri lociranju objektov in
naprav se upošteva stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in
naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. |
(2) Elektroenergetsko omrežje se obnavlja, rekonstruira in izgrajuje.
Za vse obstoječe enosistemske prenosne daljnovode je predvidena
rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode. |
(3) Srednje napetostno elektroenergetsko distribucijsko omrežje se v
naseljih zgradi v podzemni izvedbi. Gradnja nadzemnega
srednjenapetostnega in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je
dovoljena le izven naselij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje
podzemnega voda ne omogočajo ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v
prostoru. |
(4) Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se na
območjih naselij ob gradnji ali rekonstrukciji praviloma izvede
podzemno. Nadzemna izvedba je dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično
ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru (npr.
arheološka dediščina). Nadzemna gradnja elektroenergetskega omrežja je
dopustna pod pogojem, da ne poteka v območjih vedut na naravne in
ustvarjene prostorske dominante. |
(5) Transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte,
v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Zagotovi se
ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri
razporeditvi prostorov v objektu pa se upošteva določila predpisov o
elektromagnetnem sevanju in hrupu. |
(6) Postavljanje samostoječih transformatorskih postaj na vidno
izpostavljenih mestih, na večjih javnih površinah ter v območjih
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ni dovoljeno. Če to ni
možno, naj bodo postavljene neopazno, umaknjeno na rob in iz smeri vedut
na prostorske dominante. |
(7) Za potrebe izgradnje območij za katere bo potrebna večja
priključna moč, se izdela raziskavo o možnosti napajanja z električno
energijo. |
(8) V EUP, ki posegajo v varovalni pas DV, se upoštevajo omejitve
določene s predpisi, ki se nanašajo na pogoje in omejitve gradenj,
uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij. |
(9) Javna razsvetljava v občini se ureja skladno s predpisi, ki
urejajo to področje ter ukrepi, ki so definirani v LEK med drugim je
dopustna novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne razsvetljave z
vzpostavitvijo centralne regulacije javne razsvetljave, zamenjavo
zastarelih svetilk z energetsko učinkovitejšimi, uporabo svetilk, ki ne
sevajo navzgor, imajo večji svetlobni tok, svetlobni izkoristek, daljšo
življenjsko dobo idr. Razsvetljava javnih objektov je energijsko varčna.
Barvna temperatura svetlobe, ki jo oddajajo svetilke javne razsvetljave,
je med 2000 in 3000 K. |
(10) Infrastrukturne elemente oz. tehnološke naprave z inštalacijami
za izrabo sončne energije (sončni kolektorji, proizvodne naprave na
sončno energijo) je dopustno nameščati na vse objekte. |
|
91. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega
plinovodnega omrežja se upošteva veljavne predpise, ki urejajo to
področje ter skladno z njimi varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev.
Pogoje za priključitev objektov na plinovodno omrežje določi upravljavec
plinovoda. |
(2) Do izgradnje prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja
in na območjih, kjer plinovodno omrežje ni predvideno, je za oskrbo s
plinom dopustna postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin z
lokalnim oziroma internim plinovodnim omrežjem. V primeru ogrevanja z
utekočinjenim naftnim plinom se rezervoarji locirajo na dostopnih mestih
in v skladu z veljavnimi predpisi. V primeru ogrevanja iz skupnega
rezervoarja na utekočinjeni naftni plin za več objektov skupaj, mora
biti plinovodna instalacija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in
dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na
plinovodno omrežje za zemeljski plin. |
|
92. člen |
(daljinsko ogrevanje) |
(1) Kotlovnice za daljinsko ogrevanje in vročevodno omrežje se lahko
gradi v vseh območjih za poselitev, kjer je to glede na gostoto
poselitve ekonomsko in okoljsko upravičeno, pri tem imajo prednost
kotlovnice na obnovljive vire (lesna biomasa, sončni kolektorji itd.) in
plin ter kotlovnice, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije
(toplotna in električna energija). |
(2) Kotlovnice se gradijo na vidno neizpostavljenih mestih v okviru
večjih objektov ali kot prostostoječi objekti. Postavljene morajo biti
tako, da niso moteče za okolico in da ne poslabšajo bivalnih in delovnih
pogojev. |
|
93. člen |
(omrežje elektronskih
komunikacij) |
(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav
brezžičnih sistemov, se izvede s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski
kanalizaciji. Izven naselij je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega
primarnega in sekundarnega omrežja elektronskih komunikacij
(telekomunikacijski vodi in kabelska kanalizacija). Obstoječe omrežje
elektronskih komunikacij se glede na pozidavo po potrebi ustrezno
zaščiti ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri umeščanju
elektronske komunikacijske opreme v prostor ima nadgradnja obstoječega
prednost pred novogradnjami. |
(3) Bazne postaje mobilne telefonije se gradijo v odprtem prostoru
izven območij varovanih pogledov oziroma na vidno neizpostavljenih
lokacijah, v območjih razpršene poselitve (tj. izven naselij) v zadostni
oddaljenosti od najbližje stanovanjske stavbe ter v območju naselij
integrirano v druge objekte ali kot naprave na objektih, ki ne izstopajo
iz silhuete naselja. |
(4) Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja
mobilnih komunikacij se upošteva predpise s področij graditve,
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje
usmeritve in pogoje: |
·
Objektov in naprav mobilne telefonije (v tem okviru tudi baznih postaj s
samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi) ni dopustno umeščati na
stanovanjske stavbe in na stavbe varstvenih, zdravstvenih in
izobraževalnih ustanov, na otroška igrišča in pokopališča, razen pod
pogojem, da s tem izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik (v primeru
več lastnikov oz. upravnikov stavbe pa večina lastnikov oz. upravnikov). |
·
Bazne
postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dovoljeno umeščati na
kmetijska in gozdna zemljišča, pri čemer se prvenstveno izbira manj
kvalitetna zemljišča. V primeru, ko to ni mogoče, je potrebno izbrati
lokacijo za postavitev objekta tako, da ta ne ovira dejavnosti,
povezanih z rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če so v bližini mejice,
skupine dreves ali gozd, je bazno postajo potrebno postaviti tja.
|
·
Komunikacijske objekte elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (v tem
okviru tudi bazne postaje) se umešča v prostor tako, da se združujejo v
obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave v čim
večji meri. |
·
Baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno postavljati
v bližini prostorskih dominant. V primeru, da samostoječe bazne postaje
niso postavljene ob obstoječem rastju (mejicah, skupini dreves ali
gozdu) ali ob drugih objektih, je območje samostoječe bazne postaje
potrebno obsaditi z avtohtonim rastjem, ki bo lahko bazno postajo
zakrilo. Na vidno neizpostavljenih lokacijah v območju naselij je
potrebno bazne postaje, ki se gradijo na že zgrajenih objektih,
integrirati v druge objekte ali jih ustrezno zakriti, da ne izstopajo iz
silhuete naselja. V primeru gradnje na območju drugih infrastrukturnih
objektov in v obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih koridorjih in
napravah ter v območjih proizvodnih dejavnosti zakrivanje naprav baznih
postaj oziroma njihovo oblikovno prilagajanje prevladujoči urbani in
krajinski tipologiji ni potrebno. V drugih primerih, ki niso navedeni v
predhodnih navedbah te alineje, je treba oblikovanje objektov mobilne
telefonije čim bolj prilagoditi prevladujoči urbani in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora. |
·
Na
zavarovanih ali drugače varovanih območjih, kjer se varuje posebna
prostorska ali okoljska vrednota, in znotraj varovalnih pasov
gospodarske javne infrastrukture je dopustno bazno postajo postaviti le
ob predhodni odobritvi pristojnega nosilca urejanja prostora oz.
mnenjedajalca (soglasodajalca). |
·
Kadar
je na območju, ki se ureja, ali na objektu, ki je predviden za rušenje,
zakonito nameščena bazna postaja, je za čas urejanja območja oz. gradnje
novega objekta dopustno postaviti začasno bazno postajo. Po dokončanju
urejanja oz. gradnje se začasno bazno postajo odstrani, novo pa je ne
glede na ostale določbe tega prostorskega akta dopustno postaviti na
območje, ki je predmet urejanja oz. na nov objekt (ki nadomešča
porušenega). |
·
Upoštevaje pogoje, navedene v tem členu odloka, je na celotnem območju
občine na območjih vseh namenskih rab prostora dopustno vzpostavljati
dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne
komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka
klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na že prej zgrajenih stavbah,
gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov. |
|
III.3.1.6.
Varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave |
|
94. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
(1) Sestavni del občinskega prostorskega načrta so objekti in območja
kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina
in vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih
predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi
kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
|
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili objekte in območja
kulturne dediščine niso dopustni. |
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca,
ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine se varuje pred poškodovanjem
ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne
dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti
premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna,
energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati
za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni
spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v
strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki
je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave
in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, ki jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih
območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu: |
·
za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad,
fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in
pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno
pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava
na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih
objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost kulturne
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami; |
·
za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med
stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med
pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj
naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma
krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase,
gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč
stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), oprema in uporaba javnih
odprtih prostorov, zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami; |
·
za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. |
o
Prepovedano je predvsem odkopavati in zasipavati teren, globoko orati,
rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
poglabljati dna vodotokov ter jezer in se sidrati, gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne
ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito
ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
o
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev kot npr. če ni možno najti drugih rešitev
in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
|
o
V
primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše
določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru
postopka priprave izvedbenega akta. |
·
za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost
objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja
z okolico ter vedute. |
·
za
drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so
materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska
pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti
posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne
dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje
določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je
razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege
v posamezno enoto urejanja prostora, če je tako določeno s podrobnejšimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja
prostora. |
(13) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente
spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne
dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji
priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se
potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(14) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet
posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi
posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
(19) Objekti in območja kulturne dediščine se nahajajo na delu/-ih oz.
v posameznih primerih na celotnem območju naslednjih: |
·
EUP:
D-1, D-2, D-4, D-5, D-8, D-9, D-10, D-11, D-13, DR-1, SD-1, SD-4, SD-18,
SG-1, SG-2, SG-4, SG-ZV-12, SG-16, SG-C-20, SG-V-23, SG-V-24, SG-V-25,
SG-V-26, SG-V-31, SG-34, VF-1, VF-4, VF-5, VF-6, Z-2, Z-4, ZD-7, ZK-1,
ZK-2, ZK-3, ZK-4, ZK-5, ZK-6, ZK-7, ZK-11, ZK-12. |
·
PEUP:
SG-1/1, SG-V-26/2. |
|
95. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del na zavarovanem območju,
naravni vrednoti in posebnem varstvenem območju (Natura 2000), je
potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje
organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
(2) Na zavarovanih ter Natura 2000 območjih je izvajanje spremljanja
stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlin potrebno zagotoviti še
najmanj tri leta po zaključku gradbenih del. |
(3) V območjih varovanih naravnih vrednot se agromelioracijski ukrepi
ne izvajajo oziroma se izjemoma izvajajo kot nezahtevne agromelioracije
pod pogoji, ki jih opredeli pristojni nosilec urejanja prostora za
področje varstva narave. Agrarne operacije, s katerimi se spreminja
prostor (arondacije, komasacije, melioracije in agromelioracije – to so
zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča), na
Natura 2000 območjih (POO Drava SI 5000220, POV Drava SI 5000011) niso
dovoljene. |
(4) Na posamezni vrsti naravne vrednote se posegi in dejavnosti
izvajajo: |
·
na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo
lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto; |
·
na
drevesni naravni vrednoti tako, da se ne poslabša zdravstveno stanje
drevesa in življenjske razmere na rastišču; |
·
na
zoološki naravni vrednoti tako, da se omogoča dolgoročno preživetje; |
·
na
ekosistemski naravni vrednoti tako, da se ne spremenijo kvaliteta
ekosistema in se ohrani naravno ravnovesje. |
(5) Na območju pričakovanih naravnih vrednot je potrebno pri obsežnih
zemeljskih delih kot so gradnja cest, železnic, plinovodov, vodovodov,
kanalizacije, kablovodov in rudarska dejavnost, območni enoti
pristojnega organa za varstvo narave omogočiti spremljanja stanja nad
zemeljskimi in gradbenimi deli. Pri posegih, povezanih z manjšimi
zemeljskimi deli (stanovanjske hiše, bazne postaje ipd.), je v primeru
najdbe naravne vrednote investitor ali izvajalec o tem dolžan obvestiti
območno enoto pristojnega organa za varstvo narave. |
(6) Na območju habitatnih tipov: |
·
se
pri načrtovanju in gradnji cest upošteva prisotnost dvoživk
|
·
se za
objekte, kjer so evidentirana kotišča netopirjev, prenova podstrešij in
osvetlitev objektov izvede za netopirje ustrezen način. |
(7) Na ekološko pomembnih območjih se posege in dejavnosti načrtuje
izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov. S posegi in
dejavnostmi se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost,
kvaliteta ter povezanost habitatov populacij. |
(8) S posegi in dejavnostmi na posebnih varstvenih območjih (Natura
2000) se: |
·
ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih
ali živalskih vrst; |
·
ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo; |
·
ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih ali živalskih vrst,
zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejšo
življenjsko fazo kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
·
ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst; |
·
čas
izvajanja posegov kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in
ciklom razmnoževanja rastlin; |
·
ne
vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter genetsko spremenjenih
organizmov. |
(9) Na območjih ohranjanja biotske raznovrstnosti v krajini se posegi
v prostor načrtujejo in izvajajo tako, da se: |
·
prednostno ohranjajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za
ohranjanje biotske raznovrstnosti, |
·
odstranjuje in preprečuje širjenje invazivnih tujerodnih organizmov, |
·
po
zaključku vsake gradnje vse gole površine zasejejo s travno mešanico
avtohtonih trav, |
·
med
gradnjo in še 3 leta po njej zagotovi izvajanje spremljanja stanja
pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. |
(10) Na območju občine se vzpodbuja sajenje visokodebelnih
sadovnjakov, ki so krajinska značilnost Slovenskih goric in hkrati
habitat nekaterim zavarovanim vrstam rastlin in živali. |
(11) Na območjih ohranjanja narave, tj. na tovrstno varovanih
območjih, so vsi posegi, povezani z realizacijo opredeljene namenske
rabe prostora (npr. organizacija gradbišča, organizacija prireditev,
izvajanje dejavnosti …), možni izključno znotraj površin, na katerih je
zadevna vrsta namenske rabe prostora opredeljena. |
|
III.3.1.7.
Varstvo okolja in naravnih dobrin, obramba, varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
96. člen |
(varstvo tal in
kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri gradnji objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in
deponira ločeno od nerodovitnih tal ter uporabi za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov
se dela izvajajo na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v
podzemno vodo ali v kanalizacijo. |
(3) Kmetijska zemljišča se obdeluje tako, da je možnost erozije tal
čim manjša. Dopustna je izboljšava ekološkega stanja tal v skladu s
predpisom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov v primeru
rekultivacije tal, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja
tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega
stanja tal. |
(4) Na kmetijskih zemljišč, ki so obsežneje zaraščena, pa ta zarast
hkrati nima naravovarstvenega, vodovarstvenega ali drugega podobnega
pomena, se zarast odstrani in s tem zemljišče ponovno usposobi oz.
rekultivira za kmetijsko proizvodnjo. |
|
97. člen |
(varstvo gozdov in
skupin gozdnega drevja zunaj naselij) |
(1) Posegi v območje gozdov so dovoljeni le v skladu z veljavnimi
pravnimi podlagami in soglasjem pristojnega NUP za področje varstva
gozdov. S posegi se ne ogroža funkcij gozda in ne razvrednoti ali
poškoduje gozda in njegovega roba. |
(2) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot to
določa občinski prostorski načrt, se z gozdom do pozidave gospodari v
skladu z veljavno področno zakonodajo. |
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda se z načrtovanjem objektov
linijske infrastrukture v čim večji meri izogiba gozdnim zaplatam,
skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(4) Pri gradnji z ograjami varovanih prometnic se zagotovi prehode za
divjad. Lokacije prehodov ugotovi pristojna območna enota Zavoda za
gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo
narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
|
(5) S posegi in ureditvami na zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov,
se zagotovi naslednje minimalne odmike: |
·
odmik
stavb od gozdnega roba: min 25 m, |
·
odmik
ostalih objektov, posegov in ureditev, ki so v nivoju zemljišča, od
gozdnega roba: min 1,0 m; |
·
odmik
od gozdnega roba, če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na
območja gozdov, zahtevajo objekte: min 4 m. |
Odmiki so lahko drugačni oz. manjši od
zgoraj navedenih le s soglasjem pristojne območne enote Zavoda za
gozdove Slovenije. |
(6) Po končani gradnji oz. posegu se morebitne poškodbe na okoliškem
gozdnem drevju in na gozdnih poteh ter na začasnih gradbenih površinah
sanira. Omogočiti je treba gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih
gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot so bili zagotovljeni pred
posegom. |
(7) Morebitne štore in odvečen odkopni material se ne sme odlagati v
gozd. |
(8) Drevje na stavbnih zemljiščih se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo. |
(9) Drevje za posek označi in evidentira pristojna območna enota
Zavoda za gozdove Slovenije. |
(10) Krčitev gozda za kmetijske namene do 0,5 ha se lahko izvaja le z
dovoljenjem pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Posek
gozda brez ureditve zemljišča za kmetijsko rabo ni dovoljen. |
(11) Nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 k temu odloku so
dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na
gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Pred začetkom gradnje takšnih
objektov je potrebno pridobiti soglasje pristojne območne enote Zavoda
za gozdove Slovenije. Razen objektov, navedenih v Prilogi 1 k temu
odloku, se v območju gozda lahko načrtuje oziroma gradi tudi grajeno
gozdno vlako, oboro za rejo divjadi, gozdno učno pot in trim stezo. |
(12) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena oziroma je
dovoljena le primerih, ki so določeni z veljavnimi predpisi. |
(13) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če
je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(14) Sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja
izključno v času izven gnezdenje ptic, to je od konca meseca septembra
do konca meseca februarja naslednjega leta. Suha drevesa in drevesna
dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne
povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer
obstaja ta nevarnost, so smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo
vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(15) Ohranjajo se gozdni ostanki ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito
bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita
potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko
prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost. |
(16) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacije in
obvodno vegetacije, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno
takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova
drevesna ali grmovna zarast. |
|
98. člen |
(varstvo površinskih
voda) |
(1) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo
naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami resornega zakona. |
(2) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je treba v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami
pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.
Vodno soglasje je potrebno tudi za: |
·
poseg
na vodnem in priobalnem zemljišču; |
·
poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po pristojnem zakonu; |
·
poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; |
·
poseg
na varstvenih in ogroženih območjih; |
·
poseg
zaradi odvajanja odpadnih voda; |
·
poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje
vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik; |
·
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. |
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno
zemljišče celinskih voda Pri poseganju na vodna in priobalna zemljišča
se upošteva določeno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki sega: |
·
na
vodah 1. reda: 15 metrov (reka Drava) in |
·
na
vodah 2. reda: 5 metrov od meje vodnega zemljišča. |
Ne glede na prej navedeno sega zunanja meja priobalnih zemljišč na
vodah 1. reda zunaj območij naselij najmanj 40 metrov od meje vodnega
zemljišča. |
(4) Pri poseganju na vodna in priobalna zemljišča ter na varstvena
območja, je treba dosledno upoštevati vse relevantne pravne podlage.
|
(5) Za odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v
skladu s pravnimi podlagami (vodno dovoljenje, koncesija). Vodno
dovoljenje in odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred
pridobitvijo vodnega soglasja. |
(6) Za raziskavo podzemnih voda se pridobi dovoljenje za raziskave v
skladu z veljavnimi pravnimi podlagami. |
(7) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in
vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske
intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za
prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi. |
(8) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču se načrtuje tako,
da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda
in vodni režim. |
(9) Z ureditvami lokalne prometne infrastrukture se – v kolikor je to
mogoče – ne posega na poplavna območja. Gradnja se predvidi izven
priobalnih zemljišč. Izjeme so dopustne le v skladu s področnim zakonom. |
(10) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture se predvidi čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti
brežin vodotokov. |
(11) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno
izdelati tudi hidrološko – hidravlično analizo prevodnosti konkretnega
vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v
vodotok. Pri tem se ne smejo poslabšati odtočne razmere na nizvodnem
zemljišču, oz. ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem
območju. |
(12) Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo v
območju podrobnejše namenske rabe prostora, so dopustna samo vzdrževalna
dela, dozidave, nadzidave in odstranitev objekta. |
(13) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno. Dopustno je
le na krajših razdaljah za ureditev dostopa oz. prehoda preko vodotoka
za objekte javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah
in poteh). |
(14) Na območju vodnih pregrad se ob morebitnih sanacijah načrtuje
dvosmerni prehod za vodne živali. |
(15) Ob obstoječih objektih merske mreže za monitoring podzemnih voda
niso dopustne gradnje in posegi v minimalnem radiju 5 m okoli objekta in
ki bi vplivali na gladino in kakovost podzemnih voda, na spremembo
infiltracijskih lastnosti tal, na zatekanje ob objektu merske mreže in
bi ovirali dostop do objekta merske mreže. |
(16) Vse komunalne odpadne vode, ki se iztekajo v površinske vode, je
treba pred iztokom ustrezno prečistiti. |
|
99. člen |
(varstvo vodnih virov in
podtalja) |
(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so posegi in ureditve dopustni v
skladu z veljavnim predpisom o vodovarstvenem območju teh vodnih virov.
|
(2) Pri izvajanju dejavnosti na vodovarstvenih območjih se upošteva
predpis o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. |
(3) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba predhodno
pridobiti vodno soglasje. |
(4) Pri načrtovanju in izvajanju posegov ter ureditev v prostoru se
pred onesnaženjem varujejo tudi obstoječi in predvideni vodni viri za
namen oskrbe s pitno vodo, ki imajo izdana vodna dovoljenja, tudi tisti,
ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij. |
(5) Vodovarstvena območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki
je priloga občinskega prostorskega načrta, na karti Prikaz varstvenih
režimov. |
|
100. člen |
(varstvo pred poplavami) |
(1) Dopustni posegi in dejavnosti na poplavnih območjih ne smejo
škodljivo vplivati na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečati
poplavno ogroženost območja. |
(2) Gradnja in drugi posegi na poplavnih območjih so dopustni le pod
pogoji in v soglasju pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter
na podlagi hidrološko-hidravlične analize. |
(3) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še
niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela
na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni
režim in stanje voda, kar je potrebno dokazati. |
(4) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti,
ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(5) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko
izdelajo za posamezna hidrografska območja, celoviti omilitveni ukrepi
pa se lahko izvajajo le v skladu s potrjeno strokovno podlago.
|
(6) Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih
območjih se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje, obvezno
preveri gibanje nivoja podzemne vode. |
(7) Na območja poplavnih zemljišč se ne sme posegati: |
·
z
zadrževanjem voda, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
·
tako,
da bi se lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne
vode; |
·
z
izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
·
s
krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(8) Za zagotovitev večje poplavne varnosti v ravninskem delu občine se
na poplavnem območju Dupleškega in Korenskega potoka v naselju Sp.
Duplek in njegovi okolici predvidi gradnja treh nasipov. Vzporedno z
njihovo izgradnjo se uredi odvajanje zalednih vod. Variantno se izvede
tudi regulacija Dupleškega potoka gorvodno do sotočja s Korenskim
potokom. |
(9) V hribovitem delu občine protipoplavne ureditve potokov niso
načrtovane in gradnja novih objektov ne sme posegati v poplavno območje
potokov. Prav tako tu ni dovoljena postavitev polnih ograj ali drugih
večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli
poslabšala obstoječo poplavno varnost. |
(10) Na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo v poplavnem območju, pa v
zvezi s temi območji protipoplavne ureditve na vodotokih niso
načrtovane, so na njihovih delih znotraj poplavnih območij dopustne samo
rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti obstoječih
objektov oz. ureditve v skladu s predpisi s področja voda in z ostalimi
določili tega odloka. |
(11) Gradnja enostavnih objektov na območjih poplav je dopustna
(nadstrešnice, pomožni objekti), vendar je potrebno tovrstne objekte
načrtovati iz hidrofobnih materialov in na način, da ne ovirajo pretoka
poplavnih voda. Prav tako morajo biti enostavni objekti namenjeni le
shranjevanju predmetov, ki ne reagirajo v stiku z vodo. Takšne predmete
se lahko shranjuje le na koto Q100 + 0,5 m oz. nad koto Q500. |
(12) Na poplavnih območjih (mali, srednji in velik razred poplavne
nevarnosti) ni dovoljena izvedba polnih ograj ali drugih večjih prečnih
objektov s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo
poplavno varnost. |
|
101. člen |
(varstvo pred plazenjem
in erozijo) |
(1) Za izdelavo projektne dokumentacije za prostorske posege na
opozorilnem območju erozije z običajnimi zaščitnimi ukrepi je potrebno
opraviti najmanj inženirsko geološki pregled oz. izdelati prospekcijo
terena, na osnovi katere se presodi o ne/potrebnosti izdelave
geomehanskega mnenja. Slednje se izdela v primeru, ko je lokacija
predvidenega prostorskega posega v območju erozije z zahtevnih
protierozijskimi zaščitnimi ukrepi oz. kadar na podlagi strokovne ocene
v okviru priprave projektne dokumentacije za zadevni prostorski poseg
obstaja sum, da bi zemljišče na tangirani lokaciji utegnilo biti
plazljivo ali erozijsko ogroženo. Ne/potrebnost izvedbe geološkega
pregleda, izdelave prospekcije terena ali izdelave geomehanskega mnenja
za enostavni oziroma nezahtevni objekt se opredeli na osnovi strokovne
ocene v okviru priprave dokumentacije za zadevni objekt. |
(2) Za vse posege na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pridobiti
vodno soglasje. |
(3) Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je prepovedano: |
·
izvajanje posegov in dejavnosti, ki lahko povzročijo erozijske procese,
sproščanje hribin ali kako drugače ogrozijo stabilnost zemljišča, |
·
zadrževanje voda s posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
·
zasipavanje izvirov; |
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda; |
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer; |
·
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
·
krčenje gozda in grmovne vegetacije ter obnova večjih površin gozdnih
sestojev, ki pospešuje erozijo in plazenje zemljišč; |
·
vsako
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig
podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč. |
(4) Za posege na stavbnih zemljiščih znotraj območij običajnih in
zahtevnih protierozijskih zaščitnih ukrepov, prikazanih na karti
strateškega dela OPN "V. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini", se
upoštevajo določila (1) odstavka tega člena. |
|
102. člen |
(odpadki) |
(1) Ločeno zbiranje in odstranjevanje odpadkov se ureja v skladu z
določili veljavnih predpisov občine s področja ravnanja s komunalnimi
odpadki. |
(2) V okviru ravnanja s komunalnimi odpadki se uredijo zbiralnice za
ločeno zbiranje frakcij v vseh večjih naseljih, ob večjih gostinskih in
turističnih objektih ter na prireditvah na prostem z večjim obiskom, v
skladu s predpisi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri
opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(3) Ekološki otoki se izvedejo na vidno manj izpostavljenih mestih,
zakriti so pred pogledi z okolice in dobro dostopni za komunalna vozila.
Ekološki otoki ne smejo biti na javni prometni površini. Urejeni morajo
biti tako, da je omogočeno enostavno vzdrževanje in čiščenje. |
(4) Z nevarnimi odpadki se ravna v skladu z zanje določenimi predpisi. |
(5) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in
opustitvijo dejavnosti proizvajale, pretakale oz. pretovarjale,
skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki,
vključno z ustrezno ureditvijo začasnega skladiščenja nevarnih odpadkov
(npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi, gnojila, baterije,
gradbeni odpadki – azbest) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem –
lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi,
ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso morebiti
razlito ali razsuto količino nevarne snovi. |
|
103. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Pri gradnjah objektov in drugih posegih v prostor se upošteva
predpise s področja varstva pred požarom. Za požarno varnost se
zagotovi: |
·
ustrezne odmike med objekti, od meje parcel ali proti protipožarne
ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara; |
·
neoviran in varen dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska
vozila in gasilce do objektov in okrog njih; |
·
vire
za zadostno oskrbo z vodo z ustreznim pritiskom in pretokom za gašenje
požara ter dostop do njih. |
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja se zagotovi bazene ali druge
ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do
vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
(4) Zajem odpadnih požarnih voda se v primeru, ko obstaja kakršna koli
verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z
onesnaženimi odpadnimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi,
zagotovi na način zadrževalnega sistema, ki zajame vso razlito količino
nevarne snovi v odpadni požarni vodi. |
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom v skladu z veljavnimi predpisi. |
(6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se dokazuje v
elaboratu, ki ga za posamezne vrste objektov v zvezi z zagotavljanjem
varnosti pred požarom opredeljujejo oziroma predvidevajo veljavni
predpisi. |
|
104. člen |
(varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) |
(1) Objekte se gradi v skladu s VII. stopnjo potresne intenzitete EMS
in projektnim pospeškom tal, ki znaša na območju občine 0,1 g.
|
(2) Na območjih tveganj zaradi industrijskih in drugih nesreč se
prostorske ureditve načrtujejo in izvajajo tako, da se preprečujejo
verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih
izrednih dogodkov in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in
reševanja. |
(3) V primeru naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo naslednje
površine: |
·
za
pokop večjega števila ljudi na obstoječih pokopališčih v naseljih
Dvorjane, Zg. Korena, Vurberk; |
·
ruševine se odlagajo v izbrana opuščena območja izkoriščanja mineralnih
surovin; |
·
ob
množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju, ki jih določi
pristojni državni organ; |
·
za
evakuacijo prebivalstva in za njegovo začasno nastanitev v objektu in na
funkcionalnih površinah osnovnih šol v naseljih Sp. Duplek, Zg. Duplek
in Zg. Korena. |
(4) Varstvo pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom,
orkanski veter, nalivi ipd. se zagotavlja z ustreznim lociranjem posegov
v prostor, z zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode in zasnovo
ter izvedbo objektov. Za blaženje sile orkanskega vetra se ohranjajo in
dopolnjujejo obstoječe gozdne in druge zelene (parkovne, drevoredi ipd.)
površine. Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem
povezanim preprečevanjem škode ter varovanjem človeških življenj, se
vodo zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive retencijske
površine, izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno ureja
erozijska območja v povirjih ter drugih nestabilnih območjih. |
|
105. člen |
(obramba) |
Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo
onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru
vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje oziroma njihovo
souporabo in so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne
potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na
območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno
pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. |
|
III.3.1.8.
Varovanje zdravja |
|
106. člen |
(varovanje kakovosti
zunanjega zraka) |
(1) Pri graditvi objektov in drugih posegih v prostor se upošteva
predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. |
(2) Pri pomembnih virih onesnaženja zraka lastnik oziroma upravljavec
vira onesnaženja zagotovi izvajanje obratovalnega monitoringa emisije
snovi v skladu z veljavnimi predpisi ter o rezultatih monitoringa
obvesti pristojne službe. |
(3) Nekmetijske proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni
onesnaževalci, se lahko umešča le v območja IG. |
(4) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko povzročali večje
onesnaženje zraka od predpisanih, niso dovoljeni. Vir, ki prekomerno
onesnažuje zrak, ne sme obratovati, dokler se ne izvede sanacija, o
uspešnosti sanacije pa obvesti pristojni organ. |
(5) Pri ogrevanju objektov, pripravi tople vode in tehnoloških
procesih se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in energentov
zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Za ogrevanje
objektov se prednostno uporabljajo čistejši energenti ali, kjer je to
mogoči, zagotovi priključek na skupne kotlovnice. |
(6) Pri umeščanju objektov, ki so lahko potencialni vir vonjav, kot so
kompostarne, bioplinarne, čistilne naprave in kmetijsko proizvodni
objekti, se v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi: |
·
da je zunanji rob območja kompostarne ali bioplinarne od območij
stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb,
sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev
in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo,
stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin oddaljen:
za kompostarne najmanj 300 m pri zaprtem kompostiranju in najmanj 500 m
pri odprtem kompostiranju; za bioplinarne: najmanj 300 m in najmanj 500
m pri anaerobni razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem; |
·
za čistilne naprave in nove objekte namenjene za rejo (večje farme za
rejo živali) in širitev takih objektov je s strokovno študijo treba
preveriti vplivno območje in jih umestiti v primerno oddaljenost od
zgoraj navedenih območij. Pri reji in skladiščenju ter prevozu gnoja je
obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje
okolja z neprijetnimi vonjavami. |
|
107. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezna območja
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora glede na občutljivost
za škodljive učinke hrupa, so določene na podlagi veljavnih predpisov o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju: |
|
|
Vrsta PNRP – kratica |
Vrsta podrobnejše namenske rabe prostora – opis |
Stopnja oz. območje varstva pred hrupom (SVPH) |
Območja stavbnih zemljišč |
SS |
območja stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi |
II. SPVH velja v naslednjih EUP: ZD-7, ZD-8, ZD-10,
ZD-13, ZD-15, ZD-16, ZD-20, SD-2, SD-4, SD-5, SD-6, SD-7, SD-8
(razen severovzhodnega delčka ob regionalni cesti), SD-9, SD-11
(razen vzhodnega dela), SD-12 (razen južnega dela ob regionalni
cesti), SD-22, SD-23, VF-4 (razen severozahodnega dela), VF-5,
VF-6
III. SVPH velja v drugih EUP in v delih EUP SD-8 (samo
severovzhodni delček ob regionalni cesti), SD-11 (samo vzhodni
del), SD-12 (samo južni del ob regionalni cesti) in VF-4 (samo
severozahodni del). |
SK |
površine podeželskega naselja |
III. |
CD |
druga območja centralnih dejavnosti |
III. |
CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
III. |
IG |
gospodarske cone |
IV. |
IK |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
IV. |
BT |
površine za turizem |
III. |
BC |
športni centri |
III. |
ZS |
površine za oddih, rekreacijo in rekreacijo |
III. |
ZP |
parki |
III. |
ZD |
druge urejene zelene površine |
III. |
ZK |
pokopališča |
III. |
PC |
površine cest |
IV. |
PO |
ostale prometne površine |
IV. |
E |
območja energetske infrastrukture |
IV. |
O |
območja okoljske infrastrukture |
IV. |
T |
območja komunikacijske infrastrukture |
IV. |
Aa, An, Ao |
površine razpršene poselitve |
III. |
Območja kmetijskih zemljišč |
K1 |
najboljša kmetijska zemljišča |
IV. |
K2 |
druga kmetijska zemljišča |
IV. |
Območja gozdnih zemljišč |
G |
gozdna zemljišča |
IV. |
Območja voda |
VC |
celinske vode |
III. |
VI |
območja vodne infrastrukture |
IV. |
|
(2) S tem odlokom so določena območja III. in IV. stopnje varstva pred
hrupom. Na območjih II. stopnje varstva pred hrupom oziroma na njihovih
delih s tem občinskim prostorskim načrtom ni določenih mirnih območij na
poselitvenih območjih. |
(3) Do uveljavitve območij z II. stopnjo varstva pred hrupom, veljajo
na teh območjih kriteriji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Vse
obstoječe stanovanjske objekte na območjih IV. stopnje varstva pred
hrupom je treba varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva
pred hrupom. Na območjih, kjer je presežena raven hrupa glede na
predpisano, novogradnje stavb z varovanimi prostori niso dopustne. |
(4) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa glede na (pod)zakonsko predpisane mejne
vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. Pri umeščanju
stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov
hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami
in ukrepi zagotoviti ustrezno raven hrupa za predvidena območja. |
(5) Pri urejanju gospodarskih con, kjer ta mejijo na stanovanjska
območja, se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti, proizvodne
dejavnosti obrtnega in industrijskega značaja pa se umeščajo proti
notranjosti cone. Obratovanje dejavnosti na takšnih območjih lahko
poteka le v dnevnem času. |
(6) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti
ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju
kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri
prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
(7) Za posamezne načrtovane dejavnosti kjerkoli na območju občine mora
investitor v času pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti izdelavo
vplivnega območja zaradi povzročanja hrupa, če za dejavnost ni
predpisana presoja vplivov na okolje po veljavnih predpisih za področje
varstva okolja. |
(8) Nov objekt ali naprava in objekt, ki je vir hrupa, mora za
pridobitev dovoljenja za gradnjo izpolnjevati pogoje in ukrepe za
preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo veljavni predpisi o
varstvu pred hrupom. |
(9) Upravljavec vira hrupa je dolžan v skladu z veljavnimi predpisi,
ki urejajo obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, zagotoviti
obratovalni monitoring hrupa za vir hrupa in za obratovanje vira hrupa,
če tako zahteva veljavni predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(10) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevaje mednarodna
priporočila za vedno več prebivalcev zagotavlja doseganje življenjskih
pogojev za območje II. stopnje varstva pred hrupom najmanj na tihi
fasadi stavbe z varovanimi prostori. |
|
108. člen |
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator,
razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos
električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo,
radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt,
katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
(2) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določajo veljavni predpisi s področja elektromagnetnega sevanja. |
(3) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je
treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne
službe. |
(4) Pri načrtovanju poselitve v bližini elektroenergetskih in
komunikacijskih vodov, objektov in naprav se upoštevajo stopnje varstva
pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z veljavnimi predpisi,
nanašajočimi se na elektroenergetsko sevanje, elektroenergetsko omrežje
in elektronske komunikacije. Stopnje varstva pred elektromagnetnim
sevanjem (kratko: EMS) so glede na veljavni predpis o elektroenergetskem
sevanju v okolju po posameznih vrstah PNRP opredeljene v tabeli v
nadaljevanju. |
|
Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem |
Vrsta podrobnejše namenske rabe prostora (kratica) |
I. stopnja varstva – velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred elektromagnetnim sevanjem |
SS, SB, SK, A, An, Ao, CD, CU, BC, BT, ZS, ZP, ZD, ZK |
II. stopnja varstva – velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi elektromagnetnega sevanja
bolj moteč |
IG, IK, PC, PO, T, O, K1, K2, G, VC, VI |
|
109. člen |
(varstvo pred svetlobnim
onesnaženjem) |
(1) Pri osvetljevanju objektov se upošteva ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje in zagotovi osvetljevanje objektov v skladu
predpisi, ki urejajo področje svetlobnega onesnaženja okolja.
|
(2) Osvetljevanje varovanih prostorov se zagotavlja v skladu z
določenimi mejnimi vrednostmi za osvetljenost na oknih varovanih
stanovanj, določenih v veljavnem predpisu, ki ureja področje svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
(3) Javna razsvetljava se naj izvaja v minimalnem potrebnem obsegu,
brez svetlobnega toka, ki seva v nebo. Svetilke zunanje razsvetljave so
zasenčene in razporejene tako, da jakost osvetlitve in način
osvetljevanja ustrezata veljavnim tehničnim normam in standardom ter
predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja. |
|
110. člen |
(osončenje) |
(1) Stanovanjske stavbe se načrtuje v skladu z veljavnim slovenskim
standardom, ki ureja svetlobo v notranjih prostorih in tehnično
smernico, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. |
(2) Z novogradnjami se obstoječim stavbam zagotavlja minimalno
osončenost vsaj dve uri enega bivalnega prostora na dan 21. 12. Izjema
pri tem so lahko stavbe na strmejših pobočjih in v ozkih dolinah. |
|
III.3.2. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za
enote urejanja prostora |
|
111. člen |
(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko cono v enoti
urejanja prostora ZD-19) |
V
enoti urejanja prostora z oznako ZD-19 (del naselja
Zg. Duplek) so na površinah stavbnih zemljišč, označenih na karti št.
6.1 izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta, za dejavnosti
znotraj gospodarske cone opredeljeni naslednji prostorski izvedbeni
pogoji: |
|
|
EUP |
PNRP |
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
ZD-19 |
IG |
·
Načeloma je predvidena gradnja trinajstih, v drugi
etapi pa še dodatno dveh upravno poslovnih, trgovskih in/ali
industrijskih stavb za proizvodne, poslovne, gostinske in
trgovske dejavnosti. Število stavb se lahko poveča ali zmanjša
glede na dopustna združevanja, razdruževanja in delitve parcel v
okviru toleranc.
·
Okvirni horizontalni in vertikalni gabariti ter
lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na
kartah št. 6.1.1 »Ureditvena situacija in karakteristični
prerezi« in št. 6.1.2 »Urbanistični pogoji«. Načrt parcelacije
je z upoštevanjem toleranc razviden iz grafičnega dela na karti
št. 6.1.2 »Urbanistični pogoji«. Navedeni pogoji se lahko v
okviru dopustnih toleranc spreminjajo in se upoštevajo pri
izdelavi projektne dokumentacije za posamezno gradnjo.
·
Gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba
ali objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje
odmaknjeni v notranjost oz. skladno z možnimi odstopanj. Znotraj
površin, ki jih pogojujejo gradbene meje, je moč prestavljati
stavbe.
·
Gradbene linije (linija, na katero mora biti
postavljena stavba ali objekt, dovoljeni so le manjši odmiki
delov fasad) so določene z urbanistično oblikovnega vidika in
potekajo ob regionalni cesti.
·
Dopustne so naslednje dejavnosti: proizvodne,
trgovske, gostinske (vse razen gostinskih nastanitvenih
dejavnosti), poslovne dejavnosti, dejavnosti družbene
infrastrukture ter storitvene dejavnosti.
·
Na območju EUP ZD 19 (IG) ni dopustno umeščanje
obratov, dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje
okolja večjega obsega, ter obratov večjega ali manjšega tveganja
za okolje.
·
Dopustne so tudi naslednje vrste stavb:
industrijske stavbe in skladišča, poslovne in upravne stavbe,
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti. V posamezno
stavbo se poleg osnovne dejavnosti lahko umeščajo tudi druge
dopustne dejavnosti.
·
Dopustna je izgradnja parkirišča za tovorna vozila
in gradbeno inženirskih objektov iz okvira energetske,
elektronsko komunikacijske, komunalne, okoljske in
vodnogospodarske infrastrukture (elektroenergetska, plinska,
vročevodna, elektronsko komunikacijska, vodovodna,
kanalizacijska, vodnogospodarska in druga infrastruktura,
objekti za potrebe ravnanja z odpadki, objekti za potrebe
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).
·
Dopustna je izgradnja gradbeno inženirskih
objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer od teh
samo parkov, zelenic in drugih urejenih zelenih površin. V drugi
etapi se območje parkirišča za tovorna vozila, v "območju 2",
lahko variantno pozida.
·
Okvirne tlorisne dimenzije stavb, ki se lahko
spremenijo v okviru toleranc, znašajo:
o
"območje 1": tri stavbe (različnih tlorisnih dimenzij: 40 m x 25
m in 30 m x 15 m);
o
"območje 2": stavba tlorisnih dimenzij 15 m x 15 m in parkirišče
za tovorna vozila z osmimi parkirnimi mesti ter v drugi etapi še
dve stavbi tlorisnih dimenzij 25 m x 25 m in 25 m x 20 m;
o
"območje 3": osem stavb (različnih tlorisnih dimenzij: 20 m x 25
m in 20 m x 20 m);
o
"območje 4": ena stavba (tlorisnih dimenzij: 25 m x 20 m) in
objekt transformatorske postaje (tlorisnih dimenzij: 5 m x 7 m).
·
Višina stavbe je največ 15 m;
·
Etažnost stavb je P+1, kleti so dovoljene,
etažnost je lahko drugačna znotraj določene maksimalne višine
stavbe.
·
Strehe so ravne ali v naklonu do 40°; piramidaste
ali stožčaste strehe niso dovoljene.
·
Pročelja ob regionalni cesti morajo biti
oblikovano poudarjena.
·
Dovozi na gradbene parcele so iz lokalne ceste ter
ceste A in ceste B, razvidni so iz grafičnega dela na karti št.
6.1.2 »Urbanistični pogoji«.
·
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni
dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno
vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
·
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se
določijo v projektni dokumentaciji.
·
Tolerance:
o
možno je odstopanje izven gradbenih mej za največ 1,0 m;
o
odstopanje konzolnih previsov in konzolnih nadstreškov nad prvo
etažo lahko izven gradbenih mej znaša največ 2,0 m;
o
dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel
skladno z določenimi gradbenimi mejami in linijami;
o
v primeru združevanja ali razdruževanja ali spremembe lokacije
stavbe je možno postaviti stavbo znotraj določenih gradbenih
mej, skupna pozidana površina pa ne sme presegati 60 % gradbene
parcele; takšna pozidanost je možna le, če so zadoščeni ostali
pogoji: zadostno število parkirnih mest, dostavne in
manipulativne površine.
·
Na območju je, skladno z veljavnimi državnimi
predpisi o enostavnih in nezahtevnih objektih, dovoljeno
postavljati vse enostavne in nezahtevne objekte razen majhnih
stavb, malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočnih greznic,
objektov za rejo živali in pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov.
·
Enostavni in nezahtevni objekti se lahko
postavljajo izven opredeljenih gradbenih mej in linij, način
gradnje in odmiki pa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo
področje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov.
·
Dovoljene so medsosedske ograje, kadar to zahteva
tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Medsosedske ograje
so lahko kovinske ali iz žičnatih prepletov, kot polni zidovi
niso dovoljene; dovoljeni so le kamniti ali betonski oporni
stebri s temeljem do višine 0,5 m. Varovalne ograje so lahko
tudi lesene.
·
Objekt javne razsvetljave mora imeti enotno
oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati
vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi
naj ne segajo v svetli prometni profil. Temelj objekta javne
razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral
niveletnega poteka obvoziščnih površin.
·
Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da
ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja.
·
Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali
ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja.
·
Zelena površina med regionalno cesto in pročelnimi
fasadami stavb v "območju 1" in "območju 2" se oblikuje kot
parkovna kompozicija, ki se razčleni z vegetacijskimi prvinami,
tlaki in mikrourbano opremo.
·
Ob vzhodni strani ceste A se zasadi drevored, ob
zahodni strani ceste A se zasadijo grmovnice.
·
Med cesto B in obstoječimi stanovanjskimi
stavbami, ob južnem robu lokalne ceste ter ob vzhodnem robu
"območja 4" se kot vizualna bariera zasadijo drevesa (npr.
nizkovejnati gaber).
·
Brežina lokalne ceste in ceste C se zasadi z
avtohtonimi grmovnicami in drevesnimi vrstami (npr. gaber,
jesen, kalina, dren, šipek).
·
V prvi etapi se okolica morebitnega parkirišča za
tovornjake, vse do regionalne ceste, uredi kot zelena površina.
·
Na severni strani obravnavanega območja se nahaja
prepust, skozi katerega se zlivajo precejne vode z bližnjega
pobočja. Te vode v pasu pribl. 5 m pod cestno brežino ustvarjajo
močvirje. V sklopu nove zazidave je treba omenjene vode
kanalizirati in jih kot take speljati do obstoječega prepusta,
ki se nahaja na severovzhodu območja. Zaledne vode se pod
lokalno cesto kanalizirajo in speljejo do obstoječega prepusta,
ki se nahaja na severovzhodu območja.
·
Ceste se določijo kot samostojne parcele. Vsaka
stavba in objekt ima določeno lastno gradbeno parcelo. Gradbene
parcele je moč združevati ali razdruževati in jih pozidati
skladno z ostalimi urbanističnimi pogoji.
·
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri
čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa
zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in
napravami za normalno obratovanje.
·
Pred gradnjo v "območju 1" je treba rekonstruirati
odsek lokalne ceste LC 081051 od regionalne ceste do
načrtovanega križišča s cesto A. Pred gradnjo v "območjih 2, 3
in 4" je treba izgraditi cesto A in posledično rekonstruirati
odsek regionalne ceste.
·
Stavbe se priključi na komunalno in energetsko
infrastrukturo (cestno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje za
odvajanje komunalnih odpadnih voda in elektroenergetsko
omrežje). Stavbe se lahko priključijo tudi na omrežje
elektronskih komunikacij. Območje se vključi v sistem ravnanja z
odpadki, ki velja na območju Občine Duplek.
·
Poteki komunalnih in energetskih vodov ter omrežja
elektronskih komunikacij morajo biti medsebojno usklajeni.
·
Načrtovana prometna ureditev je razvidna iz karte
št. 6.1.2 »Urbanistični pogoji«, potek predvidenih komunalnih in
energetskih vodov pa iz karte 6.1.2 »Situacija gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra«.
·
Rekonstruira se odsek 1292 Maribor–Dvorjane
regionalne ceste R3-710 zaradi oblikovanja novih križišč in
ureditve pasov za leve zavijalce ter zaradi izgradnje
obvoziščnih elementov. Zgradi se z naslednjimi elementi: vozna
pasova širine 3,5 m, pas za leve zavijalce širine 3,0 m,
obojestranska skupna peš in kolesarska površina 3,0 m.
·
Rekonstruira se lokalna cesta LC 081051 z
naslednjimi elementi: vozišče 6,0 m (2 x 3,0 m), enostranski
pločnik 2,0 m, križišče z regionalno cesto se preuredi v
desno-desno.
·
Cesta A se zgradi z voziščem širine 6,0 m (2 x 3,0
m), pasom za leve zavijalce 3,0 m in obojestranskim pločnikom
širine 2,0 m.
·
Cesta B se zgradi z voziščem širine 6,0 m (2 x 3,0
m), enostranskim parkirnim pasom in obojestranskim pločnikom
širine 2,0 m.
·
Cesta C se zgradi z voziščem širine 6,0 m (2 x 3,0
m), pasom za leve zavijalce 3,0 m in obojestranskim pločnikom
širine 2,0 m.
·
Dovozi se uredijo s ceste A za dostop "območja 2",
s ceste B za dostop "območja 3", uredijo se tudi direktni
priključki "območja 1" na lokalno cesto in "območja 4" na cesto
B.
·
Priključki se dimenzionirajo in oblikujejo v
skladu s krivuljo zavijanja intervencijskega vozila in
merodajnega tipskega vozila ter se prilagodijo predvidenim
prostorskim ureditvam.
·
Parkirne površine se uredijo ob cestah in na
lastnih parcelah, število potrebnih parkirnih mest se določi v
odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Parkirne površine se
lahko urejajo kot odprta parkirišča, parkirni pasovi ali v
garažah. Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5 % od vseh
parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno
vozilom oseb z invalidskimi vozički, ki naj bodo locirana čim
bliže stavbi, ki mu pripadajo.
·
Poti za intervencijska vozila se zagotovijo z
javnih cest. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna
mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje,
obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane
skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega
vozila ter urejene brez ovir.
·
V južnem delu "območja 2" je variantno možno v
prvi etapi urediti parkirišče za tovorna vozila, ki mora biti
urejeno skladno s predpisi, ki določajo minimalne tehnične in
druge pogoje za njihovo ureditev.
·
Za pešce se uredijo pločniki in tlakovane površine
pred stavbami, ki funkcionirajo kot vhodne ploščadi. Vse
površine, namenjene pešcem, morajo ostati stavbno nepozidane in
urejene brez grajenih in komunikacijskih ovir (izjema glede
stavb so nadstreški za pešce, ki so dopustni).
·
Kolesarji se vzdolž regionalne ceste vodijo po
pločniku, ki funkcionira kot skupna peš in kolesarska površina,
po ostalih cestah v območju pa po vozišču. Pred vhodi v stavbe
je treba urediti odstavna mesta za kolesa skladno z vrsto in
obsegom dejavnosti.
·
Upoštevati je treba zahteve, ki jih določajo
predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi.
·
Zgradi se zankasto zasnovano omrežje vodovodnih
cevovodov v trasah cest, ki se naveže na obstoječi vodovodni
cevovod v trasi regionalne ceste Maribor–Vurberk–Ptuj v profilu
in kvaliteti LŽ DN 200.
·
Uredijo se nadzemni hidranti, ki mora biti trajno
dostopni.
·
Za odvajanje odpadnih voda se zgradi navezovalno
fekalna kanalizacija na obstoječ kanalizacijski sistem vzhodno
od območja, z internim razvodom po območju. Vsa kanalizacija
mora biti grajena v vodotesni izvedbi.
·
Zgradi se meteorna kanalizacija, na katero se
priključujejo padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo
onesnažene z vodi škodljivimi snovmi. Padavinske vode s
parkirnih in manipulativnih površin se v meteorno kanalizacijo
speljejo preko peskolovov in lovilcev olj. Vsi lovilci olj
morajo imeti koalescentni filter, tako da bo zagotovljeno
ustrezno čiščenje odpadnih vod. Vode se preko meteorne
kanalizacije iztekajo v gramoznico južno od ureditvenega
območja. V projektni dokumentaciji je treba določiti prispevne
količine in natančne dimenzije meteorne kanalizacije.
·
Za oskrbo z električno energijo se zgradi nova
nadomestna TP 20/0,4 kV Zg. Duplek 2 ustrezne izvedbe in moči,
ki se jo vključi v omrežje in ustrezni nizkonapetostni izvodi od
nove nadomestne TP do načrtovanih stavb.
·
Javna razsvetljava se uredi vzdolž cest. Napaja se
iz predvidene transformatorske postaje.
·
Zgradi se elektronsko-komunikacijsko (TK) omrežje,
ki se priključi na obstoječi TK vod, ki poteka južno od
regionalne ceste R3-710.
·
Možna je izgradnja omrežja kabelsko razdelilnega
sistema.
·
Ogrevanje je možno le z ekološko sprejemljivimi
energenti.
·
V skladu z veljavnim zakonom za področje energije
(energetski zakon) je potrebno pri načrtovanju predvidenih
objektov, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2,
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
z energijo. Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za
oskrbo z energijo je obvezna sestavina projektne dokumentacije
za pridobitev gradbenega dovoljenja. Študijo izvedljivosti se
izdela tudi za objekte v manjši kvadraturi, če se tako odloči
investitor. Za alternativne se štejejo naslednji sistemi:
o
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije s
o
soproizvodnja z visokim izkoristkom;
o
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;
o
toplotne črpalke.
·
Pri načrtovanju dejavnosti na območju EUP ZD-19 je
potrebno predvideti ustrezne ukrepe aktivne zaščite vira hrupa
in ukrepe pasivne protihrupne zaščite za zaščito življenjskega
okolja pred hrupom.
·
Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom na
območju EUP ZD-19 imajo prednost ukrepi aktivne zaščite vira
hrupa (zmanjšanje emisije hrupa na viru hrupa) pred ukrepi
pasivne protihrupne zaščite.
·
Nov objekt ali naprava in objekt, ki je vir hrupa,
mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo izpolnjevati pogoje in
ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo
veljavni predpisi o varstvu pred hrupom.
·
Za posamezne načrtovane dejavnosti, ki so vir
hrupa na območju EUP ZD-19, mora investitor v času pridobivanja
gradbenega dovoljenja zagotoviti izdelavo vplivnega območja
zaradi povzročanja hrupa, če za dejavnost ni predpisana presoja
vplivov na okolje po veljavnih predpisih za področje varstva
okolja.
·
Hrupnejše dejavnosti in naprave na območju EUP
ZD-19 se naj skladno z omilitvenim ukrepom iz okoljskega
poročila, izdelanega za OPN, umestijo v osrednji del (tj. v
zgoraj omenjeno "območje 2"), ki je od obstoječih objektov z
varovanimi prostori v soseščini območja ZD-19 najbolj
odmaknjeno.
·
Dopustna so odstopanja od načrtovanih ureditev
gospodarska javne infrastrukture, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in
drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji in ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi. |
|
112. člen |
(podrobnejši PIP za površine za turizem v enoti urejanja prostora
SG-V-26) |
V EUP z oznako SG-V-26 (Vurberk – pri šoli) oz. v obeh delih te EUP
(PEUP z oznakama SG-V-26/1 in SG-V-26/2) so na površinah stavbnih
zemljišč, označenih na karti št. 6.2 izvedbenega dela OPN, za turistične
in spremljajoče dejavnosti znotraj tega območja opredeljeni naslednji
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
PEUP |
PNRP |
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
SG-V-26/1 |
BT |
·
Na območju so načrtovane ureditve za turizem, ki
so povezane z zdravstvenimi storitvami. Uredijo se prenočišča za
turiste z možnostmi izvajanja wellness-turizma in spa-turizma
ter prostori za izvajanje posameznih panog zdravstvene
dejavnosti (medicinska rehabilitacija …), dom za starostnike in
podobne funkcije.
·
Načrtovana je gradnja večnamenske stavbe, pretežni
namen in vrsta stavbe se določi na podlagi podrobnega programa v
okviru dopustnih dejavnosti.
·
Dopustne dejavnosti so bivanje za posebne družbene
skupine (starejše osebe, mladostniki), trgovina (trgovina na
drobno, razen z motornimi vozili), gostinstvo, poslovne
dejavnosti, dejavnosti družbene infrastrukture ter storitvene
dejavnosti.
·
Dopustna je izgradnja gradbeno inženirskih
objektov iz okvira energetske, elektronsko komunikacijske,
komunalne, okoljske in vodnogospodarske infrastrukture
(elektroenergetska, plinska, vročevodna, elektronsko
komunikacijska, vodovodna, kanalizacijska, vodnogospodarska in
druga infrastruktura, objekti za potrebe ravnanja z odpadki,
objekti za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).
·
Dopustna je izgradnja gradbeno inženirskih
objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer od teh
samo otroških in drugih javnih igrišč, parkov, zelenic, piknik
površin in drugih urejenih zelenih površin.
·
Za vse posege je treba pridobiti projektne pogoje
pristojnih nosilcev urejanja prostora in izdelati projektno
dokumentacijo ter pridobiti gradbena dovoljenja.
·
Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala za potrebe
ureditve območja, izvedba temeljenja objektov in površin zunanje
ureditve, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika,
ki bo podal eventualno potrebna dodatna navodila za doseganje
projektnih zahtev.
·
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri
čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa
zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in
napravami za normalno obratovanje.
·
Vse višinske kote in stacionaže se natančno
določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot
stavb ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih
stavb.
·
Tehnični elementi za zakoličenje stavb se v skladu
z možnimi odstopanji določijo v projektni dokumentaciji.
·
Stavba nekdanje šole se rekonstruira za novi namen
v obstoječih gabaritih in z obstoječim oblikovanjem fasade,
rastrom fasadnih odprtin in strehe.
·
Načrtuje se novogradnja večnamenske stavbe, ki
leži severno od stavbe nekdanje šole.
·
Horizontalni in vertikalni gabariti ter lega
večnamenske stavbe in drugih ureditev so razvidni iz grafičnega
dela na kartah št. 6.2.1 »Ureditvena situacija in
karakteristični prerezi«, št. 6.2.2 »Urbanistični pogoji«. Načrt
parcelacije je razviden iz grafičnega dela na karti št. 6.2.2
»Urbanistični pogoji«.
·
Dopustna gradbena površina stavbe je maksimalni
horizontalni gabarit stavbe. Za zadevno območje so v
nadaljevanju in na kartah opredeljene dopustne gradbene površine
za posamezne dele stavbe.
·
Gradbena meja podzemnega dela stavbe je linija, ki
jo stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje
odmaknjena v notranjost. Stavba oz. njeni deli so lahko tudi
manjši. Za zadevno območje so opredeljene gradbene meje
posameznih delov stavbe.
·
Etažnost stavb znaša največ 2K+P+2.
·
Maksimalna nadmorska višina stavbe je 358 m n.v. V
kolikor se izvede dvokapna streha nadstropnih delov stavbe, je
nadmorska višina slemena največ 362,5 m n. v. Etažnost (npr.
kleti) je lahko drugačna, vendar mora stavba višinsko ustrezati
prej navedeni maksimalni višini.
·
Kota pritličja nove stavbe se prilagodi koti
pritličja obstoječe stavbe nekdanje šole, skupna vhodna ploščad
je v enem nivoju. Pritlična etaža je na severni strani umeščena
do nivoja raščenega terena.
·
Nadstropna dela stavbe povzemata gabarite
obstoječe stavbe nekdanje šole. Umestita se tako, da vizualno
čim manj izstopata.
·
Podzemni (kletni) del stavbe se po velikosti
prilagodi potrebam rekonstruirane stavbe nekdanje šole in nove
večnamenske stavbe.
·
Največja dopustna gradbena površina:
o
pritličnega dela stavbe je pri najbolj izpostavljenih delih
32 m x 77 m;
o
posameznega nadstropnega dela stavbe je 12 m x 30 m;
o
kleti je lahko celotna površina znotraj gradbene meje podzemnih
delov stavbe;
o
horizontalne omejitve, ki so podane z gradbenimi mejami in
dopustnimi gradbenimi površinami, so razvidne s karte št. 6.2.2.
»Urbanistični pogoji«.
·
Znotraj gradbene meje je mogoče postaviti eno samo
stavbo (ki ne sme presegati dopustne gradbene površine) ali več
stavb. V primeru, da se znotraj gradbene meje gradi več
prostostoječih stavb, se medsebojni odmik le-teh določi glede na
terenske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno
varstvenimi in obrambnimi predpisi.
·
Znotraj gradbene meje je možna drugačna postavitev
stavb ali delov stavbe. V primeru spremembe lokacije stavbe je
možno posamezne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo,
določene v kartografskem delu, prilagoditi zazidavi.
·
Fasade ob regionalni cesti morajo biti oblikovno
poudarjene.
·
Streha pritlične etaže je pohodna, streha
nadstropnih delov stavbe je lahko ravna ali pa povzema
oblikovanje strehe obstoječe stavbe nekdanje šole.
·
Vidne strojnoinštalacijske naprave ne smejo biti
nameščene na fasadi, lahko pa so nameščene na strehi stavbe.
·
Prometne površine se asfaltirajo, vhodna ploščad
se asfaltira ali tlakuje.
·
Večja zelena površina na vzhodni strani stavbe
nekdanje šole se oblikuje kot parkovna površina z vegetacijskimi
prvinami, tlaki in mikrourbano opremo.
·
Na vzhodnem robu območja se proti obstoječi
stanovanjski stavbi zasadi vizualna bariera (grmovnice, drevesa,
popenjalke).
·
Brežina regionalne ceste se zasadi z nizkimi
avtohtonimi grmovnicami.
·
V projektni dokumentaciji se natančno določi
višinsko ureditev, izbor rastlinskih vrst in njihovo število ter
ustrezno vizualno zaščito proti zemljiščem ob obstoječi
stanovanjski stavbi vzhodno od stavbe nekdanje šole (polna
ograja, grmovnice, drevesa ipd.).
·
Na območju je, skladno z veljavnimi predpisi,
dovoljeno postavljati naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
o
pomožni objekt v javni rabi;
o
ograja;
o
podporni zid;
o
mala komunalna čistilna naprava;
o
nepretočna greznica;
o
rezervoar;
o
vodnjak in vodomet;
o
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja;
o
vodno zajetje in objekt za akumulacijo vode in namakanje;
o
pomožni komunalni objekt.
·
Stavbe se priključi na komunalno in energetsko
infrastrukturo (cestno omrežje, vodovodno omrežje in
elektroenergetsko omrežje). Za odvajanje odpadnih komunalnih vod
se zgradi mala čistilna naprava ali nepretočna greznica. Stavbe
se lahko priključijo tudi na omrežje elektronskih komunikacij.
Območje se vključi v sistem ravnanja z odpadki, ki velja na
območju občine Duplek.
·
Poteki komunalnih in energetskih vodov ter omrežja
elektronskih komunikacij morajo biti medsebojno usklajeni.
·
Načrtovana prometna ureditev ter potek predvidenih
komunalnih in energetskih vodov sta razvidna iz karte 6.2.3.
»Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra«.
·
Zgradita se dovozna cesta do vhodne ploščadi med
objekti in uvozno/izvozna rampa do podzemne garaže s širino
vozišča 6,0 m. Dovozna cesta in rampa do podzemne garaže se
prometno podrejeno navezujeta na regionalno cesto R3-710
Maribor–Vurberk–Ptuj. Priključki se dimenzionirajo in oblikujejo
v skladu s krivuljo zavijanja intervencijskega vozila in
merodajnega tipskega vozila ter se prilagodijo predvidenim
prostorskim ureditvam.
·
Parkirne površine se uredijo v podzemni garaži,
število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste
in obsega dejavnosti. Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5 %
od vseh parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto,
namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, ki naj bodo
locirana čim bliže vertikalnim komunikacijam v stavbi.
·
Pot za intervencijska vozila se zagotovi z javne
ceste v podzemno garažo in na vhodno ploščad. Vse intervencijske
in dostavne poti morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane
skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega
vozila ter urejene brez ovir.
·
Pešci dostopajo do prostorske ureditve preko
dovozne ceste in uporabljajo utrjeno površino med stavbami za
dostope do vhodov. V dostopnih smereh jim je treba zagotoviti
dovolj široke pasove brez ovir.
·
Kolesarski promet se odvija po vozišču regionalne
ceste. Kolesarji dostopajo do prostorske ureditve preko dovozne
ceste in uporabljajo utrjeno površino med stavbami za dostope do
vhodov. Pred stavbami je treba ob vhodih urediti odstavna mesta
za kolesa. Njihovo število se določi skladno z vrsto in obsegom
dejavnosti, ki se odvijajo v stavbah.
·
Upoštevati je treba zahteve, ki jih določajo
predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi.
·
Zgradi se ustrezne nove priključne vodovodne
cevovode v navezavi na javno vodovodno omrežje, ki se nahaja
južno od regionalne ceste R3-710.
·
Uredijo se hidranti, ki mora biti trajno dostopni.
Za načrtovane stavbe, ki imajo prostornino največjega požarnega
sektorja večjo od 2001 m3, je potrebna količina vode
20 m3.
·
Komunalne odpadne vode se odvajajo in čistijo v
majhni čistilni napravi ali zbirajo v nepretočni greznici in
odvažajo na obstoječo čistilno napravo.
·
Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih
površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske
vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi
snovmi, se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven
povoznih in manipulativnih površin ali v jezero južno od
območja.
·
Odvodnjo padavinskih vod s prometnih površin se
uredi razpršeno.
·
Zaledne vode se odvajajo v najbližje površinske
odvodnike (jarke in vodotoke).
·
Za napajanje območja z električno energijo se
zgradi nov ustrezni nizkonapetostni vod do obstoječe
transformatorske postaje, ki je locirana vzhodno od območja.
·
Za osvetlitev območja se zgradi javna
razsvetljava. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo
izvedeno iz obstoječe transformatorske postaje vzhodno od
območja.
·
Na območju se nahajajo vodi elektronskih
komunikacij, ki se prestavijo izven območja gradnje. Na omrežje
elektronskih komunikacij se lahko priključita načrtovana in
prenovljena stavba.
·
Ogrevanje je možno le z ekološko sprejemljivimi
energenti.
·
Dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev
gospodarska javne infrastrukture so možna, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in
drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji in ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi. Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove
rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora
podali k prostorskemu aktu.
·
Znotraj in deloma tudi izven enote urejanja
prostora SG-V-26 mora investitor zgraditi nov ustrezni
nizkonapetostni vod do obstoječe transformatorske postaje, ki je
locirana jugovzhodno od območja enote urejanja prostora ter
zagotoviti odvajanje padavinskih vod v jezero. |
SG-V-26/2 |
BT |
·
Veljajo splošni PIP, kakor so opredeljeni v drugih
členih tega odloka za območja s podrobnejšo NRP vrste BT. |
|
113. člen |
(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora) |
|
EUP |
PNRP |
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
D-1 |
SS, PC |
Načrtovane stanovanjske in druge stavbe, namenjene
bivanju, se na območju podrobnejše namenske rabe SS v okviru
njim pripadajočih gradbenih parcel (ob upoštevanju PIP glede
zahtevanih minimalnih odmikov od sosednje parcele) mikrolocirajo
tako, da bodo čim bolj oddaljene od območja IK v sosednji EUP
D-10. |
D-2 |
CU, ZS |
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M ali P+2. |
D-4 |
SS |
·
Dopustna je tudi dejavnost obdelave naravnega
kamna. |
D-9 |
SS |
·
Nadzemna etažnost stavb znaša do P+M.
·
Območje se na prometno omrežje navezuje preko
priključka v svojem jugovzhodnem delu. |
D-10 |
IK |
·
Dopustna je tudi dejavnost dajanja tovornjakov v
najem in zakup.
·
Kmetijsko-gospodarski objekti in spremljajoče
ureditve (vodotesno gnojišče, druge vodotesne ureditve za
ravnanje s perutninskim gnojem, vodotesni zbiralnik gnojnice,
ureditev hlevskih izpustov, ureditve v zvezi z ravnanjem z
odpadnimi vodami, ureditve za ravnanje z odpadki, utrjene
manipulacijske površine ipd.) se izvedejo tako, da bo preprečen
vnos nevarnih snovi v tla ter posredno v površinske in podzemne
vode in da bodo obenem upoštevani veljavni predpisi, ki se
nanašajo na varstvo voda pred onesnaženjem iz kmetijskih virov,
na zagotavljanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri
kmetovanju ter na ravnanje z živinskimi gnojili, ki nastajajo ob
reji domačih živali oz. v objektih za tovrstno rejo. Gnojišča se
načrtujejo na lokacijah, ki so čim bolj oddaljena od sosednjih
objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem
hlev oz. podoben kmetijsko-gospodarski objekt.
·
Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov,
ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, se zagotovi izvajanje
ukrepov za zmanjševanje teh emisij. Izvedba ventilacije in
vodenja emisij iz teh objektov se izvede ob upoštevanju
prevladujočih smeri vetra v naselju Dvorjane in obenem tako, da
so emisije iz teh objektov čim bolj razredčene ter da so mesta
teh emisij oz. izpustov čim bolj oddaljena od bližnjih
stanovanjskih stavb in drugih stavb, namenjenih bivanju.
·
Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja
se obvezno uporabljajo tehnologije, ki zmanjšajo izpuste
neprijetnih vonjav (biofiltri, prevoz gnoja v zaprtih
kontejnerjih ipd.).
·
Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov na
območju EUP D-10 se na mejah s sosednjimi EUP zagotovi raven
hrupa, ki ustreza stopnjam varstva pred hrupom, določenim za
posamezna območja osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora
v teh sosednjih EUP.
·
Vzdolž severozahodnega in jugovzhodnega roba
območja IK (tj. ob meji s sosednjima EUP D-1 in D-11) se
vzpostavi gosta zelena bariera iz visokorasle avtohtone
vegetacije.
·
Hlevov in podobnih kmetijsko-gospodarskih objektov
ni dovoljeno postavljati neposredno ob regionalno cesto. |
D-12 |
SS |
Nadzemna etažnost stavb znaša do P+M |
DR-1 |
VC, K1, G |
Dopustna je postavitev jeklene vrvi s košaro (angl.
zipline) čez Dravo za potrebe kolesarjev. |
SD-1 |
SK, SS, O |
·
Od stanovanjskih stavb so dopustne le
enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe.
·
Dopustna nadzemna etažnost znaša največ P+1 ali
P+M.
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Znotraj enote urejanja prostora se uporablja
urbana oprema, ki je zasnovana v kombinaciji kamna, lesa in
kovine. Oblikovalska rešitev predvidene urbane opreme se lahko
pridobi z natečajem.
·
Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko
prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te
ceste, vendar ne manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta. |
SD-3 |
CD |
Faktor izrabe znaša največ 1,2. |
SD-4 |
SS |
Faktor izrabe znaša največ 0,6. |
SD-5 |
CU |
·
Zahodno od Ceste k Dravi znaša največja dopustna
nadzemna etažnost stavb P+3+M;
·
Vzhodno od Ceste k Dravi znaša največja dopustna
nadzemna etažnost stavb P+5+M |
SD-6 |
SS, SK |
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Na območju stavbnega zemljišča z opredeljeno NRP
vrste SS, ki se nahaja na območju poplav (razred srednje in
majhne poplavne nevarnosti), so omejeni oz. prepovedani posegi
in dejavnosti v skladu z veljavno uredbo, ki ureja področje
pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor
na poplavno in zaradi poplav erozijsko ogroženih območjih. |
SD-9 |
CU, SS |
·
Faktor izrabe znaša:
o
za stanovanjske površine: največ 0,6;
o
za osrednja območja centralnih dejavnosti: največ 1,2.
·
Nadzemna etažnost stavb na površinah osrednjih
centralnih dejavnosti znaša največ P+2+M.
·
Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko
prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te
ceste, vendar upoštevaje načrtovana krožišča na tej cesti in ne
manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta. |
SD-10 |
SS |
·
Dostop do novih stavb, ki so locirane severno od
obstoječe regionalne ceste v zahodni polovici EUP SD-10, se
zagotavlja s severne strani, iz obstoječe javne poti.
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6. |
SD-11 |
SS |
·
Trgovske in gostinske dejavnosti niso dopustne.
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6. |
SD-12 |
SS, SK |
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Ohranja se dovoz do vseh zemljiških parcel v
podenoti EUP z oznako SD-12/1.
·
Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko
prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te
ceste, vendar upoštevaje načrtovana krožišča na tej cesti in ne
manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta. |
SD-14 |
SK |
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko
prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te
ceste, vendar upoštevaje načrtovana krožišča na tej cesti in ne
manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta. |
SD-15 |
SS |
·
Dopustne so vse gostinske dejavnosti, dopustna je
gradnja gostinskih stavb.
·
Gradbene parcele ob Mejni ulici imajo dostop
urejen iz omenjene ulice.
·
Faktor zazidanosti znaša največ 0,8, višina stavb
lahko znaša največ 11 m, najnižji delež zelenih površin pa znaša
20 %.
·
Kmetijska dejavnost in njene dopolnilne so
dopustne ne le v okviru obstoječih kmetij, temveč tudi na parc.
št. 296/1, k. o. Zg. Duplek.
·
Pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
stanovanjske hiše na območju podrobnejše NRP vrste »SS« na delu
zemljiške parcele štev. 296/1, k. o. Zgornji Duplek, je pogojena
s predhodno postavitvijo rastlinjakov in trajnega nasada na
območju kmetijske NRP vrste »K1« na delu zemljiške parcele z
isto parcelno številko (glede na katastrsko stanje z dne 30. 7.
2010). |
SD-21 |
CU, PC |
·
Na območju stavbnih zemljišč v EUP SD-21, ki se
nahajajo na vodni strani načrtovanih visokovodnih nasipov v
naselju Sp. Duplek, so omejeni oz. prepovedani posegi in
dejavnosti v skladu z veljavno uredbo, ki ureja področje pogojev
in omejitev za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
poplavno in zaradi poplav erozijsko ogroženih območjih.
·
Faktor izrabe znaša:
o
za osrednja območja centralnih dejavnosti: največ 1,2.
·
Nadzemna etažnost stavb znaša:
o
na površinah osrednjih območij centralnih dejavnosti največ
P+2+M. |
SD-23 |
SS |
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Delež zelenih površin znaša najmanj 20 %.
·
Nadzemna etažnost znaša največ P+1+M.
·
Na območju EUP SD-23 je še pred pričetkom gradnje
potrebno po robu celotnega območja, ki meji na EUP SD-17,
vzpostaviti vmesno zaščitno cono – mejice z lokalno avtohtonimi
lesnimi vrstami in informativne table s predstavitvijo ključnih
naravnih značilnosti predmetnega območja in navedbo omejitev za
obiskovalce.
·
Na območju EUP SD-23 je potrebno za osvetljevanje
celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol
usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem
upoštevati zakonodajo o svetlobnem onesnaževanju okolja. |
SD-24 |
SK, O |
·
Od stanovanjskih stavb so dopustne le
enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe.
·
Dopustna nadzemna etažnost znaša največ P+1 ali
P+M.
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Območje EUP SD-24 je del območja Državnega
lokacijskega načrta (DLN) za vodnogospodarsko ureditev Drave od
Vurberka do Zgornjega Dupleka, Uradni list RS, št. 72/04).
Skladno s sklepom Vlade RS št. 35000-16/2018/7 z dne 10. 1. 2019
na območju navedene EUP občina načrtuje prostorske ureditve iz
svoje pristojnosti, kar občina uresničuje s tem OPN.
·
Na območju EUP SD-24 se z vidika upravljanja z
vodami upošteva določbe 11. člena Uredbe o pogojih in omejitvah
za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih.
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Za območje EUP SD-24
so posegi v prostor dovoljeni po izvedbi ali najkasneje sočasno
z izvedbo vseh ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti in
ogroženosti, ki so predvideni v elaboratu
"Hidrološko-hidravlična študija, karte razredov poplavne
nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti ter predlog
omilitvenih ukrepov v občini Duplek" (št. elaborata 3377/12, VGB
Maribor, marec 2013). Ta elaborat predvideva izgradnjo ukrepov v
dveh fazah, kjer drugo fazo predstavljajo nasipi ob blokovskem
naselju, nasip ob cesti Talce in ob Poljski cesti idr. Ko bodo
izvedeni še vsi ukrepi druge faze, bo obravnavano območje izven
dosega visokih voda. |
SG-1 |
več vrst PNRP |
·
Na parcelah št. 18, 19-1, 19-2, 19-3, 20 v
katastrski občini št. 689 je dopustna tudi dejavnost dajanja
tovornjakov v najem in zakup.
·
Območje s podrobnejšo NRP BT v k. o. Žikarcah,
parc. št. 312/2 je namenjeno samo za ribogojnico in spremljajoči
gostinsko-turistični objekt. Odvzem vode iz bližnjega potoka ne
sme ogroziti ekološko sprejemljivega pretoka v vodotoku. Za
odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico.
·
Med območjem gradu Vurberk in območjem nekdanje
osnovne šole na Vurberku se vzpostavi peš povezava.
·
Na območju podenote EUP z oznako SG-1/2 je na
zemljišču podrobnejše NRP vrste »ZS« dopustna rekonstrukcija in
vzdrževanje obstoječega objekta za rejo konjev (hleva). Na
območju podenote EUP SG-1/2 so dopustne obstoječe dejavnosti in
ureditve v zvezi z rejo konjev in konjskim športom (ograjeno
tekališče za konje v bližini hleva). Na zemljišču podrobnejše
NRP vrste »K1« v podenoti SG-1/2 so dopustni tudi nezahtevni in
enostavni objekti skladno z opredelitvami za »K1« v Prilogi 1 k
temu odloku. |
SG-9 |
ZS |
Gostinske stavbe niso dopustne. |
SG-V-24 |
BT |
Pri urejanju območja EUP
SG-V-24
se z vidika varstva gozda upošteva naslednje:
·
Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali
objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti
odmaknjeni od meje gozda, ki bo po spremembi NRP ostal gozd,
vsaj 1 m.
·
Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po
izvedbi posegov na območju omogočiti gospodarjenje z gozdom in
dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot
doslej.
·
Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo
povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
·
Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki
bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na
urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je
potrebno vkopati v zasip.
·
Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne
poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in
na gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah. Teren ob
objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno
stanje.
·
Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati
določila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na sečnjo in
varstvo pred požarom v naravnem okolju.
·
Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi
ustreznega dovoljenja za gradnjo.
·
Drevje za krčitev označi in posek evidentira
pristojna institucija s področja gozdarstva. |
Z-4 |
CU |
·
V delu EUP vzdolž lokalne ceste 203161 se vzpostavijo javne
površine v obliki ploščadi, zelenice ipd. Obcestni prostor v EUP
se uredi z elementi urbane opreme in zasaditvami, s čimer bo
oblikovno izražen središčni pomen oz. vloga tega območja v
naselju Zimica.
·
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M. |
Z-7
|
SS
|
·
Po izvedbi načrtovanih prostorskih posegov oz.
ureditev na območju EUP Z-7 je potrebno obnoviti gozdni rob v
sodelovanju z nosilcema urejanja prostora, pristojnima za
ohranjanje narave in za gozdove.
·
Pri urejanju območja EUP se z vidika varstva gozda upošteva naslednje:
o
Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali objekti in
ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od
meje gozda, ki bo po spremembi NRP ostal gozd, vsaj 1 m.
o
Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posegov na
območju omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih
gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
o
Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna
škoda na gozdnem rastju in na tleh.
o
Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri
gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije
odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v
zasip.
o
Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe,
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih
poteh ter začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
o
Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila
veljavnih predpisov, ki se nanašajo na sečnjo in varstvo pred
požarom v naravnem okolju.
o
Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja
za gradnjo.
o
Drevje za krčitev označi in posek evidentira pristojna
institucija s področja gozdarstva.
·
Načrtovane stanovanjske in druge stavbe, namenjene
bivanju, se na območju EUP Z-7 v okviru njim pripadajočih
gradbenih parcel (ob upoštevanju PIP glede zahtevanih minimalnih
odmikov od sosednje parcele) mikrolocirajo tako, da bodo čim
bolj oddaljene od območja IK v sosednji EUP Z-8. |
Z-8 |
SK, IK |
·
Kmetijsko-gospodarski objekti in spremljajoče
ureditve (vodotesno gnojišče, vodotesni zbiralnik gnojnice,
ureditev hlevskih izpustov, ureditve v zvezi z ravnanjem z
odpadnimi vodami, ureditve za ravnanje z odpadki, utrjene
manipulacijske površine ipd.) se izvedejo tako, da bo preprečen
vnos nevarnih snovi v tla ter posredno v površinske in podzemne
vode in da bodo obenem upoštevani veljavni predpisi, ki se
nanašajo na varstvo voda pred onesnaženjem iz kmetijskih virov,
na zagotavljanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri
kmetovanju ter na ravnanje z živinskimi gnojili, ki nastajajo ob
reji domačih živali oz. v objektih za tovrstno rejo. Gnojišča se
načrtujejo na lokacijah, ki so čim bolj oddaljena od sosednjih
objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem
hlev oz. podoben kmetijsko-gospodarski objekt.
·
Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov,
ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, se zagotovi izvajanje
ukrepov za zmanjševanje teh emisij. Izvedba ventilacije in
vodenja emisij iz teh objektov se izvede ob upoštevanju
prevladujočih smeri vetra v naselju Zimica in obenem tako, da so
emisije iz teh objektov čim bolj razredčene ter da so mesta teh
emisij oz. izpustov čim bolj oddaljena od bližnjih stanovanjskih
stavb in drugih stavb, namenjenih bivanju.
·
Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja
se obvezno uporabljajo tehnologije, ki zmanjšajo izpuste
neprijetnih vonjav (biofiltri, prevoz gnoja v zaprtih
kontejnerjih ipd.).
·
Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov na
območju IK se na meji s sosednjima EUP in na mejah s sosednjimi
površinami podrobnejše namenske rabe površin SK zagotovi raven
hrupa, ki ustreza stopnjam varstva pred hrupom, določenim za
posamezna območja osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora
v sosednjih EUP oz. na območjih s podrobnejšo namensko rabo SK.
·
Območje IK se v primeru paše živali oz. reje
perutnine na prostem (tj. izven grajenih objektov) ustrezno
ogradi.
·
Vzdolž jugozahodnega in severovzhodnega roba
območja IK se vzpostavi gosta zelena bariera iz avtohtone
vegetacije (visoko grmovje, drevje ipd.).
·
Načrtovane stanovanjske in druge stavbe, namenjene
bivanju, se na območju EUP Z-8 v okviru njim pripadajočih
gradbenih parcel (ob upoštevanju PIP glede zahtevanih minimalnih
odmikov od sosednje parcele) mikrolocirajo tako, da bodo čim
bolj oddaljene od območja IK v tej EUP.
·
Z umestitvijo stavb in druge vrste objektov na
območju IK se ne sme okrniti krajinska slika prostora. Slediti
je treba načinu umeščanja objektov v prostor, ki je sicer
značilen za naselje Zimica kot obcestno, slemensko grajeno
naselje. Pri tem je treba upoštevati vertikalni gabarit
prevladujočega tipa obstoječih objektov v naselju, da nove
stavbe na območju IK ne bodo izstopale iz silhuete območja. |
ZD-1 |
CU |
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M ali P+2. |
ZD-3 |
BC |
·
Dopustne so dejavnosti družbene infrastrukture,
storitvene dejavnosti, trgovina na drobno, razen z motornimi
vozili, ter strežba jedi in pijač.
·
Na območju EUP ni dopustna gradnja gostinskih,
poslovnih in upravnih stavb, stavb za storitvene dejavnosti in
stavb za zdravstveno oskrbo. |
ZD-5 |
SS |
·
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M. Stavbe
družbene infrastrukture so lahko višje.
·
Javno pot št. 581051 se po možnosti poveže z
lokalno cesto št. 081011 s prebojem za pešce.
·
Ceste na območju so po možnosti urejene kot skupni
prometni prostor. |
ZD-10 |
SS, CU |
·
Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb lahko
znaša največ P+M.
·
Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb lahko
znaša največ P+1+M.
·
Nadzemna etažnost stavb družbene infrastrukture
lahko znaša največ P+2.
·
Hitrost na cestah znotraj enote urejanja prostora
je prilagojena pešcem in kolesarjem. |
ZD-15 |
SS |
·
Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb in
vrstnih hiš znaša največ P+M ali P+1,
·
Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb in stavb
družbene infrastrukture znaša največ P+1+M ali P+2. |
ZD-20 |
SS |
·
Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb lahko
znaša največ P+M.
·
Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb lahko
znaša največ P+1+M.
·
Nadzemna etažnost stavb družbene infrastrukture
lahko znaša največ P+2.
·
Obstoječo javno pot 581162 se ohrani.
·
Hitrost na cestah znotraj enote urejanja prostora
je prilagojena pešcem in kolesarjem. |
ZK-10 |
SS |
·
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M,
neposredno ob regionalni R3-745 pa največ P+1+M;
·
Predvideni objekti južno ob regionalni cesti
R3 – 745 se prometno
navezujejo nanjo posredno, tj. preko tukajšnjih že obstoječih
priključnih cest oz. poti na regionalno cesto. |
ZK-11 |
SS |
·
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M.
·
Pri načrtovanju ureditev se upošteva objekte
kulturne dediščine. |
|
114. člen |
(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območja varstva narave) |
Pri posegih in ureditvah v spodaj navedenih enotah urejanja prostora
se upoštevajo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji z vidika varstva
narave, kot sledi: |
|
|
EUP |
PNRP |
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
R-1, R-2 in R-3 |
BT, ZS, ZD, PC, VC |
·
Ohranja se obseg in razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
kvalifikacijskih vrst (kot na primer obseg in stanje poplavnih
gozdov, ki so varovani habitatni tip in hkrati habitat varovanih
vrst).
·
V primeru zmanjšanja obsega kvalifikacijskih habitatih tipov
oziroma habitatov zavarovanih vrst se zanje zagotovi nadomestne
površine ter njihovo ustrezno rabo (ureditev nadomestnih
habitatov).
·
Ohranja se kakovost habitatov zavarovanih vrst, vključno s
posebnimi strukturami habitata, ki so pomembne za posamezne
vrste (ustrezen obseg in struktura gozda z dovolj habitatnega
drevja).
·
Ohranja se vodni režim na celotnem poplavnem območju oziroma
značilnosti in procese, ki oblikujejo in vzdržujejo habitate
zavarovanih vrst in habitatne tipe, s tem pa ustrezne lastnosti
abiotskih in biotskih sestavin habitatov vrst in habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese.
·
Dela se izvajajo na način in v obsegu, ki se kar najbolj
prilagodita življenjskim ciklom živalim; dela se izvaja v času,
ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir (kot na
primer med obdobjem razmnoževanja. prezimovanja) in na način, da
se živali lahko umaknejo, za kar se predvidi natančen terminski
plan vseh del.
·
Na območju podrobnejše NRP VC se skladno z veljavnim prostorskim
izvedbenim aktom za to območje ohrani oz. vzdržuje/uredi vodni
biotop z zelenimi brežinam, prodišči, otočki. |
DR-1 |
Aa |
·
Na območju spremembe NRP z zap. ozn. 126 je dopustna odstranitev
obstoječega objekta ali njegovo vzdrževanje brez rekonstrukcije,
razširitve ali spremembe namembnosti. |
SG-V-31 |
BT |
·
Posegi in gradnje na območju spremembe NRP z zap.
ozn. PVU3 se načrtujejo umaknjeno od meje gozda za višino
drevja. |
SG-K-28 |
An |
·
Posegi in gradnje na območju
spremembe NRP z zap. ozn. PZK2 se načrtujejo umaknjeno od meje
gozda za višino drevja. |
SD-17 |
ZP |
·
Ob ureditvi območja se odstranijo ali prestavijo na ustreznejšo
lokacijo obstoječi objekti in igrala, postavljeni brez dovoljenj
in soglasij. |
ZD-3 |
BC |
·
Načrtovani posegi naj ne posegajo na območje dravske brežine in
lesne obrežne zarasti, obenem naj bodo umaknjeni za najmanj 15 m
oz. za višino drevja od meje lesne obrežne zarasti oz. zgornjega
roba brežine. |
ZK-1 in D-11
|
CU |
·
Pred posegi v ostrešje in zvonik obstoječih cerkva, spremembo
fasade, menjavo oken in pred posegi na vzletno izletnih mestih
netopirjev se zaradi preprečitve negativnih vplivov na netopirje
obvesti pristojno institucijo za področje varstva narave. |
SG-V-24 |
BT |
·
Zaradi režima zavarovanega območja se naj na območju v čim večji
meri ohranja drevje.
·
Na območju te EUP je potrebno poiskati takšno rešitev umestitve
načrtovanih prostorskih posegov oz. ureditev, ki bo zagotovila
ohranitev lesne vegetacije v največji možni meri.
·
Po izvedbi načrtovanih prostorskih posegov oz. ureditev je
potrebno obnoviti gozdni rob v sodelovanju z nosilcema urejanja
prostora, pristojnima za ohranjanje narave in za gozdove. |
|
115. člen |
(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območja varstva kulturne
dediščine) |
Pri posegih in ureditvah v enoti urejanja prostora D-9 (del naselja
Dvorjane) se poleg ostalih določil tega odloka upošteva tudi podrobnejše
prostorske izvedbene pogoje kot sledi: |
·
zagotavljati je treba ustrezne odmike morebitne novogradnje od
obstoječega spomenika Dvorjane-Domačija Dvorjane 39 in 40 (EŠD 8085)
(vsaj 4 m od parcelne meje). |
|
116. člen |
(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poplavna območja) |
Pri posegih in ureditvah v spodaj navedenih enotah urejanja prostora
se upoštevajo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji z vidika varstva
pred poplavami, kot sledi: |
|
|
EUP |
PNRP |
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
SG-1 |
Aa |
Na območju spremembe NRP z zap. ozn. POC1a se objekti locirajo
izven poplavnega območja in priobalnega pasu bližnjega vodotoka.
Na poplavnem območju ni dovoljena izvedba polnih ograj ali
drugih večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi lahko
kakorkoli poslabšala obstoječo poplavno varnost. |
SG-1 |
Aa |
Na delu območja spremembe NRP z zap. ozn. 035, ki se nahaja v
vodnem telesu vodotoka, gradnja in posegi (določeni v 58. členu
tega odloka) niso dopustni, prav tako gradnja in posegi niso
dopustni v 5 m priobalnem zemljišču vodotoka. Z odvajanjem
odpadnih voda se ne sme poslabšati stanja voda. Odvajanje
padavinske odpadne vode, ki odteka z manipulativnih površin, se
ureja v skladu z veljavnimi predpisi o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
SG-1 |
Aa |
Na vzhodnem robu območja Aa (parc. št. 58/1 in 58/3, k. o. Sp.
Korena) gradnja objektov in posegi (določeni v 58. členu tega
odloka) znotraj vodnega telesa Korenskega potoka in njegovega 5
m priobalnega zemljišča niso dopustni. |
SG-1 |
Aa |
Na območju spremembe NRP z zap. oznako 084 je načrtovana gradnja
možna po izgradnji nasipa ob Dupleškem potoku. |
DR-9 |
O |
Izgradnja centra komunalnih odpadkov je dovoljena po oziroma
najkasneje sočasno z izvedbo vseh omilitvenih ukrepov 1. in 2.
faze, ki izhajajo iz hidravlično-hidrološke študije, ki jo je
izdelalo podjetje VGB d.o.o. v marcu 2013 pod št. proj. 3377/12. |
SD-6, SD-24 |
SK |
Na območju spremembe NRP z zap. oznako SD11 je načrtovana
gradnja dopustna izven območja poplav, v skladu s pogoji
pristojnega organa in po izgradnji vseh omilitvenih ukrepov ob
Dravi in Korenskem ter Dupleškem potoku. |
DR-1 |
Aa |
Na območju spremembe NRP z zap. ozn. 076 se predvidena gradnja locira na poplavno varni vzhodni polovici območja,
sicer pa naj se kote tlakov dvignejo nad koto gladine Q100 + min
0,5 m varnostnega nadvišanja, torej 1,5 m nad obstoječim
terenom. Gradnja je torej dovoljena po izvedeni 1. fazi
omilitvenih ukrepov (tj. po izgradnji protipoplavnega nasipa
Vurberk-Duplek) na poplavno varnem območju Q100 Potoka iz
Ciglenc ali nad koto 1,5 metra nad obstoječim terenom. Na
poplavnem delu območja prav tako ni dovoljena izvedba polnih
ograj ali drugih večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki
bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo poplavno varnost. |
DR-3 |
Aa |
Predvidena gradnja na območju Aa (parc. št. 1036, 40/4 in 40/5,
k. o. Zg. Duplek) se naj (zaradi poplavnih okoliščin spričo že
zgrajenega protipoplavnega nasipa Vurberk-Duplek) umakne iz
poplavnega območja Q100 Drave. Na poplavnem območju tudi ni
dopustna izvedba polnih ograj ali drugih večjih prečnih objektov
s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo
poplavno varnost. |
ZD-3 |
BC |
Gradnja objektov znotraj 15 m priobalnega pasu Drave ni
dopustna. |
|
III.3.3. Območja urejanja s podrobnejšimi prostorskimi
akti |
|
117. člen |
(območja urejanja z veljavnimi podrobnejšimi prostorskimi akti) |
Enote urejanja prostora, ki se urejajo s
prostorski izvedbeni pogoji, določenimi v veljavnih
občinskih ali državnih podrobnejših prostorskih aktih (PPA), so: |
|
|
Enota urejanja prostora / podenota EUP |
Naziv podrobnejšega prostorskega akta |
DR-2,
SD-24 |
Državni lokacijski načrt za vodnogospodarsko ureditev
Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka, Uradni list RS, št.
72/04 |
SD-8 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center
2 v Sp. Dupleku v Občini Duplek, UGSO, št. 19/08, 25/08, 22/18 |
SD-18, SG-34 |
Odlok o občinskem podrobnem načrtu za rekonstrukcijo
regionalne ceste R3-710/1292 Maribor–Vurberk–Ptuj, UGSO, št.
15/10 |
SD-20 / SD-20/1 |
Odlok o ureditvenem načrtu za center v Sp. Dupleku (MUV;
št. 24/04) |
SD-20 / SD-20/2 |
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem
načrtu za center v Sp. Dupleku (UGSO, št. 4/09) |
R-1, R-2, R-3, kratek odsek regional. ceste v ZD-16,
kratek odsek regional. ceste v SD-15 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
turistično – rekreacijsko – športni center v občini Duplek,
UGSO, št. 24/09 |
DR-9 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni
center na lokaciji ob čistilni napravi v Sp. Dupleku, UGSO, št.
2/15 |
|
118. člen |
(usmeritve za območja urejanja s predvidenimi občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti) |
Pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov za posamezne
enote urejanja prostora se kot izhodišče upoštevajo s tem odlokom
opredeljeni splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki se v aktu lahko
podrobneje določijo ali spremenijo, in usmeritve, določene v
nadaljevanju. |
|
|
EUP |
PNRP |
usmeritve |
D-3 |
ZD, CU |
·
Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb znaša
največ P+M.
·
Nadzemna etažnost večstanovanjskih in
nestanovanjskih stavb znaša največ P+2+M. |
D-6 |
ZK |
Nadzemna etažnost stavb znaša do P+M. |
D-14 |
PO |
·
Dopustna je tudi gradnja parkirišča za tovornjake
in avtomobile.
·
Dopustna je tudi gradnja parkirišča s sistemom
Parkiraj in se pelji (P+R). |
DR-10 |
VC, G, K2 |
Ureditve v okviru območja za izvajanje rekreacije v
naravnem okolju (vzhodni del tovrstnega območja v Občini Starše
na desnem obrežju reke Drave), in sicer paintball, holistični
park, adrenalinski park, izvajanje dejavnosti na vodi
(čolnarjenje) in ob njej (postavitev razglednih mostovžov,
namenjenih stiku z vodo in športnemu ribolovu), jeklena vrv s
košaro (angl. zipline) čez Dravo za potrebe kolesarjev – vse v
skladu s pridobljenimi smernicami pristojnih NUP v postopku
priprave OPPN. |
SD-2 |
SS |
·
Znotraj enote urejanja prostora se oblikuje tudi
zelena površina – park, predvsem za otroke starostnega obdobja
do štirih let.
·
V parku je obvezna postavitev urbane opreme (vsaj
tlaki, klopi in igrala).
·
V zahodnem delu enote urejanja prostora se ob
predvideni lokalni cesti vzpostavi drevored.
·
Trgovska in gostinska dejavnost v enoti urejanja
prostora nista dopustni.
·
Faktor izrabe znaša največ 0,7.
·
V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske
črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v
grafičnem delu OPN.
·
Površine parkov (podrobnejša NRP vrste ZP) se v
okviru priprave OPPN lahko lokacijsko opredelijo drugače kot v
grafičnem delu OPN, obenem pa se lahko spremenijo po velikostnem
obsegu, vendar upoštevajoč normative za stanovanjska območja. |
SD-7 |
CU, SS |
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Delež zelenih površin znaša najmanj 20 %.
·
Nadzemna etažnost na območju podrobnejše namenske
rabe prostora CU lahko znaša največ P+1+M ali P+2.
·
Nadzemna etažnost na območju podrobnejše namenske
rabe prostora SS znaša največ P+1+M.
·
Ob cesti Log je priporočljivo ohraniti čim več
dreves.
·
Na območju EUP SD-7 je še pred pričetkom gradnje
potrebno po robu celotnega območja, ki meji na EUP SD-17,
vzpostaviti vmesno zaščitno cono – mejice z lokalno avtohtonimi
lesnimi vrstami in informativne table s predstavitvijo ključnih
naravnih značilnosti predmetnega območja in navedbo omejitev za
obiskovalce.
·
Na območju EUP SD-7 je potrebno za osvetljevanje
celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol
usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem
upoštevati zakonodajo o svetlobnem onesnaževanju okolja. |
SD-13 |
SS |
·
Trgovska dejavnost v enoti urejanja prostora ni
dopustna. Dopustna je tudi manjša kavarniška dejavnost (ki
potrebuje največ 3 parkirna mesta).
·
po možnosti se omogoči povezava za pešce in/ali
vozila med javnima potema št. 581541 ter št. 581531;
·
Faktor izrabe znaša največ 0,6.
·
Delež zelenih površin znaša najmanj 15 %.
·
V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske
črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v
grafičnem delu OPN. |
SD-16 |
CU, SK, PC |
·
Na območju stavbnih zemljišč v EUP SD-16, ki se
nahajajo na vodni strani načrtovanih visokovodnih nasipov v
naselju Sp. Duplek, so omejeni oz. prepovedani posegi in
dejavnosti v skladu z veljavno uredbo, ki ureja področje pogojev
in omejitev za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
poplavno in zaradi poplav erozijsko ogroženih območjih.
·
Faktor izrabe znaša:
o
za površine podeželskega naselja: največ 0,6;
o
za osrednja območja centralnih dejavnosti: največ 1,2.
·
Nadzemna etažnost stavb znaša:
o
na površinah osrednjih območij centralnih dejavnosti največ
P+2+M;
o
na površinah podeželskega naselja: največ P+1+M.
·
V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske
črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v
grafičnem delu OPN.
·
Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko
prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te
ceste, vendar ne manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta. |
SD-17 |
ZP |
·
V enoti urejanja prostora se vzpostavi osrednji
krajevni park.
·
Obvezni elementi parka so: tlakovane poti, klopi,
koši za smeti, javna razsvetljava, otroško igrišče z igrali za
različne starostne skupine, športno igrišče in ureditve za
starostnike.
·
Obstoječa vegetacija se vsaj deloma ohrani.
·
Skozi park se vzpostavi povezava za pešce.
Omenjena povezava poteka od javne poti št. 581721 do zbirne
mestne ali krajevne ceste št. 081301.
·
Predvidi se vzpostavitev povezave za pešce med
osrednjim delom parka in protipoplavnim nasipom.
·
Oblikovalska rešitev parka se lahko pridobi na
podlagi javnega natečaja.
·
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P.
·
Na območju EUP SD-17 je z vidika ohranjanja
narave:
o
potrebno poiskati takšno rešitev umestitve prostorskih posegov
oz. ureditev, ki bo zagotovila ohranitev obstoječe lesne
vegetacije;
o
na z lesno vegetacijo neporaščenih površinah je potrebno
zagotoviti vzpostavitev oz. posaditev drevesno-grmovnih skupin,
posameznih dreves in mejic z izključno lokalno avtohtonimi
vrstami;
o
umeščanje parkovnega pohištva in igral na območju naravne
vrednote »Dupleški log« ni dopustno;
o
motorni promet ni dovoljen (razen za potrebe vzpostavitve
parkovne opreme);
o
osvetljevanje območja z javno razsvetljavo ni dovoljeno;
o
ograjevanje območja ni dovoljeno;
o
je kakršnekoli množične prireditve možno organizirati le s
soglasjem nosilca urejanja prostora, pristojnega za ohranjanje
narave.
·
Pri urejanju območja se z vidika varstva gozda
upošteva naslednje:
o
Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali objekti in
ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od
meje gozda, ki bo po spremembi NRP ostal gozd, vsaj 1 m.
o
Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posegov na
območju omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih
gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
o
Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna
škoda na gozdnem rastju in na tleh.
o
Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri
gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije
odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v
zasip.
o
Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe,
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih
poteh ter začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
o
Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila
veljavnih predpisov, ki se nanašajo na sečnjo in varstvo pred
požarom v naravnem okolju.
o
Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja
za gradnjo.
o
Drevje za krčitev označi in posek evidentira pristojna
institucija s področja gozdarstva. |
SD-22 |
SS |
·
Trgovske in gostinske dejavnosti niso dopustne.
·
Ulica 19. septembra se poveže z Kurirsko potjo in
ulico Talce preko preboja za pešce in/ali ceste.
·
V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske
črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v
grafičnem delu OPN. |
SG-V-31 |
BT |
·
Za območje SG-V-31 se v OPPN predvidi celostna
ureditev, in sicer ob upoštevanju varstvenega režima vplivnega
območja kulturnega spomenika Vurberk-Grad Vurberk in v
sodelovanju s pristojnim nosilcem urejanja prostora za področje
varstva kulturne dediščine.
·
Etažnost načrtovanih stavb na območju se opredeli
v okviru priprave OPPN. |
VF-3 |
SS |
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M. |
ZD-2 |
CU |
·
Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb in
vrstnih hiš znaša največ P+M ali P+1,
·
Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb znaša
največ P+1+M ali P+2.
·
Dopustna je tudi gradnja parkirišča s sistemom
Parkiraj in se pelji (P+R). |
ZD-8 |
SS |
·
Nadzemna etažnost znaša največ do P+M. Stavbe
družbene infrastrukture so lahko višje.
·
Javno pot št. 581141 se poveže z javnima potema
št. 581301 in 581341 s prebojem za pešce ali s cestno povezavo.
·
Ceste na območju so po možnosti urejene kot skupni
prometni prostor. |
ZD-13 |
SS |
·
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M. Stavbe
družbene infrastrukture so lahko višje.
·
Ceste na območju so po možnosti urejene kot skupni
prometni prostor. |
ZK-6 |
SS |
·
Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M,
·
Od severnega roba EUP v smeri proti južnemu robu
EUP se vzpostavi preboj oz. bližnjica za pešce.
·
Morebitne ceste znotraj območja so po možnosti
urejene kot skupni prometni prostor.
·
Pri načrtovanju ureditev se upošteva območje
kulturne dediščine. |
|
IV. Prehodne in končne določbe |
|
119. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
·
Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Maribor za obdobje 1986–2000 in družbenega plana mesta Maribor za
obdobje 1986–1990 za območje Občine Duplek, v letu 2000 (Prostorski plan
Občine Duplek) (Medobčinski uradni vestnik, št. 13/00, 17/00 – popr.,
19/04 – sprem. in dopoln., 21/04 – popr. in Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 9/08 – tehn. popr., 13/09 – tehn. popr., 17/11 – usklad. z
ZKP 2010, 23/13 – tehn. popr., 10/14 – teh. popr., 54/14 – tehn. popr.,
67/15 – tehn. popr., 13/16 – tehn. popr., 65/16 – tehn. popr.); |
·
Odlok
o zazidalnem načrtu v centru Zgornjem Dupleka, MUV, št. 19/88; |
·
Odlok
o ureditvenem načrtu za center v Spodnjem Dupleku, MUV, št. 24/04; UGSO,
št. 35/07 – sprem. in dopoln., UGSO, št. 4/09 – sprem. in dopoln., UGSO,
št. 2/15 – sprem. in dopoln.; |
·
Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za
območje občine Duplek (MUV, št. 11/93 in Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 27/10 – obv. razl., 34/12 – obv. razl., 4/14, 8/14, 2/15 –
OPPN za zbirni center, 39/14, 5/15 – obv. razl., 15/15 – sprem. in
dopoln., 24/15, 33/15 – tehn. popr., 35/15 – popr., 67/15, 30/16,
13/2017 – obv. razl., 48/17 – sprem. in dopoln.). |
|
120. člen |
(izjeme za obstoječe
objekte) |
Ne glede na ostala določila tega odloka je dopustna izvedba projektne
dokumentacije za obstoječe stavbe ali njihove dele (dozidave, nadzidave
ipd.), zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka, z obstoječo tlorisno
zasnovo, etažnostjo, obliko strehe, velikostjo gradbene parcele ter
odmiki od parcelnih meja, če ti ne presegajo višine maksimalno 11 m
merjeno od najnižje točke terena ob objektu do slemena oz. najvišje
točke na strehi, če so fasade v svetlih ne kričečih barvnih tonih in je
zagotovljeno odvodnjavanje ter zdrs snega na lastno zemljišče. |
|
121. člen |
(stopnja natančnosti in
odstopanja) |
(1) Vsebine izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta so
položajno določene na podlagi katastrskih in topografskih načrtov raznih
meril in grafično prikazane na zemljiškokatastrskem prikazu, izrisanem v
merilu 1 : 5.000. |
(2) Drugi grafični prikazi iz 4. člena tega odloka so pripravljeni na
podlagi podatkov iz Prikaza stanja prostora, katerih izvorna položajna
natančnost je raznolika in katerih prostorski položaj se lahko razlikuje
od dejanskega stanja v naravi. |
(3) V primerih, ko se za del območja občine izvede natančna
zemljiškokatastrska izmera in se na njeni osnovi na tem delu določijo
dokončne oziroma urejene meje zemljiških parcel, se šteje, da se vsebine
izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta, ki tečejo po meji
zemljiške parcele, položajno prilagodijo morebitno prestavljenemu
položaju poteka dokončne oziroma urejene meje zemljiške parcele.
|
(4) V primerih, ko vsebine izvedbenega dela občinskega prostorskega
načrta niso razmejene po meji zemljiške parcele in jo sekajo, se
interpretacija položajnega poteka meje vsebine izvedbenega dela
občinskega prostorskega načrta opravi v okviru priprave projektne
dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
|
(5) Zaradi posodabljanj in neskladnosti zemljiških katastrskih
prikazov (ZKP) s stanjem v prostoru in z DOF, neažuriranih in
pomanjkljivih evidenc ter terenskih razmer, so dopustna odstopanja pri
razmejitvah površin posameznih vrst namenskih rab, enot urejanja
prostora in PIP, določenih v grafičnih prikazih občinskega prostorskega
načrta. V primerih odstopanj je potrebno pridobiti mnenje oz. se
upošteva tolmačenje občinske službe, pristojne za urejanje prostora.
|
(6) Stavbna zemljišča razpršene poselitve, določena v grafičnem delu
OPN, je v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izjemoma
dopustno lokacijsko natančneje določiti, če prikazana oblika stavbnega
zemljišča ne zagotavlja optimalne uporabe in vzdrževanja načrtovanega
objekta oz. izvajanje dopustne dejavnosti ali je glede na dejansko
stanje opredeljeno na neustreznem mestu (npr. naklon terena, geomehanske
oz. hidrološke značilnosti ipd.) in gradnja ni možna. Pri tem mora vsaj
polovica površine prikazanega stavbnega zemljišča ostati lokacijsko
nespremenjena, stavbno zemljišče se ne sme deliti, njegova površina se
ne sme povečevati, lahko pa obsega več zemljiških parcel, tudi v lasti
različnih lastnikov, ki pa soglašajo s predlagano lokacijsko ustreznejšo
določitvijo. |
(7) Odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev, določenih s tem
odlokom, so dopustna, če se izdela OPPN za posamezno enoto urejanja
prostora ali za posamezno prostorsko ureditev, pri čemer se utemelji: |
·
da se
ohranja osnovni namen OPN ter prepoznavne urbanistične, arhitekturne in
krajinske rešitve na območju; |
·
da ni
negativnega vpliva na bivalne in delovne razmere na tem in na sosednjih
območjih; |
·
da se
bistveno ne presega ali zmanjšuje načrtovane zmogljivosti komunalne in
prometne infrastrukture; |
·
da ni
negativnega vpliva na rešitve in ukrepe s področij varovanja zdravja,
ohranjanja kulturne dediščine, varstva okolja, ohranjanja narave,
obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, požara in varstva
kmetijskih zemljišč ter drugih javnih interesov. |
|
122. člen |
(dokončanje postopkov) |
Upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih prostorskih
aktov, veljavnih v času pridobljene lokacijske informacije za gradnjo
ali vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
123. člen |
(vpogled v občinski
prostorski načrt) |
Občinski prostorski načrt je v analogni obliki na vpogled v prostorih
Občine Duplek, v digitalni obliki pa na spletni strani www.duplek.si |
|
124. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in
prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. |
|
125. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok se objavi v Uradnem gladilu slovenskih občin. V veljavo stopi
šestdeseti dan po objavi. |
|
Številka: 0323-0006/2020-16 |
Datum: 23.6.2020 |
|
|
Občina Duplek |
|
Mitja Horvat, župan |
|
|
|