New Page 2

Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; 61/17) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 11. redni seji dne 23. junija 2020 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DUPLEK

 

I.    Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Duplek, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. v juniju 2020 pod številko naloge 11044.

 

2. člen

(namen prostorskega akta)

Z občinskim prostorskim načrtom Občine Duplek (v nadaljevanju: OPN) so določeni osnovni ciljni in konceptualne zastavitve prostorskega razvoja občine, namenska raba njenega prostora, usmeritve in pogoji za posege v prostor, njihove možne vrste in merila za njihovo izvedbo. Z njim so načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena.

 

3. člen

(vloga OPN pri pripravi drugih prostorskih aktov in dokumentov)

OPN je podlaga za prostorske ureditve lokalnega pomena, za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov (na območjih izven občinskih podrobnih prostorskih načrtov – v nadaljevanju: OPPN) in za pripravo OPPN.

 

4. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1) OPN sestavljata strateški in izvedbeni del, oba v tekstualni in grafični obliki, ter priloge. OPN se nanaša na celoten občinski prostor. Z isto vsebino je izdelan v analogni in digitalni obliki. V primeru morebitne razlike v delu vsebine OPN med analogno in digitalno obliko velja analogna.

(2) Vsebina tekstualnega dela OPN – odloka:

I.       UVODNE DOLOČBE

II.      STRATEŠKI DEL

·       izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

·       zasnova prostorskega razvoja občine;

·       zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena;

·       okvirna območja naselij;

·       okvirna območja razpršene poselitve;

·       usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo;

·       usmeritve za razvoj v krajini;

·       usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

·       usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

III.            IZVEDBENI DEL

·       enote urejanja prostora;

·       območja namenske rabe prostora;

·       prostorski izvedbeni pogoji;

·       območja, za katera se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti.

IV.           PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Priloga 1 – Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posameznih območjih osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora

(3) Vsebina grafičnega dela OPN:

GRAFIČNI PRIKAZI STRATEŠKEGA DELA OPN – karte v merilu 1 : 25.000:

I.              Zasnova prostorskega razvoja občine;

II.1          Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja;

II.2          Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture;

III.            Prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih območij razpršene poselitve;

IV.           Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo;

V.            Prikaz usmeritev za razvoj v krajini;

VI.           Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč.

 

GRAFIČNI PRIKAZI IZVEDBENEGA DELA OPN:

1.            Pregledna karta Občine Duplek z razdelitvijo na liste (M 1 : 30.000);

2.            Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000);

3.            Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000);

4.            Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5.000);

5.            Prikaz območij enot urejanja prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in drugih regulacijskih elementov (M 1 : 5.000);

6.            Prikaz podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno enoto urejanja prostora

6.1          Enota urejanja prostora ZD-19

6.1.1       Ureditvena situacija in karakteristični prerezi (M 1 : 2.000)

6.1.2       Urbanistični pogoji (M 1 : 1.500)

6.1.3       Situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra (M 1 : 1.500)

6.2          Enota urejanja prostora SG-V-26

6.2.1       Ureditvena situacija in karakteristični prerezi (M 1 : 1.000)

6.2.2       Urbanistični pogoji (M 1 : 1.000)

6.2.3       Situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra (M 1 : 1.000)

Legenda (1. del, 2. del)

(4) Priloge:

·       Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov;

·       Prikaz stanja prostora;

·       Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN;

·       Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

·       Obrazložitev in utemeljitev OPN;

·       Obrazložitev in utemeljitev načrtovanih prostorskih ureditev;

·       Povzetek za javnost;

·       Okoljsko poročilo.

 

5. člen

(pomen kratic)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·       AV: oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih

·       BTP: bruto tlorisna površina

·       CC-SI: Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena

·       DZP: delež zelenih površin

·       DOF: digitalni ortofoto (načrt, karta, posnetek)

·       EP: eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe

·       EUP: enota urejanja prostora

·       GJI: gradbeno inženirski objekti, naprave in vodi v okviru gospodarske javne infrastrukture

·       LEK: lokalni energetski koncept

·       NRP: namenska raba prostora

·       NUP: nosilec urejanja prostora

·       ONRP: osnovna namenska raba prostora

·       OPN: občinski prostorski načrt

·       OPPN: občinski podrobni prostorski načrt

·       OPPNp: občinski podrobni prostorski načrt – predvideni

·       OVE: obnovljivi viri energije, tj. vodni potencial, biomasa, bioplin, toplotna energija okolja, geotermalna energija, energija vetra, sončna energija, odpadna toplota in energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.

·       PIP: prostorski izvedbeni pogoji

·       PNRP: podrobnejša namenska raba prostora

·       PEUP: manjše območje znotraj EUP, podenota EUP

·       POPN: veljavni pravilnik, ki opredeljuje vsebino in način priprave OPN;

·       POPPN: veljavni pravilnik, ki opredeljuje vsebino in način priprave OPPN;

·       RO: različno oblikovanje stavb

·       SVPH: stopnja varstva pred hrupom

·       UN: urbanistični načrt

·       URE: učinkovita raba energije

·       VB: večstanovanjske stavbe – blok

·       VS: večstanovanjske stavbe – stolpič

·       VV: večstanovanjske stavbe – vila blok

 

6. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku oziroma v OPN, imajo naslednji pomen:

·       Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen in/ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza;

·       Avtohton: prvoten, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtona poselitev);

·       Bivalni prostori so stanovanjski prostori, kjer se preživi čez dan največ časa. To so na primer: dnevna soba, delovni kabinet, jedilnica, bivalna kuhinja, otroška soba;

·       Centralne dejavnosti: terciarne (trgovina, gostinstvo, turizem in storitvene dejavnosti) in kvartarne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport, rekreacija, kultura, uprava, verske in družbene organizacije) oz. kot so s tem odlokom določene dejavnosti družbene infrastrukture;

·       Ceste: obsegajo po veljavnem predpisu o klasifikaciji vrst objektov vse gradbeno inženirske objekte, ki so določeni pod kategorijo 211.

·       Delež zelenih površin – DZP so v predmetnem odloku določene le kot zasajene, zatravljene in tlakovane površine, ki niso betonirane-pozidane ali asfaltirane in na njih ne stoji nezahtevni ali enostavni objekt. Izražene so v odstotkih glede na velikost parcele, namenjene gradnji, in kot minimalni delež.

·       Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so vse, ki so določene v ustreznih veljavnih pravnih podlagah (predpis, ki določa skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji). Izvajajo se lahko v različnih nestanovanjskih stavbah, po CC-SI razvrščenih v oddelek 12.

·       Dozidava in nadzidava objekta je v skladu s tem odlokom izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida novi del objekta s površino manjšo od 50 % BTP površine obstoječega objekta.

·       Druge oblike dela na domu predstavljajo druge različne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, ki niso s tem odlokom določene kot dopustne na posamezni podrobnejši namenski rabi in se izvajajo v obstoječih stanovanjskih stavbah ter imajo vplive v dopustnih mejah za stanovanjsko območje.

·       Dejavnosti družbene infrastrukture so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji dejavnosti: O – dejavnost javne uprave, obrambe, socialne varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo in R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter druge podobne. Te se izvajajo v s tem odlokom poimenovanih "stavbah družbene infrastrukture", ki jih pretežno predstavljajo stavbe, določene v veljavni Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (CC-SI): stavbe splošnega družbenega pomena, poslovne in upravne stavbe, stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine in tudi druge nestanovanjske stavbe, določene v oddelku 12 ter ravneh pod njim in tudi še objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (CC-SI skupina 241). Lahko pa se izvajajo – v skladu z odlokom – tudi v dopustnih stanovanjskih stavbah ipd.

·       Eno in dvostanovanjske stavbe z oznako E so:

o   prostostoječe – EP, ki imajo skupen ali ločen vhod, stanovanjski enoti sta ena ob drugi ali ena nad drugo ali kombinirano

o   v nizu – EN (dvojček in vrstne hiše) oz. več enakih enot se stika z eno stranico ali njenim delom ali z vmesnim garažnim ipd. objektom. V primerih dvostanovanjskih stavb v nizu so vhodi v posamezno bivalno enoto lahko skupni ali ločeni.

·       Faktor izrabe – FI parcele, namenjene gradnji, je razmerje med bruto tlorisno površino (BTP) objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je BTP objekta skupna površina vseh etaž objekta nad terenom. Klet se upošteva v kolikor so v njej urejeni bivalni prostori.

·       Faktor zazidanosti – FZ parcele, namenjene gradnji, je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri FZ se upoštevajo tudi površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov in je določen kot maksimalna vrednost.

·       Gank je zunanji odprt ali delno zaprt hodnik v etažah nad pritličjem, iz katerega so določeni vhodi v posamezne stanovanjske enote.

·       Gospodarski objekti obsegajo stavbe proizvodnih dejavnosti, stavbe s tem odlokom opredeljenega malega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.

·       Gradbena parcela je parcela, namenjena gradnji, sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

·       Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali dozida ali nadzida v obsegu nad 50 % bruto površine obstoječega objekta in ima svoje priključke na GJI ali se priključi na že obstoječe.

·       Klet je ena ali več etaž pod pritličjem. Na parceli namenjeni gradnji z naklonom 10 % ali več je lahko na eni strani klet v celoti izven nivoja terena, na bočnih straneh – fasadah različno vkopana, na nasprotni strani pa do 1,40 m pod pritličjem.

·       Kmetijsko gospodarstvo – kmetija je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, registrirano kmetijsko gospodarstvo (dodeljena št. KMG-MID) oz. gospodarstvo v lasti kmeta z dodeljenim statusom (status kmeta). Obsega nestanovanjske kmetijske stavbe, objekte za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, stanovanjske stavbe in druge različne nestanovanjske stavbe za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

·       Legalno zgrajeni objekti so objekti, zgrajeni v skladu s predpisanimi dovoljenji oz. v skladu s prostorskimi akti, če dovoljenje za njihovo gradnjo ni bilo potrebno in objekti, za katere se po predpisih o graditvi objektov šteje, da imajo uporabno dovoljenje.

·       Malo gospodarstvo predstavljajo s tem odlokom določene storitvene, poslovne in proizvodne dejavnosti ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil, ki se izvajajo v mikro podjetjih ali kot obrtne dejavnosti (kot so opredeljene v pravnih predpisih oz. podlagah, ki le-te urejajo) z do 10 zaposlenimi in v različnih nestanovanjskih stavbah, razvrščenih v oddelek 12 po CC-SI ali v delih stanovanjskih stavb, v kolikor nimajo nedopustnih vplivov na okolje. V okviru navedenih dejavnosti malega gospodarstva se lahko izvaja tudi trgovina na debelo ali na drobno, vendar le za prodajo lastnih izdelkov.

·       Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem pod poševno streho (površina pod poševno streho je min. 30 % talne plošče mansarde) in je namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti. Ima eno ali več etaž glede na dopustno višino stavbe.

·       Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstoječega objekta.

·       Nezahtevni in enostavni objekti so objekti, ki so kot takšni določeni v veljavnem predpisu o razvrščanju objektov in v predpisih iz drugih področij, tj. v sorodnih predpisih.

·       Oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih – AV pomeni, da oblikovanje stavb izhaja iz tradicionalnih značilnih vzorcev gradnje na obravnavanem območju in se jim prilagaja z dopustno stopnjo odstopanja. Predstavlja nasprotje opredeljenega različnega oblikovanja – RO. Posamezne značilnosti oblikovanja so določene v različnih členih odloka.

·       Odprti prostor v tem odloku predstavlja območje občine izven določenih okvirnih območij naselij.

·       Oskrbno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo z živili, druženje (gostišče, vaški dom ipd.) in športno rekreacijo (igrišče).

·       Podrobnejši prostorski akti – PPA so: občinski podrobni prostorski načrti (OPPN) ter zazidalni (ZN), ureditveni (URN), lokacijski (LN) in občinski lokacijski načrti (OLN), državni prostorski načrti (DPN), državni lokacijski načrti (DLN).

·       Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditve in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.

·       Poslovne dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji dejavnosti: H – le poštna in kurirska dejavnost (53), J – informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti S – druge dejavnosti. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah.

·       Površine razpršene poselitve (A) so:

o   na osnovi 9. člena POPN stavbna zemljišča samotnih kmetij, posamične gradnje zgrajene pred 31. 12. 1967, zaselkov, razloženih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja), ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred 31.12. 1967 in niso urbanistično določena kot naselja – Aa in An (zaselki, manjša gručasta naselja),

o   stavbna zemljišča z gradnjo po 31. 12. 1967, ki leži izven Aa oz. An – površine ostale razpršene poselitve – Ao,

·       Predpisi iz drugih področij (energetika, rudarstva, gospodarjenja z gozdovi, elektronskih komunikacij, cest, železnic in žičniških naprav ter drugi) so tisti, ki se uporabljajo za določanje enostavnih objektov in vzdrževanje objektov, ki niso razvrščeni v Prilogo 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost in v prilogo 1 tega odloka.

·       Pretežno pomeni večji del česa oz. da določena struktura, namembnost ipd. prevladuje (50 % in več).

·       Pritličje je etaža nad prvo kletjo. Nulta kota pritličja je maksimalno 1,40 m nad zemeljsko površino, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. Dopustne uvozne rampe v kletno etažo izvedene v skladu s tem odlokom se ne vštevajo v višino kote.

·       Proizvodne dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji dejavnosti – SKD: B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z električno energijo, plinom, paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami, saniranje okolja, F – gradbeništvo, H – promet in skladiščenje. Te se izvajajo pretežno v industrijskih stavbah in tudi v drugih nestanovanjskih stavbah (po CC-SI razvrščenih v oddelek 12 ter hierarhično v ravni pod njim), ki ustrezajo za izvajanje posamezne dopustne dejavnosti.

·       Prostorski izvedbeni pogoji s stopnjo natančnosti in vsebino kot ju določa strokovna podlaga za določitev PIP – v odloku določeno kot PIP po POPPN je strokovno gradivo izdelano na osnovi 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/2007) in 17. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, štev. 99/07).

·       Ravna streha ima v skladu s tem odlokom naklon maksimalno do 80 .

·       Regulacijske črte so regulacijska linija – RL, gradbena meja – GM in gradbena linija – GL. Regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti, gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Od nje lahko odstopajo le deli fasade v etažah do 30 % površine.

·       Sestavljen, razvejan, členjen tloris je značilen predvsem za opredeljeno različno oblikovanje stavb.

·       Simetrične dvokapnice predstavljajo obliko strehe, ki ima strešine z enakim naklonom in napušče strešin v isti ravnini. Na osnovi dopustnih tlorisnih oblik so slemena lahko horizontalno in vertikalno »lomljena«.

·       Spremljajoče dejavnosti predstavljajo dejavnosti, ki so definirane v različnih pravnih podlagah – veljavnem predpisu o klasifikaciji dejavnosti in predpisu, ki določa način izdelave OPN in so dopustne na posamezni PNRP, vendar niso prevladujoče – pretežne (obsegajo manj kot 50 % posamezne PNRP v enoti urejanja prostora).

·       Stacionarne parkirne površine so parkirne površine za parkiranje oz. odstavo vozil preko noči.

·       Storitvene dejavnosti so v skladu z veljavnim predpisom o klasifikaciji dejavnosti: S – druge dejavnosti (razen azila), T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno potrebo ter od N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti le 82 – pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah, razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah.

·       Terasna etaža (T) je najvišja etaža »različno« oblikovanega objekta, katere površina je maks 70 % površine etaže pod njo in je iz ulične strani zamaknjena za 2 m.

·       Turistične dejavnosti predstavljajo različne stavbe in objekti, v katerih se izvaja turistična dejavnost v obliki gostinstva vključno z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (I), dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, organiziranje razstav, sejmov, srečanj, dejavnost zdraviliškega in zdravstvenega turizma, za kulturne in razvedrilne dejavnosti, športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas, druge osebne storitvene dejavnosti ipd. Izvajajo se v ustreznih in različnih nestanovanjskih stavbah, razvrščenih v CC-SI v oddelek 12 ali v delu stanovanjskih stavb v skladu s tem odlokom.

·       Varovani prostori so prostori v stanovanjskih stavbah in stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene, hotelirsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni pretežno počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto ali daljši čas.

·       Večji zaselek je poseljeno območje, ki ima več kot deset stanovanjskih stavb in obenem v OPN ni opredeljen kot naselje.

·       Večnamenska stavba je stavba, v kateri je dopustnih več različnih dejavnosti.

·       Večstanovanjske stavbe so stavbe s tremi ali več stanovanjskimi enotami:

o   manjši blok – VB, podolgovata prostostoječa večstanovanjska stavba z tlorisnim razmerjem stranic min 1 : 1,2 ter skupnim vhodom ali za vsako enoto samostojnim preko gankov ipd.

o   manjši stolpič – VS, prostostoječa večstanovanjska stavba z tlorisnim razmerjem stranic do 1 : 1,2.

o   vila blok – VV, prostostoječa večstanovanjska stavba z maksimalno 5 stanovanjskimi enotami in tlorisnim razmerjem stranic do 1 : 1,2.

·       Višina stavb predstavlja razdaljo merjeno od najnižje kote dokončno urejenega terena ob objektu do najvišje točke strehe brez vkopanih delov.

·       Vzdrževanje objekta predstavlja vzdrževalna dela v skladu z različnimi veljavnimi pravnimi podlagami.

·       Zaselek je poseljeno območje, ki ima manj kot deset stanovanjskih stavb.

(2) Uporabljeni izrazi v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3) Uporabljeni izrazi v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

 

II.          Strateški del

 

7. člen

(splošne določbe)

Strateški del OPN ima vlogo občinskega strateškega prostorskega načrta. Z njim je prihodnji prostorski razvoj Občine Duplek opredeljen na splošnejši, konceptualni in usmerjevalni ravni. Vsebine iz strateškega dela OPN so izhodišče in podlaga za konkretnejše ter podrobnejše opredelitve v izvedbenem delu OPN.

 

8. člen

(vsebina strateškega dela OPN)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, območja naselij in razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena.

 

II.1.      Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

 

9. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) Izhodišča prostorskega razvoja občine so v prvi vrsti značilnosti in primerjalne prednosti tukajšnjega prostora, dejavnosti in interesi prebivalstva občine, gospodarske potrebe in pobude ter veljavni državni prostorski predpisi in akti.

(2) Izhodiščna načela in vrednote, na katerih temelji prihodnji prostorski razvoj občine, so:

·       trajnosten, uravnotežen, skladen in čim manj konflikten prostorski razvoj;

·       preudarna raba prostorsko obeleženih možnosti, dobrin in virov;

·       skrb za ohranjanje in razvoj kakovostnih sestavin tukajšnjega naravnega in družbenega okolja;

·       razvojno naravnano ohranjanje prepoznavnih, identitetno svojevrstnih značilnosti prostora, krajine, naselij, stavb;

·       usklajeno navezovanje na dejavnosti in rabo prostora v sosednjih občinah ter v širši regiji;

·       dejavnostna mnogovrstnost občinskega prostora;

·       dobra infrastrukturna opremljenost in prometna povezanost občinskega prostora.

 

10. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

Osrednji cilji prostorskega razvoja občne, ki se navezujejo na izhodišča iz predhodnega člena, so:

·       izraba možnosti, ki jih nudi lega občine v območju Slovenskih goricah, na robu Dravskega polja in na stiku med tema dvema pokrajinskima enotama (krajinska pestrost, raznovrstnost, slikovitost);

·       izraba možnosti, ki jih nudi bližina Maribora kot središča mednarodnega, nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena;

·       izraba prometne lege občine na osi Maribor–Ptuj ter nedaleč od mednarodnega letališča, avtoceste in železniške proge;

·       izraba možnosti, ki jih nudijo bližnja reka Drava in z njo povezane naravne vrednote (povezovanje sub/urbanega, podeželskega in prirodnega);

·       zagotavljanje novih poselitvenih možnosti na način, ki je skladen s kakovostnimi prvinami obstoječega poselitvenega in obstoječega krajinskega vzorca, infrastrukturnimi možnostmi in nosilno kapaciteto okolja ter obenem prispeva k ohranjanju poseljenosti celotnega prostora občine, zlasti tistih predelov, ki so demografsko manj ugodni;

·       prednostno usmerjanje poselitve v večja naselja, ki so locirana vzdolž stika med ravninskim in gričevnatim delom občine; v tem okviru tudi zagotavljanje opremljenosti s primernim nivojem oskrbnih in storitvenih dejavnosti v celostni mreži središčnih naselij, ki naj s svojimi vplivnimi območji pokrivajo celoten teritorij občine;

·       zagotavljanje protipoplavne varnosti spričo možnih poplav reke Drave in tej okoliščini prilagojena raba prostora na potencialno poplavnih območjih;

·       zagotavljanje opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo za vse ustrezno gosto poseljene dele občinskega prostora;

·       zaustaviti negativne trende v zvezi s kulturno dediščino in degradacijo naselbinske dediščine ter kulturne krajine in povezovati razvojne dejavnosti z aktivno revitalizacijo kulturne dediščine ter ohranjanjem prepoznavnih značilnosti krajinskih območij; obnoviti dotrajane objekte nepremične kulturne dediščine.

 

II.2.      Zasnova prostorskega razvoja občine

 

11. člen

(prostorski razvoj)

(1) Zasnova prostorskega razvoja občine opredeljuje v prvi vrsti medsebojno usklajen in hkrati hierarhično zastavljen policentričen poselitveni sistem, ki omogoča prebivalcem dobro dostopnost do funkcij in enakovredno oskrbo, posledično pa ustrezno raven kakovosti bivanja. Sestavini zasnove prostorskega razvoja sta tudi usmerjanje poselitve v naselja in ohranjanje krajine v čim bolj primarni obliki ter za tiste dejavnosti, ki so v njej tradicionalno prisotne. Zasnova opredeljuje in nadgrajuje tudi potenciale razvoja, ki občini omogočajo večjo neodvisnost, jo identificirajo in krepijo njeno vlogo v medobčinskem prostoru. Sestavina zasnove so tudi temeljne smeri prometnega povezovanja, ki občino in njene dele optimalno vključujejo v gospodarske tokove širšega območja, in kakovostne prostorske strukture, ki se varujejo, ohranjajo in smiselno vključujejo v prostorski razvoj.

(2) Celotno območje občine spada v širše mestno območje Maribora in ima spričo tega značaj urbaniziranega podeželja. Prepletanje sub/urbanih in podeželskih značilnosti v prostorskem razvoju občine je posledica čedalje bolj napredujoče sub/urbanizacije tega prostora. Najmočnejši generatorji le-te so bližnje mesto Maribor z vplivi celotne palete svojih dejavnosti, spreminjanje gospodarske strukture in v okviru te deagrarizacija lokalnega prebivalstva, priseljevanje od drugod (predvsem iz Maribora), gospodarsko prepletanje in povezovanje na medobčinski ravni in izboljševanje ter širitev infrastrukturnih povezav, zlasti prometnih. Prostorski razvoj v občini se z vidika sub/urbanizacije usmerja v obvladovanje in preudarno usmerjanje tega procesa, prilagajanje njegovega obsega in intenzitete prostorskim, okoljskim in infrastrukturnim zmožnostim ter potrebam občine ter njegovemu prilagajanju zahtevam varstva in razvoja kakovostnih prvin tukajšnjega prostora (naravne vrednote, kulturna dediščina, krajinska prepoznavnost, naravni viri).

(3) Zasnova prostorskega razvoja občine je v okviru grafičnega dela strateškega dela OPN prikazana na istoimenski karti št. I. v merilu 1 : 25.000.

 

12. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti predstavljajo naselja s svojimi okvirnimi območji. Naselja kot ključen del poselitvenega sistema so med najpomembnejšimi vzvodi prostorskega, hkrati pa tudi gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja občine. Njihov razvoj se primarno udejanja z zgoščanjem na površinah notranjega razvoja in na novih površinah kot zaokrožitve in zapolnitve ter v pretehtani meri tudi kot širitve.

(2) Najbolj intenzivno se razvija naselje Spodnji Duplek. Njegov razvoj se uresničuje z zagotavljanjem zadostnih površin za stanovanja, različne gospodarske, storitvene, oskrbne in družbene dejavnosti, za šport in rekreacijo, z ustrezno opremljenostjo naselja in stavbnih zemljišč v njem z gospodarsko javno infrastrukturo ter s kakovostnimi prometnimi in funkcijskimi povezavami s središči v sosednjih občinah. Pomembnejše dejavnosti z odlokom opredeljene družbene infrastrukture ter trgovske dejavnosti večjega obsega se ohranjajo in razvijajo prednostno v naselju Spodnji Duplek.

(3) Razvijajo se naselja Zg. Duplek, Dvorjane, Zg. Korena, Zimica in Vurberk-Farošak, in sicer vsako ustrezno svoji velikosti, pomenu in geografskemu položaju v občini. V njih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanja, za storitvene, oskrbne in družbene dejavnosti ter za malo gospodarstvo, prednostno v Zg. Dupleku tudi za gospodarske in športno rekreacijske dejavnosti. Slednje se v drugih od prej naštetih naselij ohranjajo in programsko dopolnjujejo predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva in ožjega zaledja.

(4) Na obsežnem, predvsem gričevnatem delu občine je tradicionalno prisoten vzorec avtohtone razpršene poselitve, zato je ena od zastavitev prostorskega razvoja občine ohranjanje te poselitve. V zaselkih in večjih zaselkih Dupleški vrh, Završka vas, Sp. Korena, Ciglence, Žikarce, Pečice, Gmajna, Kamenščak in Johe se poselitev v prvi vrsti zgošča na površinah notranjega razvoja. Dodatne potrebne površine se načrtujejo le kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih grajenih struktur. Ohranja se jim prevladujoča bivalna funkcija ob dopolnjevanju z nestanovanjskimi, predvsem kmetijskimi dejavnostmi. Nekateri od naštetih zaselkov (Žikarce) so pomembni predvsem z vidika ohranjanja poseljenosti občinskega prostora in ohranjanja kulturne krajine.

(5) V odprtem prostoru občine se ohranja obstoječa razpršena poselitev (izven zaselkov in večjih zaselkov), pri čemer se ta v manjši meri zaokrožuje in dopolnjuje za potrebe zakonsko dopustnih dejavnosti ali se sanira, v kolikor je vzpostavljena degradacija prostora. Ohranjanje poselitve na območjih avtohtone razpršene poselitve je pomembno predvsem za tiste dele občinskega teritorija, ki so nekoliko bolj oddaljeni od osrednjih cestnih povezav (širša okolica naselja Zimica, gričevnati obrobni deli občine) oziroma so demografsko ogroženi (administrativno naselje Žikarce).

(6) Prednostna območja za razvoj dejavnosti (izven naselij) v občini so posebna območja in turistično rekreacijska območja. Med t. i. posebna območja, namenjena razvoju turizma in z njim povezanih dejavnosti, sodita območji, poimenovani "Vurberk – grad" in "Vurberk – pri šoli". Območji, namenjeni turizmu in rekreaciji izven naselij in z njima povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi (gostinstvo, kultura, zabava, druženje ...), sta območje nekdanje dupleške gramoznice med Sp. in Zg. Duplekom in območje na Vurberku (grad in njegova okolica). Pri usmerjanju prostorskega razvoja na območju vurberškega gradu in njegove okolice je treba upoštevati posebno prostorsko simbolno razsežnost tega območja, ki jo ima spričo zgodovine, povezane z gradom. Le-ta je pomembna sestavina mentalne slike prostora občine tako za lokalno kot tudi širše regionalno prebivalstvo. Turistično rekreacijska dejavnost se izven omenjenih območij v odprtem prostoru občine usmerja v dopolnitev obstoječe in kot dopolnilna dejavnost na površinah nekaterih drugih vrst podrobnejše namenske rabe prostora, navezujoče se na prepoznane prostorske potenciale občine.

(7) Kmetijske dejavnosti se v naseljih in v odprtem prostoru dopuščajo v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev in na novo na površinah nekaterih podrobnejših namenskih rab prostora, kot je določeno s tem odlokom.

(8) V hribovitem delu odprtega prostora občine izven naselij se na stavbnih zemljiščih opredeli širši nabor dopustnih dejavnosti z namenom ohranjanja prebivalstva in preprečevanja demografskega praznjenja prostora ter omogočanja bolj enakovrednih pogojev bivanja in dela na domu.

(9) Pri usmerjanju dejavnosti v odprtem prostoru je osrednje izhodišče povezanost z obstoječo rabo prostora (kmetijska, gozdna, vodna zemljišča) in upoštevanje primerjalnih prednosti posameznih delov občinskega prostora oz. njihovih prirodno družbenih možnosti. Tako se razvoj kmetijstva tudi v prihodnje prvenstveno usmerja na večje sklenjene kmetijske komplekse v nižinskem delu občine in na območje med Zg. Duplekom, Zimico in Završko vasjo. Enako se razvoj gozdnogospodarskih dejavnosti kot že doslej v poudarjeni meri usmerja na obsežen gozdni kompleks med Vurberkom, Ciglencami in Žikarcami (Boršt). Na največjem delu občine, tj. na večini njenega gričevnatega sveta, se prostor namenja razvoju prepleta kmetijskih, vinogradniško turističnih in gozdnogospodarskih dejavnosti. Podobno je v predelu ob Dravi, kjer se prepletajo vodnogospodarske, kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti, povezane z dejavnostmi turizma, rekreacije in varstva narave.

(10) Na kmetijskih površinah se primarno ohranja in razvija kmetijsko dejavnost ter ustrezne dopolnilne dejavnosti. Gozdne površine na ravninskem obdravskem delu občine in znotraj drugih naravovarstveno pomembnih območij se zaradi njihove ekološke in socialne funkcije varuje, vanje se posega le v skladu s predpisanimi gozdarskimi in naravovarstvenimi določili.

(11) Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana na karti št. I. Zasnova prostorskega razvoja občine v merilu 1 : 25.000 v grafičnem delu strateškega dela OPN.

 

13. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij)

(1) V občini se razvija hierarhično policentrično omrežje naselij. Z njim se omogoča vsem prebivalcem kakovostno, stroškovno čim bolj ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, oskrbe, storitev in znanja. Naselja, ki imajo vlogo središčnega naselja, imajo vsaka svoje gravitacijsko območje, znotraj katerega oskrbujejo prebivalce s svojimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi.

(2) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo v okviru občine tvorijo:

·       lokalno središče s funkcijo občinskega središča in obenem po funkciji oz. tipu urbano naselje: Spodnji Duplek;

·       lokalno središče in obenem po funkciji oz. tipu urbano naselje: Zgornji Duplek;

·       oskrbno središče in obenem po funkciji oz. tipu podeželsko naselje: Dvorjane, Zgornja Korena;

·       naselje brez vloge v omrežju naselij in obenem po funkciji oz. tipu vas: Zimica, Vurberk-Farošak.

(3) Šest zgoraj naštetih naselij predstavlja osrednje strnjeno poseljene dele tukajšnjih šestih vaških skupnosti kot enot lokalne samouprave.

(4) Najpomembnejšemu naselju v občini s funkcijo občinskega središča Spodnjem Dupleku se zagotavlja dolgoročni prostorski razvoj in notranja dejavnostna heterogenost, krepi se njegova lokalno samoupravna in gospodarska obstojnost in izboljšuje kakovost bivanja v njem. Ohranjajo in dopolnjujejo se tu locirane občinsko upravne dejavnosti, dejavnosti vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva in kulture, gospodarske, storitve in oskrbne dejavnosti (trgovina, servisi, gostinstvo ...) in športne, rekreacijske ter turistične dejavnosti. Za Sp. Duplek je izdelan urbanistični načrt.

(5) Lokalnemu središču Zgornji Duplek in oskrbnima središčema Dvorjane in Zgornja Korena se poleg možnosti za bivanje prebivalstva ohranjajo in razvojno zagotavljajo na površinah različnih vrst namenske rabe prostora še možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje, druženje, rekreacijo in določene zaposlitvene možnosti tako za potrebe njim pripadajočega lokalnega gravitacijskega območja kot tudi širšega zaledja.

(6) Na podlagi funkcijskih, fiziognomskih in morfoloških meril in kazalcev OPN zgoraj našteta naselja razvršča po funkcionalni členitvi oz. tipu v urbana naselja (Sp. Duplek, Zg. Duplek), podeželska naselja (Dvorjane, Zg. Korena) in vasi (Zimica, Vurberk-Farošak).

(7) Omrežje naselij je prikazano na karti št. I. Zasnova prostorskega razvoja občine v merilu 1 : 25.000 v grafičnem delu strateškega dela OPN.

 

14. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Med temeljnimi smermi prometnega povezovanja znotraj regije ali med regijami je na prvem mestu smer proti oz. iz Maribora, ki na prostorski razvoj v občini vpliva kot nacionalno središče mednarodnega pomena. Po pomenu je na drugem mestu smer proti oz. iz Ptuja, središča nacionalnega pomena, katerega vpliv na prostorski razvoj občine je sicer manjši od Maribora. Iz tega izhaja, da se osrednji prostor razvoja v občini nahaja vzdolž prometne osi Maribor–Sp. Duplek–Ptuj. Po pomenu prometnega povezovanja znotraj regije sta na tretjem mestu smeri, ki iz občinskega središča vodita ena proti oz. iz Lenarta v Slovenskih goricah, in druga (preko načrtovanega mostu čez Dravo) proti oz. iz Starš ter Miklavža na Dravskem polju (z navezavami na avtocesto, letališče, Hoče, Rače, Kidričevo in Slovensko Bistrico). Lenart v Slovenskih goricah ima sicer funkcijo medobčinskega središča in na prostorski razvoj v občini vpliva precej manj kot Maribor ali Ptuj. Starše, Miklavž na Dravskem polju, Hoče, Rače in Kidričevo imajo funkcijo občinskega središča, Slovenska Bistrica pa funkcijo medobčinskega središča.

(2) Med temeljnimi smermi prometnega povezovanja znotraj občine so najpomembnejše tiste, preko katerih je povezanih šest osrednjih naselij v občini. Med ostalimi tovrstnimi smermi so pomembne tiste, preko katerih so na omrežje osrednjih naselij navezani zaselki oz. večji zaselki Završka vas, Dupleški vrh, Ciglence in Žikarce.

(3) Temeljne smeri prometnega povezovanja so prikazane na karti št. I. Zasnova prostorskega razvoja občine in na karti II.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja, obeh v okviru grafičnega dela strateškega dela OPN.

 

15. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1) Območje kulturne krajine: V občini se zagotavlja ohranjanje prepoznane kulturne krajine z namenom ohranjanja prepleta značilnega poselitvenega vzorca (naselja, razpršena poselitev), deloma ravninskega in deloma razgibanega reliefna (Dravska ravan, hriboviti svet Slovenskih goric), naravnih in ustvarjenih kakovosti in kmetijskih ter gozdnih površin, vse kot primerjalna prednost občine za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

(2) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora: Območja prepoznavnih naravnih kvalitet predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturno krajinske identitete in kvalitete okolja, pomembno prvino in potencial, ki se razvojno vključi v urejanje in gospodarjenje s prostorom, in sicer v skladu z zanje opredeljenimi varstvenimi režimi in usmeritvami pristojnega nosilca urejanja prostora. Širše območje prepoznanih naravnih kvalitet prostora definirajo območja Natura 2000 Drava, ekološko pomembno območje – EPO Hrastovec in Drava-spodnja in zavarovana krajinska parka Kamenščak-Hrastovec ter Drava. Med številnimi naravnimi vrednotami (drevesnimi, zoološkimi, hidrološkimi, botaničnimi, ekosistemskimi in geomorfološkimi) so kot pomembnejše prepoznane: Drava – stara struga, Drava – rečna loka, reka Drava, Kamenščak – rastišče breka, poplavni Dupleški log, Vurberk – parkovni gozd, Dvorjane – gozd in drugi.

(3) Območja prepoznanih ustvarjenih kvalitet prostora: Varstvo kulturne dediščine (kulturni spomeniki lokalnega pomena in registrirana kulturna dediščina) in njeno vključevanje v prostorski oziroma družbeno-gospodarski razvoj se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem v skladu z določili pravnih režimov za zavarovana območja, objekte in njihova vplivna območja, tako da se trajno ohrani in zviša njena vrednost. Seznam enot kulturne dediščine je del prikaza stanja prostora kot obvezne priloge k OPN. Pomembnejše ustvarjene kvalitete prostora so prepoznani: grad Vurberk z vplivnim območjem in cerkvijo Device Marije, cerkev Sv. Barbare s svojim vplivnim območjem na Zg. Koreni, cerkev Sv. Martina in župnijsko središče v Dvorjanah, arheološka najdišča iz neolitika, rimske dobe, zgodnje slovanske poselitve, nekaj domačij kot profana stavbna dediščina itd.

(4) Površinske vode: Osrednji del hidrografske mreže v občini je vodotok 1. reda reka Drava, v katero se steka večina od potokov v občini (Završki, Korenski, Žitečki, Dupleški, Mlinski potok, Rogoznica ...), nekateri pa s stekajo v reko Pesnico severno od občine (Jablanški potok ...). Vse vode v občini z izjemo Drave so vode 2. reda. V občini je tudi precej hudournikov. Hidrografska mreža je zaradi soustvarjanja značilnih prostorskih razmer, zlasti v obdravskem prostoru, vključena v koncept urejanja prostora. Pri načrtovanju rabe prostora se upošteva poplavna, erozijska, plazljiva in (snežno) plazovita območja ter vodovarstvena območja. Pri načrtovanju posegov v prostor se skladno z veljavnimi predpisi upošteva meja vodnega in priobalnega zemljišča. Izkoriščanje in posegi v prostor za oskrbo s pitno vodo, za gospodarske, turistične, rekreacijske in druge dejavnosti so dopustni le ob upoštevanju morfoloških značilnosti voda, odtočnega režima in skrbi za varstvo njihove kakovosti, količine ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.

(5) Območja mineralnih surovin: Na območju občine je opuščena gramoznica v Zg. Dupleku, ki se postopno prestrukturira in v tem okviru tudi sanira v turistično rekreacijsko območje.

(6) Območje zbiranja odpadkov: V skladu z državno strategijo ravnanja z odpadki so urejena in se po potrebi dodatno uredijo zbirna in prevzemna mesta za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov. Zbirni center za ločeno zbrane komunalne in nekatere druge vrste odpadkov deluje na lokaciji režijskega obrata v Sp. Dupleku.

(7) Druga za občino pomembna območja so prikazana na karti št. I. Zasnova prostorskega razvoja občine v M 1 : 25.000 okviru grafičnega dela strateškega dela OPN.

 

II.3.      Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena

 

16. člen

(skupna določila)

(1) Ob poselitvi in krajini je infrastrukturni sistem tiste vrste prostorski sistem, ki zelo pomembno součinkuje pri prostorskem, okoljskem, gospodarskem in socialnem razvoju občine. Infrastrukturni sistem kot celoto tvorijo prometni, energetski, elektronsko komunikacijski, komunalni, okoljevarstveni in vodnogospodarski sistem, pri čemer se vsak od teh še nadalje členi na podsisteme.
(2) Usklajen prihodnji razvoj infrastrukturnega sistema oz. celote omrežij gospodarske javne infrastrukture na območju občine bo usmerjen k zagotavljanju trajnostno naravnanega razvoja na prostorski in na drugih ravneh ter k ustvarjanju zdravega, varnega in privlačnega bivalnega ter delovnega okolja. Gospodarska javna infrastruktura v občini se bo razvijala tako, da bo zagotovljena trajna, zadostna in nemotena prometna dostopnost ter tovrstna oskrba na energetskem, elektronsko komunikacijskem, komunalnem in okoljevarstvenem področju, nadalje razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij, ki imajo skupne prostorske značilnosti, in medsebojno povezovanje ter dopolnjevanje funkcij naselij in njihovih okolic. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture bodo upoštevane zahteve glede ohranjanja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter prepoznavnih značilnosti prostora.

(3) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje v bližini obstoječih cest, poti in strug ter njihovih koridorjev in v navezavi na koridorje obstoječih infrastrukturnih vodov. Z izvedbo se izogiba posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin in razdrobitvi posestne strukture.

(4) Zasnova grajenega javnega dobra lokalnega pomena v občini (trgi, tržnice, parki, zelenice, (športna, otroška) igrišča, parkirišča, pokopališča in drugo podobno, kar je namenjeno splošni rabi in dostopno vsem pod enakimi pogoji) so del konceptov prostorskega razvoja posameznih naselij.

(5) Zasnovo gospodarske javne infrastrukture na ravni celotne občine tvorijo povezane zasnove prometnega omrežja in energetske, elektronsko komunikacijske ter komunalne infrastrukture. Ta zasnove so prikazane na dveh kartah: Zasnova prometnega omrežja, št. II.1 in Zasnova energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture, št. II.2, obe v merilu 1 : 25.000.

 

17. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Osrednje vodilo pri načrtovanju prometnega omrežja in sestavin prometne infrastrukture v občini je zagotavljati trajnostno mobilnost, kar pomeni:

·       zagotavljati dobro povezanost prometnega omrežja občine z (okolišnjim) državnim in regionalno obeleženim prometnim omrežjem;

·       zagotavljati dobro medsebojno povezanost naselij (zlasti osrednjih) in dobro povezanost naselij ter njihovih zaledij;

·       zagotavljati dobro prometno dostopnost prebivalstva do središčnih, javnih in drugih dejavnosti;

·       zviševati stopnjo gospodarnosti prometa in prometne varnosti za vse udeležence v prometu, zlasti za bolj ranljive (otroci, starejši, pešci, kolesarji);

·       zagotavljati mobilnost za vso prebivalstvo in pri tem zmanjševati odvisnost od prevoza z osebnim avtomobilom;

·       izboljšati nivo uslug javnega potniškega prometa in dostopnost do njega;

·       izboljšati in razširiti prometno infrastrukturo za nemotorizirane oblike prometa (pešačenje, kolesarjenje ipd.);

·       zagotoviti manj hrupa, izpušnih plinov in porabe prostora zaradi motoriziranega prometa;

·       ceste prostorsko integrirati v okolišnjo krajinsko in naselbinsko strukturo;

·       pri prometnem planiranju in projektiranju upoštevati prostorske, okoljske, ekonomske in socialne zahteve in torej ne le prometnih.

(2) Ključne sestavine prometnega omrežja v občini so:

·       dve državni cesti in lokalne ceste ter javne poti, v manjši meri tudi krajevne in gozdne ceste;

·       linije in postajališča javnega avtobusnega potniškega prometa;

·       kolesarske povezave po obstoječih cestah.

(3) Zaradi tradicionalnega vzorca poselitve, ki razen osrednjih naselij v prvi vrsti vključuje razpršeno poselitev, je tukajšnje cestno omrežje dokaj gosto.

(4) V zasnovi prometnega omrežja bosta tudi v prihodnje imeli osrednjo vlogo obe regionalni cesti, katerih daljša odseka potekata po teritoriju občine: regionalna cesta III. reda R3–710 Maribor–Vurberk–Ptuj–Hajdina–Turnišče (ta je sicer osrednja nosilka tranzitnega prometa skozi občino) in regionalna cesta III. reda R3–745 Janežovci–Dolge njive–Sp. Duplek. Načrtovana je prestavitev odseka regionalne ceste med Sp. Duplekom in Dvorjanami, na tisti, ki vodi proti Lenartu, pa bo na nekaj odsekih potrebno izvesti rekonstrukcijo, obnovo in razširitev vozišča ter izvesti ukrepe za izboljšanje prometne varnosti pešcev in kolesarjev. Križišče obeh regionalnih cest v Sp. Dupleku bo nekoliko prestavljeno in zgrajeno kot krožišče.

(5) Regionalna cesta, ki vodi prek občine iz Maribora proti Ptuju, je v zasnovi prometnega omrežja opredeljena tudi kot nosilka (med- in znotraj občinskih) prometnih povezav do turistično rekreacijskih območij na Vurberku in na območju nekdanje dupleške gramoznice.

(6) Predvidena je nova cestna povezava proti Občini Starše (in drugim središčem na Dravskem polju) z mostom preko Drave, variantno namesto mostu z brodom ali s košaro na jekleni vrvi (angl. zipline), v prvi vrsti namenjeno premoščanju reke za potrebe kolesarjev.

(7) Druga najpomembnejša sestavina cestnega omrežja v občini so lokalne ceste kot povezovalke med naselji in – ob obeh regionalnih cestah – tudi osrednje prometnice v naseljih. Javne poti so posamezne dovozne in povezovalne poti ter stanovanjske ulice. Del zasnove prometnega omrežja je izboljšanje prometno-tehničnih elementov na več odsekih lokalnih cest in javnih poti, kar v večji meri velja za ceste v gričevnatem delu občine (razširitev vozišča, posodobitev voziščne konstrukcije, ureditev izogibališč in obvoziščnih elementov, izboljšanje prometne signalizacije).

(8) Pri rekonstrukcijah in posodobitvah tistih lokalnih cest in javnih ter drugih poti, ki so opredeljene kot vinske ceste, sadne ceste, trase šolskih poti in trase kolesarskih povezav, bo treba ustrezno, tj. predvsem prometno varnostno upoštevati njihov tovrstni dodatni namen.

(9) Vse ceste, tudi dovozne, je treba asfaltirati, odvodnjavati in redno vzdrževati. Preozke ceste je treba razširiti, kjer pa za to ni prostorskih možnosti in kjer je promet pretežno izvorno/ciljni ter z manjšim deležem tovornih vozil, so ceste lahko tudi ožje z urejenimi izogibališči. Razširitev ali ureditev izogibališč je potrebna predvsem tam, kjer so pešci in kolesarji vodeni po vozišču in cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil.

(10) Z urejanjem parkirnih površin se zagotavlja njihov večji izkoristek tekom celotnega dnevnega časa. V središču naselij se kapaciteta obstoječih parkirnih površin ohranja, po potrebi se jih preuredi in posodobi, glede na dodatne gradnje oz. nove funkcije v prostoru pa se njihova kapaciteta ustrezno poveča. Izven središčnih in drugih naselij se parkirne površine ureja s takšno kapaciteto, ki je skladna z vrsto in obsegom dejavnosti novogradenj in sprememb namembnosti.

(11) Območje občine je z vidika prometnih navezav na Maribor del območja medmestnega oz. primestnega javnega prometa. Javni avtobusni potniški promet (JPP) se odvija po obeh regionalnih in nekaterih lokalnih cestah. Načrtovan je pospešen razvoj JPP, kar v prvi vrsti pomeni povečanje števila avtobusnih postajališč, izboljšanje dostopnost do njih in zvišanje frekvence ter hitrosti avtobusnih voženj. Šolski prevozi naj se združujejo z javnimi linijskimi prevozi.

(12) V omrežju kolesarskih povezav na območju občine je poglavitna smer tista, ki iz Maribora preko nižinskega dela občine vzdolž Drave vodi proti Ptuju. Pri tem gre za obstoječe odseke regionalno pomembne kolesarske povezave v tej smeri in za načrtovane odseke mednarodne Dravske kolesarske poti. Slednja je variantno načrtovana ob regionalni cesti oz. lokalnih cestah, na odseku med Trčovo v Mestni občini Maribor in turistično rekreacijskim območjem v Zg. Dupleku variantno ob Dravi in od tega območja do Joh oziroma Dvorjan variantno po visokovodnem nasipu. Druga regionalno pomembna kolesarska povezava vodi iz Zg. Dupleka preko Zimice in Zg. Korene v smeri proti Lenartu. Po nekaj lokalnih cestah vodijo oz. bodo po dodatnih cestah v prihodnje vodile kolesarske povezave lokalnega pomena, katerih funkcija je ne le rekreativna in krajinsko doživljajska, temveč v poudarjeni meri tudi turistična. Spričo tega se omrežje kolesarskih povezav kakovostno naveže zlasti na obe turistično rekreacijski območji (Vurberk, nekdanja dupleška gramoznica). Za premoščanje reke Drave se za kolesarje predvidi postavitev jeklene vrvi s košaro (angl. zipline) na odseku reke severno oz. severovzhodno od naselja Starše (lociranega v sosednji istoimenski občini).

(13) Uredi se mreža varnih peš povezav v naseljih, med naselji in izven njih. Peš povezave znotraj naselij in med naselji se speljejo čim bolj neposredno v želeno smer tudi v obliki prebojev oz. kratkih peš poti kot bližnjic do pomembnih ciljev potovanj. Pešci se ločeno od motornega prometa vodijo vzdolž regionalnih cest, po vseh sekundarnih cestnih potezah (zbirne mestne ceste) in tudi daljših terciarnih cestah (stanovanjske ulice kategorije mestne ceste). Peš povezave izven naselij, kot pohodne, tematske in druge rekreacijske poti, se prioritetno načrtuje in ureja po že obstoječih poteh, v kolikor pa to ni možno, se potrebna infrastruktura dogradi.

(14) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati okoliščino, da je širok pas občinskega teritorija ob Dravi uvrščen v območje nadzorovane rabe letališča Edvarda Rusjana Maribor.

(15) Zasnova prometnega omrežja v občini je prikazana na istoimenski karti št. II.1 v merilu 1 : 25.000.

 

18. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Elektronsko komunikacijsko infrastrukturo sestavljajo prenosni sistemi in druga oprema, ki omogočajo prenos signalov po vodnikih, z radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi ter omrežji za radijsko in televizijsko radiodifuzijo.

(2) Na področju elektronskih komunikacij se skrbi predvsem za nemoten in hiter prenos elektronskih podatkov. Le tako lahko ta infrastruktura stabilno prispeva k spodbujanju družbenega in v tem okviru tudi prostorskega razvoja, k zmanjšanju problema razdalj, olajšanju dostopa do informacij in k oblikovanju novih storitev. Stremi se k povezovanju in združevanju obstoječih omrežij podsistemov elektronskih komunikacij, k optimizaciji uporabe vsakega izmed teh podsistemov in k sistematičnemu uvajanju novih tehnik ter tehnologij.

(3) Območje občine je dobro pokrito z elektronsko komunikacijskim omrežjem. Pri tem prevladuje fiksno (kabelsko) omrežje, ki je zastopano na skoraj celotnem poseljenem teritoriju občine. To omrežje se bo glede na interes uporabnikov širilo v preostale dele občine.

(4) Električni kabelski sistem je nameščen na obstoječem 400 kV prenosnem daljnovodu Maribor–Mihovci.

(5) Posamezni podsistemi elektronskih komunikacij se dograjujejo skladno z načrtovano stanovanjsko, proizvodno, infrastrukturno in drugo gradnjo. Pri tem se novi elektronsko komunikacijski vodi načrtujejo v skupnih koridorjih z drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

(6) V karti št. II. 2 v merilu 1 : 25.000 so prikazana obstoječa območja, oskrbljena s telekomunikacijskim omrežjem.

 

19. člen

(energetika – skupna določila)

(1) Energetska preskrba v občini temelji na različnih energentih oz. virih, in sicer elektriki, biomasi, sončni energiji, plinu in bioplinu, vroči vodi, nafti in drugih obnovljivih ter neobnovljivih virih. Različne energetske podsisteme se obravnava kot povezano celoto in v njej vlogo posameznih energentov ukroji ustrezno ekonomskim, okoljskim, prostorskim in socialnim okoliščinam ter možnostim.

(2) Glede na naraščajoče potrebe po energiji, omejenost energetskih virov in okoljevarstvene zahteve so osrednja vodila v zvezi z energetsko preskrbo v občini:

·       zagotavljanje zadovoljive oskrbe z energijo (kakovost, količine);

·       učinkovita raba energije (URE) in varčevanje z njo;

·       večanje in hitrejše uvajanje lokalnih virov energije, zlasti obnovljivih, z namenom doseganja čim višje stopnje energetske samopreskrbe;

·       zmanjšanje emisivnih obremenitev okolja zaradi porabe energije in v tem okviru zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije (OVE).

(3) Zgornja vodila se uresničujejo skladno s sprejetim lokalnim energetskim konceptom. Ta navaja, da je velik potencial za URE energetska sanacija stanovanjskih objektov starejšega datuma in javnih zgradb, enako tudi zamenjava ogrevalnih kotlov starejše izvedbe.

(4) Zasnova energetske infrastrukture v občini je prikazana na karti št. II.2 z naslovom Zasnova energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture v merilu 1 : 25.000.

 

20. člen

(energetika – elektroenergetska infrastruktura)

(1) Glede elektroenergetske infrastrukture se skrbi za kakovostno in zanesljivo oskrbo odjemalcev ter za stabilne napetostne razmere na celotnem območju občine. Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja se usmerja v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav, hkrati pa v dograditev električnega omrežja (nove transformatorske postaje in srednjenapetostni vodi do njih). Slednje se izvaja na območjih nezadostne oskrbe (predvsem v gričevnatem delu občine) ali na območjih povečanih potreb spričo novih gradenj oz. novih dejavnosti (predvsem v nižinskem delu občine in v navezavi na tukajšnja osrednja naselja). Izgradnja vetrnih elektrarn bo mogoča, če bo predhodno izdelana strokovna podlaga, katere sestavni del bo tudi proučitev vplivov na okolje, ugotovila njihovo ekonomsko upravičenost in sprejemljivost.

(2) Preko južnega obrobja občine poteka obstoječi prenosni daljnovod 2 x 400 kV Maribor–Mihovci, ob katerem se severno in vzporedno ob njem načrtuje izgradnja še enega 400 kV prenosnega daljnovoda. Preko Kamenščaka na zahodnem robu občine poteka obstoječi prenosni daljnovod 2 x 400 kV Maribor–Kainachtal (Avstrija), preko severnega dela občine pa obstoječi prenosni daljnovod 110 kV Maribor–Lenart. Severno in vzporedno ob le-tem se načrtuje prenosni daljnovod 110 kV Maribor–Murska Sobota.

(3) Distribucijski del elektroenergetskega omrežja sestavlja srednjenapetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja sledi predvidenim povečanjem obremenitev in izboljšanju neustreznih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.

(4) Sistem javne razsvetljave se načrtuje glede na obstoječe še nezadoščene in glede na nove potrebe ter prioritetno s ciljem znižati porabo električne energije v ta namen. Javne površine se opremijo z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov.

 

21. člen

(energetika – oskrba s plinom in ogrevanje)

(1) Energetski podsistem, ki bi ga potencialno lahko v večji meri vključili v energetsko preskrbo občine, je plinski energetski podsistem. V občini ni plinovodnega omrežja – za oceno smiselnosti izgradnje le-tega se izdela študija. Tudi v prihodnje obstaja za interesente možnost izgradnja samostojnih sistemov za individualno uporabo utekočinjenega naftnega plina.

(2) V Sp. Dupleku, Zg. Dupleku, Dvorjanah in Zg. Koreni se lahko vzpostavijo manjši sistemi daljinskega ogrevanja (uporaba lesne biomase ali drugega primernega energenta).

 

22. člen

(energetika – obnovljivi viri energije)

(1) Večji delež energetske preskrbe v občini bo v prihodnje izhajal iz obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem pridejo v poštev biomasa (les, lesni ostanki), sončna energija (fotovoltaične elekrarne, solarni kolektorji), izraba toplote okolja (toplotne črpalke) in bioplin.

(2) Vzpodbuja se raba lesne biomase (zlasti tiste lokalnega izvora), pri čemer se to nanaša zlasti na območja izven obsežnejše strnjene poselitve. V namene pridobivanja bioplina (in posledično električne ter toplotne energije) je možno uporabiti precej surovin zelo različnega izvora (npr. gnoj in druge surovine iz kmetijstva, energijske rastline, poljedelski ostanki, komunalni odpadki, ostanki hrane ...). Za postavitev individualne bioplinske naprave so primerne kmetije, ki imajo dovolj obsežno pridelavo poljščin oz. dovolj veliko število živine, prašičev ali perutnine.

(3) Toplotno energijo okolja je možno izkoristiti preko toplotnih črpalk, zasnovanih na različnih prenosnih medijih (voda, zrak, zemlja…). V ta namen se izdela študija o potencialih izrabe geotermalnih virov v občini.

(4) Izkoriščanje sončne energije je primerno za ogrevanje sanitarne vode ali objektov. Na območju občine obstajajo ugodne naravne in ustvarjene možnosti za postavitev fotovoltaičnih elektrarn in drugih naprav za izkoriščanje sončne energije (pretvorba te v električno ali toplotno energijo).

 

23. člen

(komunalna infrastruktura – oskrba s pitno vodo)

(1) Javno omrežje sistema oskrbe s pitno vodo je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, z vodo za sanitarne potrebe, za zagotavljanje požarne varnosti, z vodo za tehnološko rabo in potrebe ter z vodo za javno rabo.

(2) Sistem oskrbe s pitno vodo v občini je sestavni del regionalno zasnovanega sistema oskrbe s pitno vodo Mariborskega vodovoda, ki se napaja iz zmogljivih vodnih virov izven občine. Ta sistem spričo svoje razvejanosti pokriva večino poseljenega dela občine.

(3) Osnovno vodilo na področju oskrbe s pitno vodo je trajnostno zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem poseljenem delu občine z optimalnim izkoriščanjem in vzdrževanjem sistema oskrbe s pitno vodo ter lokalnih vodnih virov vključno z varovanjem le-teh. Obenem se skrbi za:

·       zmanjšanje vodnih izgub iz omrežja sistema oskrbe s pitno vodo in za ustrezne tlačne razmere v njem;

·       varčno porabo pitne vode;

·       uporabo manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene ter ponovno uporabo vode v gospodinjstvih in v tehnoloških procesih;

·       redno zamenjevanje dotrajanih delov omrežja sistema oskrbe s pitno vodo, prioritetno tistih cevi, ki so izdelane iz neustreznih materialov.

(4) Zasnova razvoja oskrbe s pitno vodo v občini temelji na dograditvi in posodobitvi cevovodov v omrežju, predvsem na območjih nezadostne oskrbe s pitno vodo, dotrajanih cevovodov, neustreznih tlačnih razmer ali velikih izgub vode iz omrežja (Zg. Korena, Zimica, Vurberk, Johe ...). Omrežje bo dograjevano z novimi cevovodi in napravami skladno z načrtovano stanovanjsko, gospodarsko in drugo gradnjo. Obstoječe omrežje sistema oskrbe s pitno vodo je hkrati tudi hidrantno omrežje, tako da so večja naselja v občini preskrbljena s požarno vodo.

 

24. člen

(komunalna infrastruktura – ravnanje z odpadnimi vodami)

(1) Odpadne vode so komunalne odpadne, padavinske in tehnološke vode. Ravnanju z njimi je namenjeno kanalizacijsko omrežje s centralno in drugimi čistilnimi napravami ter drugimi spremljajočimi objekti (kanalizacijska črpališča). To omrežje pokriva le manjši del občine, in sicer dele treh največjih naselij v občini (Sp. Duplek, Zg. Duplek, Dvorjane).

(2) Osnovno vodilo pri ravnanju z odpadnimi vodami v občini je skrb za zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja, predvsem površinskih in podzemnih voda. Obenem se poskrbi za:

·       priključenost čim večjega dela poseljenega območja občine na javno kanalizacijsko omrežje, pri čemer je potrebno z ustreznim čiščenjem odpadnih voda doseči sprejemljivo stopnjo obremenjevanja okolja;

·       izpolnitev obvez po Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017);

·       obvezno individualno ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za tiste stavbe (izven bolj strnjeno pozidanih območij), za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja zadevnih voda v javno kanalizacijo.

·       uresničevanje prepovedanosti neposrednega odvajanja odpadnih voda v podzemne vode in odvajanja odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo.

(3) Zasnova razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadnimi vodami v občini temelji na postopni izgradnji in dogradnji kanalizacijskega omrežja v naseljih Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane in Vurberk ter odvajanju celotne odpadne vode iz teh naselij preko tlačnih vodov in prečrpališč do centralne čistilne naprave Maribor (CČN) v Dogošah (v sosednji Mestni občini Maribor). Opuščena čistilna naprava v Sp. Dupleku se srednjeročno preuredi v postajo za sprejem gošč iz greznic. Postopni dograditev manjkajočega kanalizacijskega omrežja je načrtovana tudi v drugih naseljih, večjih zaselkih in zaselkih (Zg. Korena, Zimica, Sp. Korena, Ciglence, Johe). To kanalizacijsko omrežje bo prav tako povezano s CČN ali variantno z manjšimi lokalnimi čistilnimi napravami v upravljanju občine. Izven območij gostejše pozidave se predvidi izgradnja malih bioloških čistilnih naprav, in sicer po potrebi in obenem takrat, ko to predstavlja stroškovno, tehnično in okoljsko ustrezno rešitev.

(4) Del zasnove je tudi sanacija in posodobitev obstoječih dotrajanih, tehnično neustreznih ali preobremenjenih objektov, naprav in kanalizacijskih vodov ter priključevanje novogradenj na javno kanalizacijsko omrežje. Slednje velja za gosteje poseljena območja, medtem ko je za stavbe drugod potrebno poskrbeti za individualne načine ravnanja z odpadnimi vodami, ki jih povzročajo (izgradnja malih bioloških čistilnih naprav).

(5) V okviru novogradenj kanalizacijskega omrežja se vzpostavlja ločena sistema za odpadne fekalne in za odpadne padavinske vode, pri čemer je treba upoštevati kriterij ekonomske upravičenosti in tehnične izvedljivosti. Poskrbeti je treba za kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v proizvodnih ipd. obratih. Padavinsko vodo je treba čim dlje zadržati na mestu, kjer je padla (ponikanje), s čimer bo izboljšana protipoplavna varnost. Zaledne vode je treba izločiti iz javnega kanalizacijskega omrežja in jih površinsko odvajati mimo naselij v najbližje površinske odvodnike.

(6) Zasnova komunalne infrastrukture v občini je prikazana na karti št. II.2 v merilu 1 : 25.000.

 

25. člen

(upravljanje z vodami in vodna infrastruktura)

(1) Vode se ob hkratnem varovanju uporablja za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene. Pri gospodarjenju z vodami se trajno varuje in ohranja njihovo kemijsko in ekološko stanje ter njihov krajinski in ekološki pomen.

(2) Med vode 1. reda sodi na območju občine reka Drava, ostali tukajšnji vodotoki in stoječe vode so vode 2. reda.

(3) Upravljanje z vodami služi preventivnemu varovanju naselij in infrastrukturnih objektov pred poplavami, odvodnji za potrebe hidromelioracij, uravnavi vodnega režima in odpravljanju posledic erozije ter hudourniškega delovanja. Na površinskih vodah se z vodno infrastrukturo zagotavlja ustrezno upravljanje vodnih sistemov in ob tem omogoča delovanje naravnih procesov na vodah ali ob njih. Na reguliranih površinskih vodah se z ustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja oziroma vzpostavljanje krajinsko ekološke in strukturno ustrezne vloge voda v krajini, kadar to ni v nasprotju z zagotavljanjem poplavne varnosti.

(4) Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode ter varovanjem človeških življenj se vodo zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive retencijske površine, izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno ureja erozijska območja v povirjih ter drugih nestabilnih območjih.

(5) Površinske in podzemne vode ter vodne vire se zaradi njihovega delovanja in ranljivosti upošteva kot omejitev pri načrtovanju razvoja poselitve in dejavnosti v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo ali se lahko poslabša kakovost in količina podzemnih voda. Na območjih varstva voda je kmetijska obdelava omejena, odvajanje odpadnih voda pa se izvaja v skladu z določili veljavnih pravnih podlag.

(6) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:

·       da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;

·       da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oz. se zagotovijo izravnalni ukrepi;

·       da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče;

·       da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

·       da se pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda zagotovi pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo

·       da se ob vodotokih ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst.

·       da se morebitno infrastrukturo za potrebe vodnega prometa načrtuje na že urbaniziranih oz. utrjenih površinah, izven teh območij pa le na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih delov obale, združb in procesov.

·       da se območja ribiških stojišč in objektov v priobalnem zemljišču načrtuje in koncentrira na že urbaniziranih oz. utrjenih površinah, izven naravovarstveno najpomembnejših odsekov vodotokov, izven območij trstišč, plitvin, obrežnih gozdov in nedostopnih delov obrežja;

·       da se v vodni in obvodni prostor lahko posega le v skladu s predpisi o vodah in stališči nosilcev urejanja prostora (NUP) predvsem za namene gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, varovanja rečnega dna in brežin ter regulacijo vodnega toka.

(7) Vodotoki, brežine in priobalna območja se redno vzdržujejo na sonaraven način. Pri tem se v čim večji meri ohranja vodni režim in naravno stanje brežin. Pri urejanju vodotokov in brežin se prioritetno uporabijo ukrepi, ki struge in brežine urejajo v skladu z naravnimi procesi in uporabljajo ekoremediacije.

(8) Osuševanje in namakanje se izvaja upoštevajoč zahteve varstva podzemnih voda oziroma vodnih virov. Na vodotokih, ki so uporabljeni za agrarne operacije, se ne sme bistveno spremeniti njihove značilne lastnosti in vodni režimi.

(9) Glede na izdelane opozorilne karte ogroženosti pred poplavami je zaradi reke Drave poplavno ogrožen velik nižinski del občinskega teritorija ob tej reki. Z namenom zaščite pred poplavami je zgrajen visokovodni nasip vzdolž odseka Drave med Zg. Duplekom in Vurberkom. Možne poplave reke Drave na delu območja ob Dravi predstavljajo razvojno oviro.

(10) Poleg zgrajenega nasipa je del zasnove reševanja problematike poplav varovanje retenzijskih in poplavnih površin v njihovi naravni funkciji, kar posredno pomeni zadrževanje vode. Na mestih, kjer to ni mogoče, se izvedejo ustrezni protipoplavni ukrepi. Obstoječa mokrišča se zaradi njihovega ugodnega vpliva na odtočni režim vodotokov v čim večji meri ohranja.

(11) Sanacija poplavnih območij se izvaja z ustreznimi vodnogospodarskimi ureditvami. Pri sanaciji se upošteva naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima. Za obvodna in zaradi poplav degradirana območja se predvidijo sanacije z renaturacijami vodotokov in njihovih vplivnih območij, vzpostavitev nadomestnih habitatov in uvajanje posebnih režimov rabe tega prostora.

(12) Vodnogospodarske ureditve so potrebne tudi na nekaterih potokih v skladu s strokovno presojo, potrebami upravljavcev vodotokov in zahtevami varstva naravnih vrednot. Izvede se sonaravna obnova že izvedenih regulacij na nekaterih potokih.

 

26. člen

(varstvo okolja in okoljska infrastruktura)

(1) Okoljevarstvene prostorske ureditve se v splošnem nanašajo na naslednja okoljevarstvena področja:

·       ravnanje z odpadki;

·       varstvo zraka;

·       varstvo pred hrupom;

·       ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora (vode, prst, naravne vrednote, zelene površine ...).

(2) Skupne temeljne zastavitve na zgoraj omenjenih področjih so:

·       ohranjati naravo in izboljšati kakovost okolja;

·       zmanjšati obremenjevanje okolja;

·       spodbujati trajnostno mobilnost;

·       odpravljati posledice obremenjevanja okolja in vzpodbujati trajnostno rabo naravnih virov;

·       krepiti naravno regeneracijsko sposobnost;

·       zmanjševati rabo energije in povečevati snovno ter energetsko učinkovitost proizvodnje in potrošnje;

·       opuščati uporabo nevarnih snovi.

(3) Zasnova ravnanja z odpadki obsega zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala na izvoru, ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, ureditev njihovega rednega odvoza, predelavo in ponovno snovno ter energetsko uporabo čim večjega dela odpadkov, kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč prednostno v postopke predelave, varno trajno odlaganje preostanka odpadkov in sanacija nelegalnih odlagališč in preprečevanje nastajanja tovrstnih novih. Ravnanje z odpadki mora biti zagotovljeno na način celovitega in učinkovitega sistema, zastavljenega tudi in predvsem na regijski ravni.

(4) Za ravnanje z nenevarnimi oz. komunalnimi odpadki je s prostorskega vidika konceptualno poskrbljeno z različnimi objekti in napravami, ki se navezujejo na prostorsko razporeditev izvorov odpadkov. Med prostorsko pomembne tovrstne objekte na območju občine spada zbirni center komunalnih in nekaterih drugih vrst odpadkov v naselju Sp. Duplek. Drugi tovrstni objekti (objekt za sortiranje, predelavo in recikliranje, kompostarna, objekt za energetsko izrabo, objekt za odlaganje preostanka odpadkov) so načrtovani izven območja občine v sklopu regionalno oz. medobčinsko zastavljenega projekta ravnanja z odpadki.

(5) Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih negativnih učinkov, ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje prebivalstva. Za zagotavljanje ustrezne čistosti zraka so pomembni naslednji prostorski ukrepi:

·       uporaba primernih, zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, proizvodnji in prometu;

·       zagotavljanje prostorskih možnosti za trajnostne oblike prometa;

·       vzpostavljanje sistemov plinifikacije in toplifikacije na območjih, kjer je to z vidika gostote poselitve upravičeno;

·       sanacija obstoječih virov neprijetnih vonjav, preprečevanje oziroma omejevanje nastajanja novih tovrstnih virov in preprečevanje širjenja neprijetnih vonjav iz njih.

(6) Varstvo voda je neobhodno za kakovostno, količinsko zadostno, zdravstveno ustrezno, skladno in zanesljivo preskrbo prebivalstva z vodo. Spričo tega se zlasti na in v bližini vodovarstvenih območij ter vodnih virov skrbi za premišljeno rabo prostora in preudarno načrtovanje novih posegov v prostor. Pred onesnaženjem se varujejo vsi vodni viri za namen oskrbe s pitno vodo, tako obstoječi kot predvideni oz. načrtovani. K zmanjšani onesnaženosti tekočih in stoječih voda se prispeva zlasti z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih in malih čistilnih naprav v in izven naselij, s čiščenjem tehnoloških odpadnih voda in ustreznim nadzorom nad kmetijsko pridelavo v neposredni bližini površinskih voda ter omejevanjem vnosa in uporabe sredstev za varstvo rastlin.

(7) Varstvo tal je vezano na sistem meritev onesnaženosti tal, zagotavlja pa se predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih površinah. Plodna tla oz. prst se varuje tudi s takšno zaporednostjo izgradnje in širitve naselij, ki omogoča čim dalj trajajočo ohranitev večjih in povezanih kompleksov kmetijskih zemljišč na območjih dograjevanj oz. širitev naselij.

(8) Viri hrupa na območju občine je predvsem cestni promet. Za preprečitev obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih posledic je v prvi vrsti pomembno naslednje:

·       razpoložljivost podatkov o občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom;

·       določenost s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij;

·       takšna razporeditev dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni neposrednega stika med območji z višjimi in območji z nižjimi stopnjami varstva pred hrupom;

·       omejevanje pojavljanja novih virov hrupa;

·       upoštevanje smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in priporočil Evropske komisije, da se postopno in dolgoročno zagotavlja za vedno več prebivalcev življenjske pogoje za območje II. stopnje varstva pred hrupom;

·       predvideti ustrezne ukrepe aktivne zaščite vira hrupa in ukrepe pasivne protihrupne zaščite za zaščito življenjskega okolja pred hrupom pri načrtovanju dejavnosti na območju občine;

·       dajanje prednosti ukrepom aktivne zaščite vira hrupa (zmanjšanje emisije hrupa na viru hrupa) pred ukrepi pasivne protihrupne zaščite pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom;

·       sanacija oziroma zmanjševanje emisije obstoječih virov hrupa in s tem postopno odpravljanje s hrupom preobremenjenih območij;

·       zaščita mirnih območij ter ustvarjanje novih tovrstnih območij.

(9) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS) se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem podrobnejših namenskih rab, primernim umeščanjem objektov in dejavnosti v prostor, še posebej s preudarnim in strokovnim umeščanjem novih virov EMS ter upoštevanjem določil veljavnih predpisov, ki urejajo področje varstva pred EMS.

(10) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja po potrebi z zmanjšanjem obsega in intenzitete oz. z ustreznim načinom rabe umetnih virov svetlobe. Slednje se nanaša predvsem na izbor primernih svetilk za javno razsvetljavo, racionalno razsvetljevanje nepokritih površin (objekti prometne infrastrukture, javna infrastruktura, površine proizvodnih objektov in stavb, objekti za športne, kulturne in zabavno-družabne prireditve, gradbišča ipd.), nadalje na racionalno razsvetljevanje objektov javnih in poslovnih stavb, fasad, objektov kulturne dediščine, objektov za oglaševanje idr. ter na upoštevanje določil veljavnih predpisov, ki urejajo področje varstva pred svetlobnim onesnaževanjem.

(11) Na območju občine ni dopustno umeščanje obratov, dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, ter obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje.

(12) Zagotavlja se redno spremljanje stanja okolja. Občina izvaja spremljanje stanja okolja za svoje območje za naslednje kazalce tega stanja (po posameznih področjih varstva okolja):

·       za področje podnebnih sprememb: emisije toplogrednih plinov (TGP; spremljanje javno dostopnih podatkov iz državnega monitoringa emisij TGP);

·       za področje kakovosti zraka: onesnaženost zunanjega zraka (spremljanje javno dostopnih podatkov o tem iz državnega monitoringa); evidenca objektov intenzivne reje živali, ki so IPPC zavezanci;

·       za področje hrupa: nova konfliktna območja in potencialno konfliktna območja (ter skrb občine za njihovo odpravljanje); spremljanje sprememb državnih predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa in o stopnjah varstva pred hrupom glede na namensko rabo prostora (ter skrb občine za ustrezno prilagajanje pod/zakonskim spremembam);

·       za področje površinskih voda: stanje površinskih voda (spremljanje podatkov o tem iz državnega monitoringa); trend obremenjenosti območja občine s odpadnimi vodami (ter skrb občine za ustrezno zagotavljanje zadostne kapacitete čistilnih naprav); območja, ogrožana zaradi poplav in spremembe razredov poplavne nevarnosti (ter skrb občine za implementacijo ustreznih sprememb pogojev za izvedbo posegov na tovrstnih območjih);

·       za področje podzemnih voda: stanje kakovosti podzemnih voda (spremljanje podatkov o tem iz državnega monitoringa);

·       za področje varstva kulturne dediščine: omogočanje nemotenega arheološkega nadzora (ob izvajanjem zemeljskih izkopov oz. drugih zemeljskih del in ustrezno ravnanje po predpisih v primeru najdb); posodobitev podatkov o registriranih enotah kulturne dediščine enkrat na tri leta (na podlagi državnega registra te dediščine); posodobitev podatkov o stanju in stopnji ogroženosti registriranih enot kulturne dediščine na vsake tri leta (na podlagi podatkov pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine); spremembe namenske rabe prostora na območjih posameznih enot kulturne dediščine;

·       za področje varovanja zdravja ljudi: delež rabe energije iz fosilnih goriv; število velikih kurilnih naprav; potencialno konfliktna območja zaradi izvedbe OPN; površina območij stanovanj znotraj varovanega pasu državnih cest; ob vsaki spremembi prostorskih aktov ustrezno namenski rabi prostora določiti stopnje varstva pred hrupom ter meje III. in IV. območja varstva pred hrupom; delež prebivalstva, priključenega na javni vodovod in kanalizacijsko omrežje; kapaciteta čistilnih naprav; število priključkov na javni vodovod; monitoring kakovosti vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih zajetij; vrste in količine komunalnih in drugih odpadkov, ki nastajajo na območju občine; delež gospodinjstev, vključenih v javni odvoz komunalnih odpadkov; rast prebivalstva in na podlagi tega zagotavljati zadostnega števila zbiralnic za ločeno zbrane frakcije odpadkov; število nelegalnih odlagališč (in skrb občine za njihovo sanacijo); letna poraba električne energije za potrebe javne razsvetljave; ob vsaki spremembi prostorskih aktov ugotovitev površine območij z opredeljeno namensko rabo, ki vključuje stavbe z varovanimi prostori znotraj varovanih območij daljnovodov (ter skrb za morebitno potrebno definiranje pogojev gradnje in zagotovitev nadzora nad upoštevanja teh pogojev); po potrebi zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč ob spremembah prostorskih aktov, ki se nanašajo na namensko rabo prostora;

·       za dve ali več področij: podatki o PLDP za pomembnejše prometnice (spremljanje javno dostopnih podatkov iz državnega monitoringa prometa); število priključkov na plinovodno omrežje (s pomočjo upravljavca plinovodnega omrežja); evidenca kotlovnic in območij gospodarskih con; poraba energije na območju občine glede na posamezne energente; evidenca oz. število priključkov na javno kanalizacijsko omrežje.

(13) Zasnova okoljske infrastrukture v občini je prikazana na karti št. II.2 v merilu 1 : 25.000.

 

II.4.         Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

 

27. člen

(določitev okvirnih območij naselij)

(1) Okvirna območja naselij, ki so opredeljena v OPN in kamor se primarno usmerja poselitev, so v OPN opredeljena za naslednja naselja: Sp. Duplek, Zg. Duplek, Dvorjane, Vurberk-Farošak, Zg. Korena in Zimica.

(2) Vsa zgoraj našteta naselja v občini se nahajajo znotraj prepoznanega in opredeljenega območja poselitve pretežno v strnjenih naseljih, pri čemer sta edini izjemi Zg. Korena in Zimica. Ti dve se nahajata znotraj obsežnega okvirnega območja razpršene poselitve in sta zaradi lege v tem območju pomembni za usmerjanje tukajšnje nove poselitve vanju, prav tako pa za boljšo oskrbo in s tem ohranjanje prebivalstva v tem delu občine.

(3) OPN opredeljuje na osnovi obstoječih in načrtovanih turistično-gostinskih, rekreativnih in drugih dejavnostno kompatibilnih dejavnosti tudi posebni območji, in sicer "Vurberk – grad" in "Vurberk – pri šoli".

(4) Okvirna območja naselij in druga zgoraj navedena območja so prikazana na karti št. III. z naslovom Prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih območij razpršene poselitve v merilu 1 : 25.000.

 

II.5.      Okvirna območja razpršene poselitve

 

28. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) OPN opredeljuje okvirno območje razpršene poselitve na celotnem območju občine.

(2) Razpršena poselitev je najredkejša na vzhodnem delu občine, kjer je velik gozdni kompleks (Boršt), in ob reki Dravi nizvodno od Sp. Dupleka – tu poselitve skorajda ni. Gostejša razpršena poselitev je na gričevnatem območju med Završko vasjo, Zg. Koreno in Sp. Duplekom, v gričevnatem predelu med Dvorjanami in Vurberkom ter v severnem zaledju Zimice. V preostalem delu gričevnatega sveta občine je avtohtona razpršena poselitev po kriteriju gostote redka ali srednje gosta.

(3) Znotraj okvirnega območja razpršene poselitve so opredeljena posamezna območja stavbnih zemljišč razpršene poselitve, in sicer različnih velikosti in z različno gostoto pojavnosti.

(4) Okvirno območje razpršene poselitve je prikazano na karti št. III. v merilu 1 : 25.000.

 

II.6.      Usmeritve za prostorski razvoj občine

 

II.6.1.      Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

 

29. člen

(razvoj naselij)

(1) Poselitev se prioritetno usmerja v okvirna območja največjih naselij v občini (Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane, Vurberk-Farošak), ki ležijo na območju stika med nižinskim in gričevnatim delom občine. Iz širše okolice dveh od osrednjih naselij v gričevnatem delu občine (Zg. Korena in Zimica) se poselitev usmerja tudi v ti dve naselji.

(2) Naseljem se zagotavlja prostorske možnosti za zadovoljitev vseh obstoječih, predvidenih in potencialno možnih potreb za obdobje desetih do petnajstih let. Razvoj naselij se prednostno usmerja na površine notranjega razvoja, tj. s pozidavo nezazidanih površin, z zgoščanjem pozidave na ekstenzivno izrabljenih površinah in s prenovo delov naselij oziroma posameznih stavb. V naselje se vključi tudi neposredno sosednja obstoječa gradnja, če je z njim funkcionalno in morfološko povezana. V primeru pomanjkanja gradbeni izrabi namenjenih površin znotraj naselja se razvoj načrtuje na strokovno proučenih in utemeljenih površinah ob naselju, kot zapolnitev in izravnava oz. zaokrožitev meje naselja ter v nekaterih primerih tudi kot večja širitev.

(3) Razvojne površine v posameznih naseljih so po obsegu prilagojene vlogi in funkcijam posameznega naselja. Tako so večje razvojne površine načrtovane v dveh osrednjih naseljih, tj. v Sp. Dupleku in v Zg. Dupleku (za slednjega so opredeljene tudi smeri dolgoročne širitve na več lokacijah na obrobju severovzhodnega in osrednjega dela naselja). Razvojne površine so v manjši meri (v smislu zaokrožitve naselja) načrtovane v naseljih Dvorjane in Zg. Korena. Za Dvorjane je opredeljena smer dolgoročne širitve oz. zaokrožitve proti severozahodu, za Zg. Koreno proti severovzhodu ter jugovzhodu. Razvojne površine so zagotovljene tudi na opredeljenih posebnih območjih na Vurberku.

(4) Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo so prikazane na istoimenski karti št. IV. v merilu 1 : 25.000.

 

30. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih in posebnih območjih)

(1) V skladu s funkcijo, vlogo in tipološko opredelitvijo posameznega naselja v omrežju naselij se v naselja umešča raznolike dejavnosti, s čimer se zagotavlja mešanje funkcij bivanja in dela.

(2) Dopustne dejavnosti ne smejo biti konfliktne z bivalno funkcijo in same med seboj. Zagotavlja se jim možnost dolgoročnega razvoja in dostopnost širšemu krogu uporabnikov z različnimi prevoznimi sredstvi, ob tem, da njihovi potencialni vplivi na okolje ne smejo presegati predpisanih stopenj.

(3) V OPN so dejavnosti načrtovane v skladu z določenimi podrobnejšimi namenskimi rabami prostora (NRP):

·       stanovanja in z njimi združljive oz. kompatibilne dejavnosti se v vseh naseljih umešča na stanovanjska območja, ki so pretežno že namenjena za bivanje in spremljajoče oz. dopolnilne dejavnosti, ter na območja za centralne dejavnosti;

·       dejavnosti družbene infrastrukture se usmerja v lokalna središča ob zagotavljanju možnosti njihovega razvoja, v oskrbnih središčih pa se jih ohranja v obstoječem obsegu in obenem funkcionalno dopolnjuje, tako da se nivo kakovosti storitev zviša; razvoj družbene infrastrukture se v poudarjeni meri usmerja tudi v posebno območje Vurberk – pri šoli;

·       oskrbne in storitvene dejavnosti se kot spremljajoče in dopolnilne dejavnosti umeščajo glede na prostorske možnosti in izkazane interese na površine za stanovanja in na centralna območja v vseh naseljih, lahko pa se načrtujejo tudi na površinah drugih namenskih rab prostora;

·       razvoj proizvodnih dejavnosti se usmerja v obstoječo gospodarsko cono v Zg. Dupleku (jugovzhodni del naselja); ob upoštevanju predpisov s področja varstva okolja se nekatere emisijsko manj vplivne in manjšega obsega proizvodne dejavnosti posamično dopuščajo na območjih nekaterih drugih opredeljenih podrobnejših namenskih rab;

·       kmetijska proizvodna dejavnost se organizira v okviru obstoječih in načrtovanih kmetijskih gospodarstev:

·       razvoj turizma, športa in rekreacije ter spremljajočih (urejenih) zelenih površin se prioritetno usmerja na prav v ta namen opredeljeno območje nekdanje dupleške gramoznice v Zg. Dupleku in na območje Vurberka, tj. v tamkajšnji posebni območji, namenjeni tovrstnim dejavnostim (bližnja okolica gradu, ob nekdanji vurberški šoli); športno-rekreacijske dejavnosti se sicer omogoča v vseh naseljih, navezujoč se na odprti prostor in vodne površine; obstoječe površine za tovrstne dejavnosti se vzdržujejo, izboljšujejo in programsko dopolnjujejo;

·       Naselje Sp. Duplek krepi značaj urbanega naselja. Večina površine naselja je namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, med slednjim kmetijstvo ni uvrščeno. Površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem so namenjena tri območja na robovih naselja, kjer se ohranja navezava na kmetijska zemljišča.

·       Na osrednjem območju Sp. Dupleka se na določenih površinah lahko vzpostavijo javne funkcije za katere v starem jedru naselja ni dovolj površin;

·       javne in zelene površine se urejajo v vseh naseljih, z njimi se naselja oblikovno nadgrajujejo in funkcijsko dopolnjujejo; locirajo se variantno na samostojnih enotah urejanja prostora in z lastno podrobnejšo namensko rabo prostora ali pa se umeščajo v območja drugih enot urejanja prostora in drugih vrst namenske rabe prostora;

·       turistične dejavnosti se omogočajo kompatibilno v ustrezni obliki in obsegu prednostno v Zg. Dupleku in na Vurberku, pa tudi v ostalih naseljih in v odprtem prostoru glede na vzpostavljeno stanje in potenciale; povezujejo se jih s športno rekreacijskimi in drugimi potenciali v odprtem prostoru.

(4) Dejavnosti v občinskem središču Sp. Duplek se v skladu z opredeljenimi območji za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi, z območji centralnih dejavnosti in z območji površin za oddih, rekreacijo in šport razvijajo in dopuščajo, kot so izhajajoč iz urbanističnega načrta za Sp. Duplek opredeljene v izvedbenem delu OPN.

 

31. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij)

(1) Z urbanističnim oblikovanjem naselij se zagotavlja kakovostno bivanjsko okolje v njih, nadgradi njihovo prepoznavnost in zagotovi notranjo urejenost. Ohranja se značilna podoba naselja v krajini, oblikujejo čitljivi robovi naselja, ohranjajo, dopolnjujejo ali vzpostavijo hierarhično izoblikovani deli naselij, zagotavlja kontinuiteto kakovostnih morfoloških vzorcev, kakovostne javne, zelene in druge odprte površine ter oblikuje ustrezne meje med posameznimi strukturami in namenskimi rabami prostora.

(2) Pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva funkcija objekta, vzpostavljene prostorske razmere in celostna vizija oblikovanja in razvoja obravnavanega prostora. Obstoječim stavbam se glede na dejavnike oblikovanja novogradnje strokovno utemeljeno prilagajajo ali pa so novogradnje dopustne kot oblikovane na samosvoj oz. različen način.

(3) Na območjih s pretežno ohranjenim vzorcem razpršene poselitve in v delih naselij z ohranjenim vzorcem avtohtonega stavbarstva se, upoštevajoč druge relevantne dejavnike oblikovanja, novogradnje oblikovno prilagajajo vzorcem avtohtonega stavbarstva.

(4) Na območjih naselij ali njihovih delov s prepoznanim v večji meri spremenjenim vzorcem avtohtonega oblikovanja objektov se za novogradnje dopušča različno oblikovanje.

(5) Na območjih z varstvenimi režimi se pri oblikovanju upoštevajo pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(6) Urbanistično oblikovanje se na območju usmerjanja poselitve v naselja podreja sub/urbanizaciji. Na pretežnem delu gričevnatega dela občine, tj. na območju usmerjanja poselitve v naselja in ohranjanja razpršene poselitve pa se urbanistično oblikovanje podreja ohranjanju in razvoju podeželja in avtohtonih vzorcev.

(7) Urbanistično-arhitekturno oblikovanje (delov) naselij in stavb se v naseljih Zg. Korena in Zimica podreja vzorcu avtohtone gradnje (ohranjanje urbanistično-arhitekturnega značaja naselja in stavb). V občinskem središču sledi zastavitvam v urbanističnem načrtu zanj, v ostalih naseljih pa je mešano in v delih naselij raznoliko (avtohtono ali sodobno). Pri gradnjah stavb na območju občine se upoštevajo urbanistično-arhitekturne značilnosti arhitekturne krajine Lenart, znotraj katere se nahaja celoten teritorij občine.

(8) Na območjih naselja Sp. Duplek, kjer niso predvideni večji posegi v prostor, se proste površine zapolnjujejo s prostostoječo pozidavo. Območje južno od šole se prav tako zapolni s prostostoječo pozidavo. Območje predvidene širitve v zahodnem delu naselja se zapolni s prostostoječo in/ali strnjeno pozidavo. Območje predvidene širitve v južnem delu naselja se zapolni s strnjeno in na nekaterih delih lahko tudi z večstanovanjsko pozidavo. Osrednje območje centralnih dejavnosti je opredeljeno na osrednjem območju naselja, centralne dejavnosti se umeščajo prioritetno v pas ob Cesti 4. julija. Opredeljeni sta še dve drugi območji centralnih dejavnosti:

·       zahodno od osrednjega območja centralnih dejavnosti je opredeljeno območje za trgovino, storitve, gostinstvo in poslovne dejavnosti;

·       na območju obstoječe šole in vrtca je opredeljeno območje za izobraževanje, vzgojo, šport, rekreacijo in kulturo.

(9) V Sp. Dupleku sta nujno potrebna zaščite in izboljšanja kakovosti staro jedro in osrednje območje naselja.

(10) V Sp. Dupleku se vzpostavi občinski trg ob novi občinski stavbi, javne površine za tržnico in srečevanje ter osrednje občinske zelene površine, s posameznimi zelenimi preboji in povezavami za pešce.

(11) Naselje Sp. Duplek obdaja zanimiv in pester krajinski okvir, z gozdovi, potmi, opuščeno gramoznico ipd. Povezanost naselja z obstoječimi in predvidenimi rekreacijskimi točkami v okolici je potrebno izboljšati. Vendar pa te zelene površine ne morejo nadomestiti zelenih površin znotraj naselja, ki morajo funkcionirati kot javni prostori za sprostitev, oddih, srečevanje in druženje. Ti morajo biti intenzivno urejani in zagotavljati raznolike doživljajske priložnosti za uporabnike.

(12) Predvidena je vzpostavitev parka južno od osrednjega dela Sp. Dupleka kot enega od osrednjih javnih prostorov naselja. Njegov položaj zagotavlja dnevni peš dostop (radij oddaljenosti 800 – 1000 m) večini prebivalcev naselja. Obdajajo ga pomembnejše obstoječe in predvidene stavbe naselja. Do njega vodi tudi ena od centralnih osi naselja. Na južnem robu se odpira proti in navezuje na Krajinski park Drava oziroma protipoplavni nasip. Ponudbo zelenih površin naselja dopolnjujeta obstoječi športni park ob šoli in obstoječe in predvidene ureditve ob gramoznici.

 

32. člen

(sanacija razvrednotenih grajenih območij in stavb)

(1) Na območju občine ni delov naselij ali delov drugih poseljenih območij, kjer bi bilo spričo razvrednotenosti grajene strukture potrebno izvesti sanacijo.

(2) V posameznih predelih občine so opuščene posamezne stavbe, ki se glede na potrebe in možnosti obnovijo (po potrebi tudi oblikovno in komunalno sanirajo) ali odstranijo.

 

33. člen

(ohranjanje poselitve na območju razpršene poselitve)

(1) Avtohtona razpršena poselitev v gričevnatem delu občine se ohranja, oblikovno in funkcionalno nadgrajuje, opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo in dopolnjuje upoštevajoč varstvene režime na osnovi dopustnih posegov in dejavnosti.

(2) Ohranjajo se tudi druga območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec, npr. lovske in gozdarske koče, gostinski objekti izven strnjenih naselij, posebni objekti kot so cerkve ipd.

(3) Na površinah stavbnih zemljišč razpršene poselitve se poleg bivanja in dejavnosti, vezanih na delovanje kmetijskih gospodarstev ter na turistično ponudbo, dopuščajo kot dopolnilne tudi dejavnosti za zagotavljanje osnovnih potreb prebivalstva in za zagotavljanje lastnih delovnih mest, dejavnosti drugih oblik dela na domu oziroma malega gospodarstva, vse v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi v izvedbenem delu OPN.

(4) Na območje velikega gozdnega kompleksa med Zg. Koreno in Vurberkom (Boršt) in v pas ob Dravi se poselitev ne usmerja.

 

34. člen

(območje celovite prenove)

Območja celovite prenove na območju občine niso načrtovana. Načrtovana je prenova posameznih stavb na Vurberku in v Zg. Koreni.

 

II.6.2.   Usmeritve za razvoj v krajini

 

35. člen

(splošne usmeritve)

(1) Razvoj kulturne krajine je usmerjen v ohranjanje identitetno oz. prepoznavno kakovostnih naravnih in kulturnih sestavin krajine ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega in siceršnjega družbenega razvoja.

(2) Usmerjanje razvoja krajine v občini temelji na ohranjanju kulturne in krajinske raznolikosti ter lokalnih virov. Upošteva se mozaično prepletenost avtohtone razpršene poselitve, manjših in večjih kmetijskih površin, gozdov ter rastja ob vodnih površinah. Na delih prostora vzdolž reke Drave se v razvoj kulturne krajine vključijo tudi ureditve, namenjene turizmu in rekreaciji, vendar tako, da bo zagotovljeno nemoteno odvijanje naravnih procesov, preprečena fragmentacija naravnih ekosistemov in izguba vitalnih delov naravovarstveno pomembnih habitatov.

(3) Spreminjanje namembnosti, vnašanje dejavnosti ali objektov v krajino se izvaja v skladu s prepoznano ustreznostjo prostora. Posegi ne smejo poslabšati prepoznavnih kvalitet prostora, ohranjati se mora kvaliteta naravnih virov in preprečevati kakršnakoli ogroženost vključno tisto zaradi naravnih nesreč. Dopustne in potrebne dejavnosti ter prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov.

(4) Zagotavlja se gospodarno, preudarno in prostorsko racionalno rabo naravnih virov, tako da se ohranjajo potenciali, obnovljivost in kvaliteta, da se zagotovi njihov dolgoročni obstoj in se ohranja biotska raznovrstnost, naravne vrednote in kulturna dediščina.

(5) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na istoimenski karti št. V v merilu 1 : 25.000.

 

36. člen

(razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire – kmetijstvo)

(1) Kmetijska zemljišča se v čim večji meri ohranja in varuje pred spremembami v druge vrste rab. Prednostno se ohranja obsežne sklenjene kmetijske površine v nižinskem delu občine in večje komplekse kmetijskih površin v gričevnatem delu občine.

(2) Spodbuja se ohranjanje in razvoj kmetijske proizvodnje in zagotavljanje dobrih prostorskih in drugih pogojev za trajnostni razvoj kmetijstva.

(3) Ohranja se raznolikost kmetijske rabe tal, raznolikost zemljiških kultur in s tem pestrost prostorskega vzorca kmetijskih zemljišč.

(4) S preudarnim umeščanjem dejavnosti in drugimi prostorskimi ureditvami se v največji meri ohranja pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč ter omejuje in preprečuje njihovo onesnaževanje.

(5) V gričevnatem delu občine z značilnim prepletom kmetijske in gozdarske dejavnosti se kmetijska dejavnost ohranja in vzpodbuja na obstoječih kmetijskih površinah ter preprečuje zaraščanje le-teh. Vzpodbuja se sonaravno kmetovanje, povezovanje kmetovalcev, naravi prijazna živinoreja, dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah ter povezovanje kmetijstva z drugimi oblikami dejavnosti, ki so prav tako vezane na naravne vire in se medsebojno ne izključujejo (turizem, rekreacija, izletništvo).

(6) Obstoječim aktivnim in novim kmetijam se zagotavljajo prostorske možnosti za njihov obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj.

(7) Na območjih varstva podzemnih voda se kmetijsko dejavnost ustrezno tehnološko prilagodi ali usmeri v gojenje primernih kmetijskih kultur. Na poplavnih in mokrotnih zemljiščih se kmetijsko dejavnost prilagaja tovrstnim razmeram.

(8) Na območjih varstva narave se komasacij in agromelioracij ne načrtuje. Izjemoma se jih načrtuje in izvede tako, da ne poslabšajo lastnosti zavarovanih območij ter naravnih vrednot oziroma ne zmanjšajo biotske raznovrstnosti na teh območjih. Na njih in v večji meri na ostalih kmetijskih površinah se ohranjajo ekološko pomembni zeleni koridorji, živice in mejice, grmovna in drevesna zarast, mokrišča in manjše gozdne zaplate sredi kmetijskih zemljišč.

(9) Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.

 

37. člen

(razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire – gozdarstvo)

(1) Gozdnogospodarske dejavnosti se izvajajo v skladu s soglasji in načrti pristojnih nosilcev urejanja prostora (NUP) ob hkratnem ohranjanju pomena in funkcij gozda ter ob zagotavljanju trajnostnega razvoja gozda. S primernim sonaravnim in večfunkcijskim gospodarjenjem se povečuje kakovost in lesni prirast gozda.

(2) V gozdovih s posebnim, tj. krajinskim, ekološkim, kulturnim in/ali rekreativnim pomenom se gospodarjenje z gozdom ustrezno prilagodi. Na območjih požarno ogroženih gozdov se posegi in dejavnosti načrtujejo v skladu s potrebami varstva pred požarom. Na erozijsko ogroženih območjih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pogozdenost se tu prioritetno ohranja.

(3) Lesno proizvodna funkcija se spodbuja izven območij varovalnih gozdov. Gozdov v nižinskem obdravskem delu občine, skupin dreves in posameznih dreves v krajini se ne krči.

(4) Dopustne posege in dejavnosti v gozdni prostor, ki bistveno ne vplivajo na spremembo stanja gozda in ne ovirajo gospodarjenja z njim (npr. rekreacija v naravnem okolju), se usmerja na robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove z manj kakovostnim sestojem. V večje sklenjene gozdne komplekse s poudarjeno socialno ali ekološko funkcijo posegi za namene razpršene poselitve niso dopustni.

(5) Na gozdnih zemljiščih se lahko načrtuje in vzdržuje gospodarska javna infrastruktura skladno z uresničevanjem načel trajnostnega razvoja, varovanja naravnih vrednot in kakovosti prostora. Sistem gozdnih prometnic, kolesarskih in peš poti ter povezav se načrtuje prostorsko racionalno in ne sme povzročati okoljskih degradacij ali sprožati erozijskih procesov.

(6) V gozdovih se dopušča rekreacijo v naravnem okolju na način in v obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih ekosistemov. Ob robovih naselij se gozdovi pretežno ohranjajo in vključijo v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(7) Nove gozdne površine lahko nastajajo v skladu z pristojnimi predpisi in stališči NUP. Na območjih varstva narave se zaraščanje izvaja z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(8) Gozdove se varuje pred onesnaženjem s preventivnimi ukrepi na primarnih onesnaževalcih v prostoru (zračni filtri v proizvodnji, nadzor nad individualnimi kurišči, prometom ipd.).

 

38. člen

(razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire – vode)

(1) Za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in predvidene vodne vire. Pri tem se upošteva predpisane varstvene režime vodovarstvenih območij in varuje tudi tiste vodne vire, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij.

(2) Turistično-rekreacijski potencial predstavljajo reka Drava, opuščena gramoznica v Zg. Dupleku in nekaj manjših zbiralnikov ter ribnikov v gričevnatem delu občine (ribištvo, vodni športi). Rekreacijska raba voda se načrtuje na lahko dostopnih območjih. Z dopustnimi dejavnostmi se ne spreminja morfoloških značilnosti voda in le malo posega v vodni ekosistem ter obvodno krajino. Ureditev voda za kopalne namene je ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustna le na kopalnih vodah, določenih na površinskih vodah, npr. kot kopalno območje ali naravno kopališče in so vključene v seznam kopalnih območij in naravnih kopališč po predpisih s področja kakovosti kopalnih voda.

(3) Na območjih varstva narave, kjer se ta prekrivajo z območji voda, se ohranja naravno obrežno zarast vodotokov in brežin ribnikov. Prostorski posegi se usmerjajo izven teh območij. Izjemoma in upoštevaje posebne naravovarstvene usmeritve se prostorski posegi dovolijo tudi znotraj zaščitenih območij naravnih vrednot vodotokov predvsem za namene gospodarske infrastrukture ter za turistično-rekreacijske namene. Regulacij vodotokov se na območjih varstva narave ne izvaja.

 

39. člen

(razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire – turizem in rekreacija)

(1) Turizem in rekreacijo se razvija v skladu s prostorskimi danostmi na celem območju občine, razvoj pa temelji na povečanju in raznolikosti spektra ponudbe ter preprečevanju konfliktov z drugimi rabami. V turistično – rekreativno ponudbo se na že poznane in tudi nove, inovativne načine vključujejo prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete prostora, ob hkratnem zagotavljanju njihovega varstva in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

(2) V območjih z naravnimi kakovostmi se spodbuja trajnostne, sonaravne oz. 'zelene', nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije. Potrebno infrastrukturo se zagotavlja v poselitvenih območjih. V odprtem prostoru se načrtuje prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture.

(3) Turistična, športna in rekreacijska območja se razvija, programsko dopolnjuje in infrastrukturno opremlja. Zagotavlja se programsko povezanost in dopolnjevanje turistične ponudbe znotraj različnih delov občine in s sosednjimi občinami. Prostorske ureditve se načrtuje tako, da so uporabne skozi celo leto in za različne namene in da njihova ureditev ne povzroča okoljskih degradacij.

(4) Z namenom ohranjanja poseljenosti in kulturne krajine se v odprtem prostoru in na odmaknjenih delih občinskega prostora spodbuja podeželski turizem in druge oblike 'zelenega turizma' kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, navezujoč se na urejene pohodne, kolesarske, vinske, sadne in druge turistično-rekreacijske ter tematske poti. Za razvoj podeželskega turizma je pomembno ohranjanje in izboljševanje oblikovne prepoznavnosti naselij in kakovostnih prvin kulturne krajine (skrb za urejenost urbanih jeder in vasi, obnova starih stavb, ohranjanje tradicionalne arhitekture in krajinskih vedut).

(5) Omrežje pešpoti in pohodnih poti, kolesarskih ter drugih turistično-rekreacijskih poti se dograjuje in dopolnjuje na celotnem območju občine. Pri njihovem načrtovanju se upošteva in preudarno vključuje prepoznane naravne in ustvarjene kvalitete prostora in zagotavlja povezanost različnih delov občinskega teritorija. Na območjih ohranjanja narave se načrtuje predvsem po in ob obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(6) Pomembnejše in obsežnejše športne površine se na novo vzpostavijo oziroma obstoječe vzdržujejo in programsko dopolnjujejo v prvi vrsti v Zg. Dupleku (nekdanja gramoznica) in v občinskem središču. Glede na izkazane potrebe in pod pogojem sprejemljivosti se lahko načrtujejo tudi na površinah drugih namenskih rab.

(7) Programsko se dopolnjuje turistično območje na širšem območju gradu Vurberk.

(8) Kulturni in doživljajski turizem se razvija na območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (Vurberk, Zg. Korena), naravnih vrednot (ob reki Dravi, Kamenščak) in drugih krajinsko kvalitetnih območij.

 

40. člen

(razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire – območja mineralnih surovin)

(1) Na območju nekdanje gramoznice v Zg. Dupleku se dokonča njena sanacija, in sicer vzporedno z vzpostavljanjem turistično-rekreacijskega območja na tej lokaciji.

(2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

 

41. člen

(posebna območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kvalitet prostora – splošne usmeritve)

(1) Na posebnih območjih prepoznavnosti in ohranjanja naravnih in ustvarjenih kakovosti se ohranjajo prvine naravne in kulturne krajine.

(2) Z vključevanjem teh območij v prostorski razvoj občine se preprečuje njihova degradacija in izkorišča njihove potenciale za razvoj specifičnih dejavnosti, ki ohranjajo in izboljšujejo prepoznavnost teh območij, povečujejo primerjalno prednost za turizem in rekreacijo ter ohranjajo njihovo biotsko pestrost in privlačnost.

 

42. člen

(posebna območja prepoznavnih kvalitet prostora – ohranjanje in razvoj krajinskih značilnosti)

(1) Celoten prostor občine je del krajinske makroregije 'Slovenske panonske krajine', vendar je obenem zanj značilna precejšnja krajinska pestrost. Na območju občine se namreč stikajo in prepletajo elementi naravne krajine, kulturne krajine, urbane krajine in kmetijsko intenzivne krajine. Razvoj v krajini se v prvi vrsti usmerja glede na to krajinsko mnogovrstnosti in posledično raznolikost občinskega prostora.

(2) Krajinski razvoj v naravni krajini v delu območja ob Dravi in na območju gozdnega kompleks Boršt se usmerja v trajno ohranitev kakovosti te krajine. Način rabe tukajšnjih gozdnih in kmetijskih površin podpira ohranitev in predstavitev kakovostnih značilnosti tukajšnje krajine in naravnih vrednot.

(3) V kulturni krajini gričevnatih predelov občine (Slovenske gorice) in dela območja ob Dravi blizu Zg. in Sp. Dupleka razvoj krajine temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter lokalnih virih. Pri tem se v gričevnatih predelih kulturne krajine upošteva potreba po ohranitvi in razvojnem nadgrajevanju mozaične prepletenosti tukajšnjih avtohtono razpršeno poseljenih območij, manjših in večjih kmetijskih površin (travniki, njive, vinogradi, sadovnjaki), ureditev za vinogradniški turizem, manjših območij gozdov ter rastja ob potokih in ribnikih. Na delu območja kulturne krajine ob Dravi blizu Zg. in Sp. Dupleka se v razvoj kulturne krajine vključuje tudi ureditve, namenjene turizmu in rekreaciji (z vzporedno sanacijo nekdanje gramoznice). Enako velja za območje v okolici vurberškega gradu.

(4) Na območju urbane krajine (osrednja naselja in prostor med njimi ob obeh regionalnih cestah, vključno z območji Zimice in Zg. Korene) se razvoj krajine usmerja upoštevajoč funkcijo urbanih središč, podeželskih naselij in vasi (in tudi navezavo le-teh ter celotnega občinskega prostora na Maribor), vendar s hkratnim ohranjanjem tukajšnjih krajevnih in kulturnih kakovosti. Usmerjanju krajinskega razvoja se namenja posebna pozornost v tistih delih urbane krajine, ki so v neposrednem stiku oz. se tesno prepletajo z bližnjo naravno krajino (ob Dravi), kulturno krajino (gorice) in kmetijsko intenzivno krajino (obdelan del Dravskega polja med osrednjimi naselji in reko Dravo; obdelano območje med Zimico, Zg. Duplekom in Završko vasjo). V kmetijsko intenzivni krajini se razvoj krajine usmerja v nadaljnje omogočanje kmetijske pridelave, ki glede svoje intenzivnosti upošteva potrebe po trajnostno zasnovani rabi prirodnih virov (prst, voda) in ohranjanju biotske pestrosti (samorasle rastline, prostoživeče živali).

 

43. člen

(posebna območja prepoznavnih kvalitet prostora – območja ohranjanja narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na pretežnem delu območja občine. Območja ohranjanja narave oziroma prepoznavnih naravnih kakovosti se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje oziroma vrednoto in ščitijo pred umeščanjem dejavnosti ter razvojem poselitve, ki niso značilne za zadevno območje.

(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja in izborom ter načinom izvajanja dejavnosti na območjih ohranjanja narave se zagotavlja ohranjanje njihove biotske raznovrstnosti, obseg in ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov, zlasti habitatov ogroženih vrst živih bitij. S premišljenimi posegi se ohranja njihovo kakovost, lastnosti in povezanost, ohranjajo se naravni procesi, ne ogroža njihov obstoj in bistveno ne spremeni ali poškoduje lastnosti, zaradi katerih je neko območje opredeljeno kot območje s prepoznavnimi naravnimi kvalitetami.

(3) Z načrtovanjem prostorskega razvoja na njih se zagotavlja tudi ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(4) Posegi v območja prepoznavnih naravnih kvalitet se izvajajo le v primeru, če posega ni možno načrtovati izven območij prepoznavnih naravnih kakovosti oziroma ni drugih tehničnih možnosti za načrtovanje in izvedbo posega. Enako velja za primere, ko se poseg navezuje na obstoječo prostorsko strukturo in hkrati ne povzroča negativnih vplivov na habitate, biotsko raznovrstnost ter je skladen z usmeritvami pristojnega nosilca urejanja prostora. Pri posegih v prostor se sicer skrbi za čim bolj naravno (ponovno) vzpostavljanje habitatov, izogibanje fragmentaciji naravnih območij in za ohranjanje mejic, grmišč, posameznih dreves in skupin dreves.

(5) V območjih ohranjanje narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, se načrtuje omilitvene in izravnalne ukrepe. Območja za omilitvene in izravnalne ukrepe po predpisih s področja ohranjanja narave se prioritetno vzpostavlja na zemljiščih nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, se najprej vzpostavijo na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju oziroma na zemljiščih nižjih bonitet.

(6) Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, na Natura 2000 območjih niso dovoljene.

(7) Na območjih ohranjanja narave je možno posege, povezane z realizacijo opredeljene namenske rabe prostora (NRP, izvajati samo znotraj površin, na katerih je zadevna vrsta NRP opredeljena.

 

44. člen

(posebna območja prepoznavnih kvalitet prostora – območja varstva kulturne dediščine)

(1) Namen celostnega varovanja območij in objektov kulturne dediščine, tako zavarovane kot zgolj evidentirane, je ohranjanje in izboljšanje njihovega stanja, redno vzdrževanje, raba v skladu s sodobnimi potrebami, zagotavljanje dostopnosti do njih in predstavljanje javnosti (vse navedeno na kraju samem).

(2) Kulturna dediščina se varuje glede na njen tip (npr. arheološka, sakralna, naselbinska ipd.) in status (npr. spomeniki državnega ali lokalnega pomena) v skladu z določili pravnih režimov njenega varstva. Razen same kulturne dediščine se varujejo tudi njeno vplivno območje.

(3) Varstvo kulturne dediščine na obsežnejših območjih te dediščine se zagotavlja tudi skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki gospodarijo s posameznimi sestavinami prostora.

 

45. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Ogrožena območja so vodovarstvena, poplavna, erozijska, plazljiva in (snežno) plazovita območja po predpisih o vodah ter požarno in potresno ogrožena območja.

(2) Na ogroženih območjih se prostorski razvoj načrtuje v skladu z omejitvami zaradi morebitnih naravnih in drugih nesreč ter varstva voda in omogoča varne življenjske razmere, in sicer tudi s sanacijo žarišč naravnih procesov.

(3) Potencialna poplavna ogroženost v občini je spričo izgrajenega protipoplavnega nasipa od Zg. Dupleka do Vurberka bistveno zmanjšana. Za preprečitev škode ob poplavah manjših vodotokov se izvedejo ukrepi, kot so sonaravne ureditve, stabilizacije struge, kanaliziranje vodotoka, izgradnja razbremenilnikov in vzdrževalna dela. Ukrepi za preprečitev škode ob poplavah se lahko izvedejo le na podlagi ustrezne strokovne podlage in ob soglasju pristojnega organa.

(4) Na območjih poplavne ogroženosti se ne načrtuje novih stavbnih zemljišč za poselitev ali razvoj dejavnosti. Na že poseljenih poplavnih območjih, se izvajajo posegi le skladno s predpisi in podrobnejšimi pogoji s področja upravljanja z vodami (zagotovitev ustreznih protipoplavnih ukrepov). Prepovedane so vse dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečali poplavno ogroženost. Ohraniti je treba obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(5) Jugovzhodni rob občine leži na vodovarstvenih območjih. Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti na teh območjih se upoštevajo določila predpisa o tem varstvu.

(6) Del gričevnatega sveta občine (Kamenščak, Zimica, Jablance, Zg. Korena, Žikarce) je uvrščen v območje zahtevnih protierozijskih ukrepov. Upoštevati je treba verjetnost pojavljanja plazenja tal (masnih premikov zemljine) na mnogih delih gričevnatega sveta občine, zlasti v prostoru med Sp. Duplekom, Zimico, Žikarcami in Vurberkom. Na območjih, ki so ogrožena s površinsko, globinsko in bočno erozijo vode, so prepovedani vsi posegi, s katerimi bi se stopnja ogroženosti lahko povečala.

(7) Na območjih, ogroženih z vidika plazenja tal oz. plazljivosti, je treba za posege pridobiti geomehansko mnenje, poročilo ali usmeritve, izdelane z natančnostjo oz. zahtevnostjo, ki je odvisna od stopnje ogroženosti na dotični lokaciji in od vrste načrtovanega posega v prostor.

(8) Na območjih požarno ogroženih gozdov se z načrtovanjem prostorskih ureditev ne sme povečati požarne ogroženosti. Načrtovane dejavnosti ne smejo predstavljati požarnega tveganja za ljudi, materialne dobrine in naravo. Za večjo požarno odpornost in hitrejšo obnovljivost se gozdne sestoje postopoma preoblikuje.

(9) Varstvo pred potresi se zagotavlja z ustreznim protipotresnim načrtovanjem stavb in drugih objektov.

(10) Grajeni prostor se pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom, orkanski veter ipd. varuje s strokovnim umeščanje posegov v prostor, s takšno zasnovo in izvedbo, da so ti optimalno odporni na izredne vremenske pojave. Za blaženje sile orkanskega vetra se uporabi gozd in zelene ter parkovne površine z drevesi, za preprečitev škode ob neurjih pa načrtuje dovolj zmogljive sisteme odvajanja padavinske vode (vključujoč retenzijske površine in ponikalnike, namenjene večjim količinam padavinske vode).

(11) Pri načrtovanju in izvedbi prostorskih posegov ter gradnji objektov se zagotovi tudi možnost izvajanja ukrepov za preprečitev ali ublažitev škode zaradi morebitnih drugih nesreč, kot so nesreče pri prevozu nevarnih snovi, eksplozijah, večje prometne nesreče in vojno delovanje.

 

46. člen

(območja zaščite in reševanja)

(1) Objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja so v občini tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega delovanja možno hitro preurediti in uporabiti za potrebe začasne nastanitve prebivalstva, za deponijo ruševin, odlagališče kontaminiranih odpadkov, pokop ljudi in živali ipd. To so predvsem obstoječe večje odprte površine in večje zgradbe javnega značaja, večja skladišča ipd.

(2) V primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih in izbranih območjih zunaj njih zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, za odlaganje ruševin, pokop kadavrov in za evakuacijo prebivalstva ter njegovo začasno nastanitev.

 

47. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

Na območju občine se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Žikarce, ki se upošteva pri razvoju v krajini in usmerjanju poselitve. Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

 

II.6.3.   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

48. člen

(namenska raba zemljišč)

(1) Celotno območje občine je razdeljeno na območja petih različnih vrst osnovne namenske rabe prostora (NRP), to je na območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Nekatera od teh območij so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta deljena na območja podrobnejše namenske rabe prostora.

(2) Stavbna zemljišča so kategorija osnovne namenske rabe prostora, ki obsega zemljiške parcele ali njihove dele, na katerih so zgrajeni objekti, in zemljiške parcele oz. njihove dele, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjeni za graditev objektov. Določijo se na:

·       območjih naselij;

·       posebnih območjih (površine za turizem;

·       površinah razpršene poselitve;

·       površinah razpršene poselitve – gradnja po l. 1967;

·       območjih objektov za potrebe obrambe zunaj naselij;

·       območjih elektronsko komunikacijske in okoljske infrastrukture;

·       površinah cest in drugih prometnih površinah;

·       urejenih zelenih površinah (pokopališča, površine za šport, rekreacijo in oddih, parki, druge zelene površine);

·       območjih drugih vrst gospodarske javne infrastrukture (z izjemo vodne infrastrukture), za katero je značilna izključna raba prostora.

(3) Na območjih stavbnih zemljišč v naseljih se v izvedbenem delu OPN opredeli podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti glede na fizične lastnosti prostora, ustvarjene razmere in dejansko rabo zemljišč oz. predvideno rabo in funkcije posameznih območij.

(4) Območja stavbnih zemljišč so v OPN določena tako, da so kot izhodišče povzete odločitve o območjih in obsegu stavbnih zemljišč iz predhodno veljavnih prostorskih planskih aktov občine in korigirana, spremenjena ali na novo določena povsod tam, kjer in kakor je to izhajalo iz ugotovitev v različnih strokovnih podlagah ali spričo dejanskega stanja v prostoru.

(5) Za stavbna zemljišča se v okvirih veljavne zakonodaje štejejo tudi tista, ki so namenjena za načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, pa kot takšna v grafičnem delu OPN niso prikazana.

(6) Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih, vodnih in gozdnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Uporabljajo se v skladu z njihovim namenom. Na podlagi naravnih lastnosti, lege, potenciala, oblike in velikosti parcel ter drugih relevantnih meril in kriterijev se določijo kot najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se v največji možni meri upošteva njihovo kvaliteto in potencial za kmetijsko proizvodnjo. Preprečuje se njihovo nekontrolirano in neupravičeno zmanjševanje, onesnaževanje ali druge vrste degradacija.

(7) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo gozda. Gozdna zemljišča se uporabljajo v skladu z odločitvami o načinu gospodarjenja, opredeljenimi v gozdnogospodarskem načrtu gospodarske enote.

(8) Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Med vodna zemljišča spadajo tudi zemljišča za vodno infrastrukturo (npr. visokovodni nasip). Območja celinskih voda se določijo za vse vodotoke in stoječe vode. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje s področja voda.

(9) V OPN se kot druga zemljišča po potrebi lahko določijo tudi območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja mineralnih surovin in ostala območja. Območje za potrebe obrambe izven naselij se opredeli na podlagi obstoječega stanja tega območja. Namenska raba območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe se določi kot je opredeljena osnovna namenska raba na tem območju – stavbno zemljišče.

(10) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na istoimenski karti št. VI v merilu 1 : 25.000 in zajemajo:

·       ohranjanje pretežno gozdnih zemljišč na območju večjega gozdnega kompleksa Boršt;

·       ohranjanje prepleta kmetijskih in gozdnih zemljišč ter stavbnih zemljišč v gričevnatem, razpršeno poseljenem delu občine;

·       ohranjanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter stavbnih zemljišč v naseljih, vse našteto v nižinskem predelu občine (vključno z območjem Vurberka);

·       širitev in zaokrožitev stavbnih zemljišč osrednjih šestih naselij v občini.

 

II.6.4.   Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

 

49. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Določitev prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljevanju: PIP) v izvedbenem delu OPN glede:

·       podrobnejše namenske rabe prostora in dopustnih dejavnosti;

·       vrste dopustnih objektov in posegov;

·       lege, velikosti in oblikovanja objektov;

·       parcelacije;

·       opremljenosti oz. navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno dobro;

·       ter drugih lastnosti,

izhaja iz povezanega upoštevanja prepoznanega vzorca poselitve, stanja v prostoru, prostorskih in drugih družbenogospodarskih trendov, varstvenih območij in režimov zanje, strokovnih načel, veljavnih standardov, relevantnih pravnih podlag in drugih dejavnikov prostorskega razvoja, ki so merodajni ne le za opredeljevanje posegov v prostor, temveč tudi za podrobnejše urejanje le-teh. Izhodišča za določitev prostorskih izvedbenih pogojev se upoštevajo za posege na stavbnih in drugih zemljiščih za več enot urejanja prostora ali specifično po posameznih enotah urejanja prostora.

(2) Navedena izhodišča se upošteva tudi za določitev usmeritev za izdelavo predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(3) Za občinsko središče Sp. Duplek se prostorski izvedbeni pogoji določijo na osnovi urbanističnega načrta in izhajajo iz ohranjanja, dopolnjevanja, izboljševanja in boljšega povezovanja obstoječe strukture naselja.

(4) Nekateri prostorski izvedbeni pogoji se prikažejo tudi ali samo v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN na karti št. 5. Prikaz območij enot urejanja prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in drugih regulacijskih elementov (Merilo 1 : 5.000).

 

III.         Izvedbeni del

 

50. člen

(predmet izvedbenega dela)

(1) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta so za celo območje občine določene enote urejanja prostora (EUP), osnovna oziroma podrobnejša namenska raba prostora (ONRP oz. PNRP), prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posege v prostor, območja urejanja z veljavnimi prostorskimi akti in območja urejanja s predvidenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ter usmeritve za njihovo izdelavo.

(2) Za posege in gradnje na celem območju občine so določeni splošni prostorski izvedbeni pogoji (splošni PIP). Za nekatere enote urejanja prostora pa so določeni tudi podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (podrobnejši PIP). Splošni PIP in podrobnejši PIP, kot so določeni v odloku, se med seboj ali dopolnjujejo ali podrobnejši PIP izključujejo ali spreminjajo splošne v celoti ali deloma. V nekateri primerih PIP ali za objekte ali na posameznih območjih PNRP oz. EUP niso določeni.

(3) Pri posegih in gradnjah se vsi merodajni prostorski izvedbeni pogoji upoštevajo v opredeljenem dopustnem razponu in obenem medsebojno kompatibilno.

 

III.1.     Enote urejanja prostora

 

51. člen

(enote urejanja prostora)

(1) Na kartah v grafičnih prikazih izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta so enote urejanja prostora označene z enolično oznako sestavljeno iz oznake enote urejanja prostora in zaporedne številke enote. Podrobna namenska raba je izpisana v naslednji vrstici. V naslednji vrstici je izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali predvidenim podrobnim prostorskim načrtom. V primerih načina urejanja s predmetnim odlokom se oznaka ne izpisuje.

(2) Območje občine je deljeno v naslednje skupine enot urejanja prostora ('makro enote'), znotraj katerih so opredeljene enote urejanja prostora z enoličnimi oznakami:

 

 

Kratica skupine enot urejanja prostora

Ime skupine enot urejanja prostora

Enolične oznake enot urejanja prostora

D

Dvorjane (naselje)

D-1 do D-14

DR

Drava (nižinski predel občine brez naselij)

DR-1 do DR-10

znotraj te skupine EUP so posamezne EUP, ki pripadajo zaselkom in večjim zaselkom, označene takole:

·       DR-JO-8 (zaselek Johe)

R

turistično rekreacijsko območje v Zgornjem Dupleku

R-1 do R-3

SD

Spodnji Duplek (naselje)

SD-1 do SD-24

SG

Slovenske Gorice (gričevnati predel občine brez naselij)

SG-1 do SG-39;

znotraj te skupine EUP so posamezne EUP, ki pripadajo posebnim območjem, zaselkom in večjim zaselkom, označene takole:

·       SG-P-8 (zaselek Pečice)

·       SG-G-10 (zaselek Gmajna)

·       SG-ZV-11 do SG-ZV-12 (zaselek Završka vas)

·       SG-DV-13 (zaselek Dupleški vrh)

·       SG-C-20 (zaselek Ciglence)

·       SG-V-23, SG-V-24, SG-V-31 (posebno območje Vurberk – grad) (opomba: območje z oznako SG-V-31 je poimenovano tudi kot Vurberk – kulturni dom)

·       SG-V-25 (pokopališče Vurberk)

·       SG-V-26 (posebno območje Vurberk – pri šoli)

·       SG-K-28 in SG-K-29 (zaselek Kamenščak)

·       SG-SK-32 (zaselek Sp. Korena)

·       SG-Ž-33 (zaselek Žikarce)

VF

Vurberk-Farošak (naselje)

VF-1 do VF-6

Z

Zimica (naselje)

Z-1 do Z-4, Z-7, Z-8

ZD

Zgornji Duplek (naselje)

ZD-1 do ZD-20

ZK

Zgornja Korena (naselje)

ZK-1 do ZK-14

 

 

(3) Enote urejanja prostora so prikazane v grafičnih prikazih v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta na kartah št. 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, št. 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture in št. 5 Prikaz območij enot urejanja prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in drugih regulacijskih elementov.

 

III.2.     Namenska raba prostora

 

52. člen

(namenska raba prostora)

(1) Na območju občine se določene osnovne namenske rabe delijo tudi na pretežne podrobnejše namenske rabe kot sledi:

 

 

Osnovna namenska raba

Podrobnejša namenska raba

Členitev podrobnejše namenske rabe prostora

I. Območja stavbnih zemljišč

S – območja stanovanj

 

·       SS stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi

 

·       SK površine podeželskega naselja

 

C – območje centralnih dejavnosti

·       CU osrednja območja centralnih dejavnosti

·       CD druga območja centralnih dejavnosti

 

B – posebna območja

·       BT površine za turizem

 

·       BC športni centri

 

I – območja proizvodnih dejavnosti

·       IG gospodarske cone

·       IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo

 

Z – območja zelenih površin

·       ZS površine za oddih, rekreacijo in šport

·       ZP parki

·       ZD druge urejene zelene površine

·       ZK pokopališča

 

P – območja prometnih površin

·       PC površine cest

·       PO ostale prometne površine

 

T – območja komunikacijske infrastrukture

·       T območja komunikacijske infrastrukture

 

O – območja okoljske infrastrukture

·       O območja okoljske infrastrukture

 

A – površine razpršene poselitve

·       A površine razpršene poselitve

·       Aa – površine razpršene poselitve

·       An – površine razpršene poselitve – zaselek ali večji zaselek

·       Ao – površine razpršene poselitve – ostale (gradnja po l. 1967)

II. Območja kmetijskih zemljišč

Najboljša kmetijska zemljišča

·       K1 najboljša kmetijska zemljišča

 

Druga kmetijska zemljišča

·       K2 druga kmetijska zemljišča

 

III. Območja gozdnih zemljišč

Gozdna zemljišča

·       G gozdna zemljišča

 

IV. Območja voda

Površinske vode

·       VC celinske vode

 

Območja vodne infrastrukture

·       VI območja vodne infrastrukture

 

 

(2) Na območju občine stanovanjskih površin brez spremljajočih dejavnosti ni, razen če je za posamezno enoto urejanja prostora določeno drugače v podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih.

(3) Podrobnejša namenska raba prostora je prikazana v grafičnih prikazih v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta na karti št. 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (v merilu 1 : 5.000).

 

III.3.     Prostorski izvedbeni pogoji

 

III.3.1.  Splošni prostorski izvedbeni pogoji

 

53. člen

(vsebina)

Splošni prostorski izvedbeni pogoji določajo:

·       dopustne gradnje in druge posege,

·       dopustne dejavnosti in objekte,

·       urbanistično in arhitekturno oblikovanje,

·       urejanje prometnih površin,

·       urejanje in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo,

·       varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave,

·       varstvo okolja, naravnih dobrin, obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

·       varovanje zdravja.

 

III.3.1.1.  Dopustne gradnje in drugi posegi

 

54. člen

(območja vseh namenskih rab)

Na celotnem območju občine so na površinah vseh namenskih rab in ne glede na določila podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev dopustni:

·       nujni posegi in ureditve za potrebe obrambe, za odpravljanje negativnih vplivov na okolje in zagotavljanje večje varnosti ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izvajanju nalog policije;

·       ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter na renaturacijo vodotokov;

·       dela, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih mrež, geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih in oprema za državno omrežje permanentnih postaj svetovnega satelitskega navigacijskega sistema;

·       raziskave nahajališč mineralnih surovin, geotermičnega energetskega vira, geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s pitno vodo oz. podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišča po raziskavah vrnejo v prvotno stanje;

·       gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture (komunalne, energetske, elektronsko komunikacijske ipd.);

·       rekonstrukcije in vzdrževanje objektov in naprav prometne infrastrukture;

·       postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 k temu odloku;

·       vzdrževanje objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist;

·       postavitev začasnih objektov in začasne ureditve v soglasju s pristojnim nosilcem urejanja prostora (NUP);

·       odstranitve oz. rušitve obstoječih objektov.

 

55. člen

(območja stavbnih zemljišč)

(1) Na celotnem območju občine so na stavbnih zemljiščih v skladu z določili tega odloka ali če drugi predpisi ali veljavni podrobnejši prostorski akti ne določajo drugače, dopustne še naslednje gradnje in posegi:

·       gradnja novega objekta,

·       dozidava in nadzidava,

·       rekonstrukcija objekta,

·       sprememba namembnosti objekta.

(2) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje legalno zgrajenih objektov, v katerih se izvaja dejavnost, ki ni dopustna na predmetni podrobnejši namenski rabi, je dopustna le v okviru pripadajoče gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti za predmetno območje.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je na območjih PNRP vrste Ao gradnja samostojnega novega stanovanjskega objekta, ki ni za potrebe kmetije, dopustna le kot nadomestna gradnja.

(4) Na Ao je ne glede na določila predhodnega odstavka dopustna gradnja samostojnih novih objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

 

56. člen

(območja kmetijskih zemljišč)

Na območju kmetijskih zemljišč so še dopustne:

·       agrarne operacije;

·       vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

·       objekti, ki niso grajeni rastlinjaki in so hkrati proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost gradnje, lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov;

·       grajeni rastlinjaki, ki lahko presegajo velikost nezahtevnih objektov in so hkrati objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti ter obenem po veljavnem predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje spadajo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte;

·       lesen enoetažni pritlični čebelnjak na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;

·       lesena enoetažna pritlična staja na točkovnih temeljih, namenjena zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;

·       pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);

·       pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

·       začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: (a) oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; (b) cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; (c) začasna tribuna za gledalce na prostem; (č) premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčniki).

·       opazovalnice, to je netemeljene lesene konstrukcije (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

·       začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

·       ureditve dostopov do objektov, skladnih s tem aktom, če gre za objekt, ki (a) ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali (b) ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

·       gradnje gradbeno inženirskih objektov iz skupin (a), (b) in (c): (a) daljinski cevovod, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; (b) lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; (c) in gradnje drugih gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v prej navedeni skupini (a) in (b);

·       rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije cest;

·       vzpostavljanje območij za omilitvene in izravnalne ukrepe po zakonu o ohranjanju narave le izjemoma;

·       na poljskih poteh, namenjenih vožnji kmetijske mehanizacije, je dopustno tudi kolesarjenje, sprehajanje ipd.;

·       gradnja kmetijskih objektov na osnovi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) v skladu s tem odlokom;

·       rekonstrukcija, nadzidava in dozidava ter vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov;

·       nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, kot so za območja kmetijskih zemljišč opredeljeni v Prilogi 1 k temu odloku.

 

57. člen

(območja gozdnih zemljišč)

Na območju gozdnih zemljišč so še dopustni:

·       posegi le v skladu z zakonom o gozdovih, gozdnogospodarskimi in lovsko gojitvenimi načrti ter s soglasjem nosilcev urejanja prostora,

·       ureditve za potrebe lova in ribolova ter ribogojnic,

·       sanacije nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov,

·       rekonstrukcija, nadzidava in dozidava ter vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov.

·        

58. člen

(območja vodnih zemljišč)

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

·       gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če (slednji) izpolnjujejo predpisane pogoje;

·       gradnjo objektov grajenega javnega dobra po veljavni zakonodaji;

·       ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;

·       ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

·       gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

·       gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in

·       gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(2) Ne glede na navedbe v (1) odstavku tega člena je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi veljavne zakonodaje o vodah, drugače določeno.

(3) Posegi iz (1) in (2) odstavka tega člena ter morebitni drugi posegi (npr. rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja obstoječih objektov in naprav) so dopustni s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora. Prav tako je treba pridobiti soglasje nosilca urejanja prostora oz. organa, pristojnega za upravljanje in varstvo voda, za vse posege na vodno in priobalno zemljišče.

(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

·       ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

·       zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

·       ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

·       onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:

·       gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin;

·       odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki;

·       odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi;

·       odlaganje odpadkov.

(6) Na območjih vodotokov ni dovoljeno:

·       pridobivanje gramoza in proda,

·       utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov (razen kadar gre za obnovo ali rekonstrukcijo zidov v sklopu nekdanjih mlinov ali žag), betoniranje dostopov,

·       izvajati posegov, ki onemogočajo dostop do vodotoka,

·       odvzemati vode, če v strugi ni zagotovljen biološki minimum oziroma ekološko sprejemljiv pretok.

 

59. člen

(dozidave, nadzidave, rekonstrukcije)

(1) Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov, v katerih se izvaja dejavnost, ki ni dopustna s tem odlokom na dotični vrsti podrobnejše namenske rabe prostora, je ne glede na določila odloka dopustna le v okviru obstoječe gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti za predmetno območje.

(2) Za dozidave, nadzidave in rekonstrukcije veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot so določeni za popolnoma na novo zgrajen objekt, v kolikor niso posamezni pogoji določeni drugače.

 

60. člen

(spremembe namembnosti objektov)

(1) Spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov so možne na vseh stavbnih zemljiščih različnih vrst PNRP v okviru dopustnih dejavnosti in objektov na njih ter v skladu z drugimi pogoji odloka.

(2) Ne glede na predhodni odstavek in druga določila tega odloka so dopustne spremembe namembnosti obstoječih stavb z bruto tlorisno površino nad 300 m2 na PNRP vrst SS, SK in CU tudi v večstanovanjske stavbe. Pri izračunu površine se ustrezno upošteva tudi neizkoriščeno podstrešje.

(3) S spremembo namembnosti objektov se ne sme presegati določenih stopenj obremenjevanja okolja za posamezno območje.

(4) Spremembe namembnosti objektov na območjih PNRP vrste Ao so dopustne le za dejavnosti, kot so dopuščene na območjih oz. površinah Aa.

 

61. člen

(vzdrževanje objektov)

(1) Objekte se vzdržuje v stanju, da ne ogrožajo občanov in ne vplivajo negativno na rabo objekta, sosednjih objektov ter zunanjo podobo območja.

(2) Pri vzdrževalnih delih in energetskih sanacijah stavb (večstanovanjskih in drugih javnih stavb) se zagotavlja kakovost in enotno oblikovanje fasade. Barve fasad se izvedejo v pastelnih ali v svetlih barvnih tonih, kontrastni odtenki so dopustni le do ¼ posamezne fasade. Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v enaki velikosti in barvi za celoten objekt.

(3) Zasteklitve balkonov večstanovanjskih stavb so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

(4) Namestitev fotovoltaike je dopustna pri enostanovanjskih in dvostanovanjskih prostostoječih stavbah, enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah v nizu (dvojčkih in vrstnih hišah) na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah kot del oblikovanja fasad. Višina elementov fotovoltaike ne sme presegati dopustne višine objekta. Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora IG in IK način postavitve elementov fotovoltaike ni omejen.

(5) Način namestitve klimatske naprave ali naprav se pri večstanovanjskih stavbah določi za vsa stanovanja oz. za celo stavbo. Pri objektih centralnih dejavnosti se namestijo vizualno zakrito ali na stranskih fasadah in/ali na dvoriščno stran ali kot sestavina arhitekturnega oblikovanja stavbe. Klimatska naprava ne sme imeti nedovoljenih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.

(6) Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije na stavbe ni dopustna.

(7) Zamenjava kritine se izvede skladno z določili tega odloka.

 

62. člen

(območja in objekti z varstvenimi režimi)

(1) Na območjih in objektih z varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih se gradnje in drugi posegi, vključno s postavitvijo nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v tem odloku, izvajajo v skladu s pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.

(2) Območja in pripadajoči objekti z varstvenimi režimi so prikazani v Prikazu stanja prostora in selektivno na karti št. 5 izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta.

 

63. člen

(območja urejanja s predvidenim občinskim podrobnim prostorskim načrtom – OPPN)

(1) Na območjih, za katera je določena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, so do sprejetja le-tega možni le naslednji posegi:

·       rekonstrukcije,

·       nadzidave in dozidave,

·       spremembe namembnosti,

·       odstranitev obstoječih objektov in/ali druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

·       nadomestna gradnja v okviru obstoječih gradbenih parcel,

·       vzdrževanje,

·       postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s pogoji tega odloka, na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov in na nezazidanem stavbnem zemljišču le začasno, do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta. V primeru skladnosti z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se lahko objekti ohranijo.

(2) Občinski podrobni prostorski načrt se lahko izdela tudi za manjšo zaključeno celoto na osnovi predhodno izdelane strokovne podlage za določeno celo območje urejanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Območje posameznega predvidenega občinskega podrobnega prostorskega načrta, določeno s tem aktom, se lahko po potrebi poveča tako, da se vanj vključijo stični robni deli sosednjih enot urejanja prostora (npr. tam, kjer se na omenjenih delih nahajajo obstoječe ali načrtovane ceste ali druge vrste gospodarske javne infrastrukture oz. grajenega javnega dobra).

(3) Občinska služba pristojna za urejanje prostora določi, ali je za občinski podrobni prostorski načrt potrebno predhodno izdelati variantne rešitve.

(4) Do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta so na območjih, kjer je prisotna kulturna dediščina, dopustna le vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih objektov v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora.

(5) Občinski podrobni prostorski načrt se izdela tudi v primeru, da načrtovani posegi v prostor presegajo določila prostorskih izvedbenih pogojev po tem odloku oziroma z njim določene prostorske izvedbene pogoje. OPPN se izdela oz. sprejme tudi za namen izkoriščanja mineralnih surovin.

 

64. člen

(natečaji)

(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju za objekte oz. območja po predpisih s področja javnega naročanja.

(2) Izvedbo natečaja določi občinska služba pristojna za urejanje prostora.

 

III.3.1.2.  Dopustne dejavnosti in objekti

 

65. člen

(dopustne dejavnosti in objekti)

(1) Dopustne dejavnosti so določene in poimenovane pretežno v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) ali so poimenovane opisno v skladu s 6. členom tega odloka z novim izrazom za posamezno dejavnost ali za skupino dejavnosti. V kolikor so določene v skladu s SKD in če ni določeno drugače v podrobnejših PIP, velja, da so dopustne vse dejavnosti, ki so znotraj posamezne ravni in hierarhično pod njo.

(2) Dopustni objekti so določeni glede na dopustne dejavnosti na posamezni vrsti PNRP in ONRP. Pretežno so poimenovani v skladu z veljavnim predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov ali so poimenovani z novim izrazom za posamezni objekt ali za skupino objektov, določenim v 6. členu tega odloka. V kolikor so poimenovani glede na namen uporabe v skladu z veljavnim predpisom ali poimenovani z novim izrazom, ki predstavlja različne vrste objektov iz veljavnega predpisa in če ni določeno drugače s podrobnejšim PIP ali drugimi členi odloka velja, da so dopustne vse vrste objektov, ki so po namenu določene znotraj posamezne klasifikacijske ravni in tudi hierarhično pod njo.

(3) Gradbeno inženirski objekti, dopustni na vseh območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rab prostora ob nadrejenem upoštevanju določil podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev in drugih splošnih prostorskih izvedbenih pogojev, so:

·       ceste;

·       mostovi, viadukti, predori in podhodi;

·       daljinski in lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti, napravami ter priključki nanje (npr. vključno tudi z baznimi postajami);

·       oporni zidovi;

·       škarpe;

·       ograje;

·       stabilizacijski objekti za zadrževanje plazenja tal (masni premikov zemljine);

·       objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;

·       objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade in pomoli.

(4) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni na celem območju občine v skladu s Prilogo 1 in ne glede na določila podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev. Tisti, ki niso navedeni v Prilogi 1, pa se lahko postavijo tudi v skladu s predpisi iz drugih področij. Določbe iz tega odstavka veljajo tudi za nezahtevne in enostavne objekte, postavljene pred uveljavitvijo tega odloka.

(5) Dopustne dejavnosti na posameznem območju namenske rabe prostora se lahko locirajo v samostojnih stavbah na lastnem zemljišču, na zemljišču drugih stavb ob upoštevanju določil odloka ali v delu – prostorih drugih dopustnih stavb.

(6) Večnamenske stavbe se opredelijo glede na pretežno dejavnost v njih.

(7) Na območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rab so poleg s tem odlokom že določenih, dopustne še naslednje dejavnosti in objekti v skladu s pogoji v nadaljevanju:

 

 

(7.1)

SS – stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       bivanje;

·       trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (razen trgovina na debelo); posredništvo;

·       dejavnosti družbene infrastrukture;

·       gostinska dejavnost (le penzion, gostišče, prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom, dejavnost strežbe in pijač);

·       storitvena dejavnost;

·       poslovna dejavnost;

·       kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru obstoječih kmetij;

·       dejavnosti malega gospodarstva, če so v skladu z drugimi določili odloka, ne potrebujejo stacionarnih parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje na predmetnih površinah in imajo vplive omejene na dopustno raven za stanovanjsko območje;

·       občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin.

DOPUSTNI OBJEKTI

·       enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, ki so prostostoječe ali v nizu ter večstanovanjske stavbe v skladu z drugimi določili odloka;

·       stavbe družbene infrastrukture;

·       trgovske stavbe;

·       gostinske stavbe (od teh le penzion, gostišče, prenočišče, gostilne, restavracije in točilnice);

·       poslovne in upravne stavbe;

·       samostojne prodajalne in butiki;

·       stavbe za storitvene dejavnosti;

·       garažne stavbe;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij;

·       stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki;

·       objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       stanovanjske stavbe

·       veljajo pogoji, določeni v okviru dopustne tipologije stanovanjskih stavb;

·       stavbe družbene infrastrukture

·       višina: do 12 m;

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,6;

·       delež zelenih površin znaša vsaj 40 %;

·       trgovske in gostinske stavbe, stavbe za storitvene in poslovne dejavnosti in za malo gospodarstvo

·       velikost gradbene parcele znaša največ 2.000 m2;

·       bruto tlorisna površina stavbe znaša največ 150 m2;

·       višina na območjih z avtohtonim oblikovanjem stavb znaša največ 10 m, na območjih z različnim oblikovanjem stavb pa 9 m;

·       faktor zazidanosti znaša do 0,4;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 25 %;

·       garažne stavbe

·       stavbe so pritlične;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe

·       višina stavb znaša največ 11 m;

·       faktor zazidanosti znaša do 0,4;

·       delež zelenih površin znaša vsaj 60 %.

 

(7.2)

SK – površine podeželskega naselja

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       bivanje;

·       trgovina na drobno za dnevno oskrbo;

·       gostinske dejavnosti;

·       storitvene dejavnosti;

·       poslovne dejavnosti;

·       malo gospodarstvo;

·       dejavnosti družbene infrastrukture;

·       kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe – prostostoječe;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe;

·       garažne stavbe;

·       različne vrste stavb in objektov za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;

·       različne vrste stavb in objektov za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       eno in dvostanovanjske stavbe v okviru kmetije, različne stavbe za kmetijsko dejavnost in dopolnilno na kmetiji

·       višina stavb znaša največ 11 m;

·       faktor zazidanosti znaša do 0,4;

·       delež zelenih površin znaša vsaj 60 %;

·       eno in dvostanovanjske stavbe izven kmetij

·       veljajo pogoji določeni v okviru dopustne tipologije stanovanjskih stavb;

·       garažne stavbe

·       stavbe so pritlične;

·       različne stavbe potrebne za spremljajoče dejavnosti, razen za stavbe družbene infrastrukture

·       velikost gradbene parcele znaša največ 1500 m2;

·       bruto tlorisna površina stavbe znaša največ 200 m2;

·       višina stavb znaša največ 11 m;

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,5;

·       delež zelenih površin znaša vsaj 25 %.

 

(7.3)

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       dejavnosti družbene infrastrukture;

·       poslovne dejavnosti;

·       trgovina;

·       gostinske dejavnosti;

·       storitvene dejavnosti;

·       bivanje;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       stanovanjske stavbe različnih tipologij;

·       stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;

·       gostinske stavbe;

·       poslovne in upravne stavbe;

·       trgovske stavbe;

·       stavbe za storitvene dejavnosti;

·       garažne stavbe;

·       stavbe splošnega družbenega pomena;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij;

·       stavbe za opravljanje verskih obredov;

·       kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene;

·       gasilski domovi, stavbe za nastanitev policistov, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, zaklonišča;

·       športna igrišča;

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       stanovanjske stavbe

·       veljajo pogoji določeni v okviru dopustne tipologije;

·       nestanovanjske stavbe

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,6;

·       nadzemna etažnost znaša največ P+1+M.

 

(7.4)

CD – druga območja centralnih dejavnosti

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       dejavnosti družbene infrastrukture;

·       trgovina;

·       gostinstvo;

·       storitvene dejavnosti;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       poslovne in upravne stavbe;

·       trgovske stavbe;

·       stavbe za storitvene dejavnosti;

·       garažne stavbe;

·       stavbe splošnega družbenega pomena;

·       stavbe za opravljanje verskih obredov;

·       kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene;

·       gasilski domovi, stavbe za nastanitev policistov, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč;

·       športna igrišča;

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,6;

·       nadzemna etažnost znaša največ P+1+M ali P+2.

 

(7.5)

IG – gospodarske cone

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       proizvodne dejavnosti;

·       trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil;

·       posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili;

·       dejavnost strežbe jedi in pijač;

·       poslovne dejavnosti;

·       storitvene dejavnosti, vključno z dajanjem tovornjakov v najem in zakup;

·       izobraževanje;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       gostilne, restavracije in točilnice;

·       poslovne in upravne stavbe;

·       trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;

·       stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;

·       industrijske stavbe in skladišča;

·       bencinski servisi;

·       stavbe za poklicno izobraževanje;

·       stavbe za neinstitucionalno izobraževanje;

·       stavbe za šport;

·       objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,6;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 20 %;

·       nadzemna etažnost znaša največ P+1+M ali P+2.

 

(7.6)

IK – površine za kmetijsko proizvodnjo

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       kmetijska proizvodnja ter v povezavi z njo druge dejavnosti (npr.: predelovalne dejavnosti, trgovina, promet in skladiščenje, poslovne in storitvene dejavnosti, izobraževanje);

DOPUSTNI OBJEKTI

·       samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače;

·       samostojne prodajalne in butiki;

·       garažne stavbe;

·       industrijske stavbe in skladišča, a le za potrebe kmetijske proizvodnje;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe;

·       čistilne naprave;

·       elektrarne in drugi energetski objekti (dopustni so samo fotovoltaični sistemi, ki so del strehe ali fasade objektov);

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       vse nestanovanjske kmetijske stavbe in druge stavbe za potrebe kmetijske proizvodnje oz. v povezavi z njo so pritlične;

·       nadzemna etažnost ostalih stavb znaša največ P+M;

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,6;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 20 %.

 

(7.7)

BT – površine za turizem

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       dejavnosti družbene infrastrukture;

·       gostinstvo;

·       trgovina;

·       storitvene dejavnosti;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       gostinske stavbe;

·       poslovne in upravne stavbe;

·       trgovske stavbe;

·       stavbe za storitvene dejavnosti;

·       garažne stavbe;

·       stavbe splošnega družbenega pomena;

·       stavbe za opravljanje verskih obredov;

·       kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene;

·       športna igrišča;

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       bruto tlorisna površina trgovskih stavb lahko znaša največ 150 m2;

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,7;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 30 %;

·       nadzemna etažnost znaša največ P+1+M.

 

(7.8)

BC – športni centri

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       dejavnosti družbene infrastrukture;

·       gostinstvo;

·       trgovina;

·       storitvene dejavnosti;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       gostinske stavbe;

·       poslovne in upravne stavbe;

·       trgovske stavbe;

·       stavbe za storitvene dejavnosti;

·       garažne stavbe;

·       stavbe splošnega družbenega pomena;

·       stavbe za opravljanje verskih obredov;

·       kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene;

·       športna igrišča;

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,7;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 30 %;

·       nadzemna etažnost znaša največ P+1+M ali P+2.

 

(7.9)

ZS – območje zelenih površin – površine za oddih, rekreacijo in šport

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

·       gostinstvo: le dejavnost strežbe jedi in pijač;

·       dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup;

·       trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z izdelki za šport;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       stavbe za šport, od tega samo pomožne stavbe na športnih igriščih;

·       objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,7;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 30 %;

·       nadzemna etažnost znaša največ P+M.

 

(7.10)

ZP – parki

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

·       gostinstvo: le dejavnost strežbe jedi in pijač;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi, razen živalskih vrtov;

·       okrepčevalnica, bife, kavarna, slaščičarna;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       bruto tlorisna površina gostinskih stavb znaša največ 60 m2;

·       bruto tlorisna površina ostalih stavb ni omejena;

·       nadzemna etažnost stavb znaša P;

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,3;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 50 %.

 

(7.11)

ZD – območje zelenih površin – druge urejene zelene površine z zaščitno in drugo funkcijo

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: vsi razen živalskih vrtov.

 

(7.12)

ZK – pokopališča

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       dejavnost verskih organizacij, pogrebna dejavnost ter spremljajoče storitvene in trgovske dejavnosti, ki služijo tem območjem in/ali so povezana s pokopališko dejavnostjo;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       samostojne prodajalne in butiki;

·       stavbe za storitvene dejavnosti;

·       stavbe za opravljanje verskih obredov;

·       pokopališke stavbe;

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, druge urejene zelene površine in botanični vrtovi;

·       pokopališča;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       bruto tlorisna površina stavb za storitvene in trgovske dejavnosti znaša največ 80 m2;

·       bruto tlorisna površina ostalih stavb ni omejena;

·       nadzemna etažnost znaša največ P+M.

 

(7.13)

PC – površine cest

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       cestni promet;

·       cevovodni transport;

·       dajanje motornih vozil v najem in zakup;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih;

·       ceste;

·       mostovi, viadukti, predori in podhodi.

 

(7.14)

PO – ostale prometne površine

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       cestni promet;

·       cevovodni transport;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       samostojne prodajalne;

·       nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih;

·       javne sanitarije;

·       ceste;

·       mostovi, viadukti, predori in podhodi;

·       trgi, zelenice in druge urejene zelene površine;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       nadzemna etažnost stavb znaša največ P.

 

(7.15)

T – območja komunikacijske infrastrukture

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       telekomunikacijske dejavnosti;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja;

·       lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;

·       drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       faktor zazidanosti znaša največ 1,0.

(7.16)

O – območja okoljske infrastrukture

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       oskrba z vodo;

·       ravnanje z odplakami in odpadki;

·       saniranje okolja ter druge dejavnosti s področja okoljske infrastrukture;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       industrijske stavbe, rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki),

·       daljinski vodovodi;

·       objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;

·       lokalni vodovodi;

·       vodni stolpi, vodnjaki in hidranti;

·       cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave;

·       energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki ali lastno oskrbo z električno energijo);

·       objekti za ravnanje z odpadki: odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke, zbirni center;

·       drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       faktor zazidanosti znaša največ 1,0.

 

(7.17)

Aa – površine razpršene poselitve

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       bivanje;

·       kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji;

·       turizem;

·       zdravstvo in socialno varstvo;

·       izobraževanje;

·       malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve:

·       druge oblike dela na domu;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe stavbe;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe;

·       druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;

·       garažne stavbe;

·       športna igrišča;

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen živalskih vrtov;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M;

·       dopustna je legalizacija obstoječih objektov tudi na gradbenih parcelah, manjših od 300 m2, pri čemer se ne upošteva opredeljenega faktorja zazidanosti in opredeljenih odmikov od sosednjih gradbenih ali zemljiških parcel.

 

(7.18)

An – površine razpršene poselitve – zaselki in večji zaselki

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       bivanje;

·       kmetijstvo vključno z vsemi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji;

·       turizem;

·       zdravstvo in socialno varstvo;

·       izobraževanje;

·       malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve;

·       druge oblike dela na domu;

·       trgovina na drobno;

·       dejavnost strežbe jedi in pijač (kot del gostinstva);

·       športne dejavnosti;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe stavbe;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe;

·       druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;

·       garažne stavbe;

·       športna igrišča;

·       drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen živalskih vrtov;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe stavbe

·       veljajo pogoji določeni v okviru dopustne tipologije;

·       nestanovanjske stavbe in druge stavbe, ki so potrebne za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

·       stavbe so pritlične;

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,7;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 20 %.

 

(7.19)

Ao – površine razpršene poselitve – ostale (gradnja po letu 1967)

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       bivanje;

·       kmetijstvo vključno z vsemi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji;

·       turizem;

·       zdravstvo in socialno varstvo;

·       izobraževanje;

·       malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve;

·       druge oblike dela na domu;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe stavbe;

·       nestanovanjske kmetijske stavbe;

·       druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;

·       garažne stavbe;

Velikosti stavb in gradbenih parcel

·       enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe stavbe

·       veljajo pogoji določeni v okviru dopustne tipologije;

·       nestanovanjske stavbe in druge stavbe, ki so potrebne za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

·       stavbe so pritlične;

·       faktor zazidanosti znaša največ 0,7;

·       delež zelenih površin znaša najmanj 20 %.

 

(7.20)

K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       kmetijstvo in lov;

·       rekreacijske dejavnosti;

·       druge dejavnosti v skladu s 54. in 56. členom tega odloka;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       vodni zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč;

·       sistemi za namakanje in osuševanje ter druge agrarne operacije, akvadukti;

·       objekti, ki niso grajeni rastlinjaki in so hkrati proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost gradnje, lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov;

·       grajeni rastlinjaki, ki lahko presegajo velikost nezahtevnih objektov in so hkrati objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti ter obenem po veljavnem predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje spadajo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte;

·       lesen enoetažni pritlični čebelnjak na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;

·       lesena enoetažna pritlična staja na točkovnih temeljih, namenjena zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;

·       stavbe za rastlinsko pridelavo;

·       pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);

·       pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

·       začasni objekti za čas dogodka oziroma v času sezone: oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik ipd.);

·       opazovalnica (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

·       dostop do objekta, skladnega s tem odlokom, če gre za objekt, ki (a) ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali (b) ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

·       objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti in podobno, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;

·       gradbeno inženirski in drugi objekti, navedeni v 54. in 56. členu tega odloka ali v njegovi Prilogi 1;

·       kmetijskih objektov na osnovi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) v skladu s tem odlokom;

DODATNI POGOJI

 

·       za gradnjo staje in enostavnih ter nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so po uredbi iz l. 2013 nezahtevni objekt (razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov), na kmetijskem zemljišču mora investitor imeti v lasti oziroma zakupu:

o   najmanj 1 ha zemljišč, ki so po evidenci dejanske rabe uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali

o   najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so po evidenci dejanske rabe uvrščena med trajne nasade;

·       obstoječe poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot rekreacijske poti za hojo, kolesarjenje in konjeništvo.

 

(7.21)

G – gozdna zemljišča

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       gozdarstvo in lov, rekreacija v naravnem okolju;

·       druge dejavnosti v skladu s 54. in 57. členom tega odloka;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       pešpoti, gozdne ceste, kolesarske in jahalne steze;

·       lovska preža, ptičja opazovalnica;

·       objekti za izvajanje dopustnih posegov oz. gradenj za potrebe gozdarstva in lovstva ter za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo;

·       drugi objekti, navedeni v 54. in 57. členu tega odloka ali v njegovi Prilogi 1.

 

(7.22)

VC – celinske vode

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       vodno gospodarstvo;

·       rekreacija, ribištvo in gojenje vodnih organizmov;

·       oskrba z električno energijo;

·       druge dejavnosti v skladu s 54. in 58. členom tega odloka;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       pešpoti, kolesarske in jahalne steze;

·       pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti;

·       drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;

·       drugi objekti, navedeni v 54. in 58. členu tega odloka ali v njegovi Prilogi 1.

 

(7.23)

VI – območja vodne infrastrukture

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

·       vodno gospodarstvo;

·       varovanje pred poplavami;

·       rekreacija;

·       druge dejavnosti v skladu s 54. in 58. členom tega odloka;

DOPUSTNI OBJEKTI

·       pešpoti, kolesarske in jahalne steze;

·       jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti;

·       drugi objekti, navedeni v 54. in 58. členu tega odloka in v njegovi Prilogi 1.

 

66. člen

(tipologija stanovanjskih stavb)

(1) Dopustne tipologije stanovanjskih stavb so za posamezna območja podrobnejše namenske rabe prostora določene v predhodnem členu in dodatno ali drugače v podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih.

(2) Velikosti dopustnih stanovanjskih stavb različnih tipologij, pripadajočih gradbenih parcel in njihove izrabe na različnih površinah podrobnejših namenskih rab prostora znašajo:

 

 

Stanovanjske stavbe

Tipologija stanovanjskih stavb

Največja dopustna nadzemna višina stavbe glede na območje oblikovanja stavb

Maksimalni faktor zazidanosti (FZ maks)

Minimalni delež zelenih površin

v odstotkih (DZP min)

Velikost gradbene parcele

v m2

Avtohtono oblikovanje stavb (AV)

Različno oblikovanje stavb (RO)

enostanovanjska in dvostanovanjska prostostoječa stavba

11 m

0,4

25

300 – 1000

enostanovanjska in dvostanovanjska stavba v nizu (dvojček in vrstna hiša)

0,5

20

200 – 500

 

večstanovanjska stavba – vila blok

največ P+1+M oz. 12m

največ P+1+M ali P+2 oz. 12m

 

0,6

30

 

večstanovanjska stavba – blok, stolpič

0,7

30

 

 

III.3.1.3.  Urbanistično in arhitekturno oblikovanje

 

67. člen

(lega objektov)

(1) Pri umeščanju stavb v prostor se prednostno upoštevajo regulacijske črte, kadar so določene v grafičnih prikazih občinskega prostorskega načrta. V primeru, da regulacijska črta poteka preko obstoječe, legalno zgrajene stavbe, se pri nadzidavi ali rekonstrukciji te stavbe regulacijska črta ne upošteva.

(2) V primerih, ko niso določene regulacijske črte in ta odlok v drugih členih ne določa drugače, morajo biti nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) z višino do 10 m (merjeno od najnižje točke terena ob stavbi do najvišje točke na strehi) oddaljene od meje sosednjih zemljišč najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj polovico svoje višine, a ne manj kot 0,5 m.

(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka so na legalno zgrajenih objektih, ki imajo manjši odmik od določenega v tem odloku, dopustne rekonstrukcije v obstoječem odmiku od sosednje meje ob zagotavljanju ostalih pogojev tega odloka.

(4) V primeru nadomestne gradnje, v kolikor ne sega v območja varstvenih pasov in varovanih območij, se lahko ohranijo odmiki od parcelne meje in višina objekta ob njej v obsegu in dimenzijah odstranjenega objekta. V primeru večje novogradnje se upoštevajo določila tega odloka.

(5) Odmiki dopustnih objektov, višjih od 10 m, so enaki najmanj polovici njihove višine.

(6) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora IG morajo biti nove stavbe od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m.

(7) Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih ali zemljiških parcel, razen če s tem odlokom ni določeno drugače.

(8) Nove stavbe se načrtujejo od obstoječega gozdnega roba v odmiku najmanj 25 m ali manj v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora.

(9) Odmiki manipulacijskih in parkirnih površin dopustnih nestanovanjskih stavb in objektov ter za potrebe dejavnosti lociranih v pretežno stanovanjskih stavbah so minimalno 2 m od parcelne meje soseda mejaša.

(10) Gradbenoinženirski objekti, kot so stabilizacijski objekti ali drugi objekti za preprečevanje premikov oz. zdrsov zemljine, za zavarovanje brežin, rečnih bregov ipd., ki so višji od 2 m, se gradijo v skladu z geomehanskim mnenjem.

(11) Vsi odmiki, določeni v tem členu, so lahko manjši s soglasjem lastnika ali upravljavca sosednje gradbene ali zemljiške parcele. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, napušči, nadstreški itd.).

(12) Kjer regulacijske linije v grafičnem delu OPN niso določene in kjer obenem gre za povečini že izgrajene ulične nize stavb, se nove stavbe v te nize postavijo tako, da smiselno upoštevajo linijo fasad obstoječih stavb.

(13) Pri umeščanju objektov v prostor se dosledno upošteva odmike od meje vodnega zemljišča oziroma zunanjo mejo priobalnega zemljišča. Izjeme in drugi pogoji ter omejitve so določene v 58. členu tega odloka.

 

68. člen

(velikosti objektov)

(1) Tlorisni gabariti:

·       Stavbe oblikovane po avtohtonih vzorcih imajo pravokotni tloris, tudi v obliki črke »L« in »T«. Dopustni so tudi izzidki ter »izrezi – odvzemi« iz volumna stavbe. Oblika tlorisa in razmerje stranic ne velja za stavbe z bruto tlorisno površino nad 300 m2 (oz. z večjimi dimenzijami od 10 m x 30 m).

·       Pri dopustnemu različnemu oblikovanju so tlorisi lahko različnih oblik oz. različno sestavljeni.

(2) Višinski gabariti

·       V višino stavbe se ne upoštevajo strojnice in podobni elementi na strehi v skupni površini do 30 % površine etaže pod streho.

·       Polne neprosojne ograje nad ravno streho se upoštevajo pri višini stavb.

·       Kleti so razen na poplavnih območjih dopustne pri vseh objektih v skladu z ostalimi določili odloka.

·       V primerih etažnosti P+1 in P+1+M za enostavnovanjske in dvostanovanjske prostostoječe stavbe, enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe v nizu, vila bloke ter P+1+M, P+2 ali P+2+M za bloke in stolpiče, je nulta kota pritličja največ 0,40 m nad nivojem terena ob stavbi.

·       Vkopane uvozne rampe v kletne prostore v širini do 6 m pri enostavnovanjskih in dvostanovanjskih prostostoječih stavbah, enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah v nizu, vila blokih ter 8 m pri blokih in stolpičih se ne upoštevajo pri dopustni višini stavbe.

·       Dopustna je izvedba medetažnih stavb v okviru določenih maksimalnih višin za posamezno vrsto stavb.

·       Ob upoštevanju drugih pogojev odloka so dopustni višji gabariti (max za 3 m) od določenih za stanovanjske stavbe in stavbe družbene infrastrukture ob obstoječih in na novo vzpostavljenih javnih površinah (trg, ploščad v velikosti nad 200 m2) ter v križiščih oz. v 30 metrskem radiju okoli sečišča križanja osi državnih in lokalnih cest na območjih podrobnejše namenske rabe prostora SS, SK, CU in CD.

 

69. člen

(zmogljivosti objektov in gradbenih parcel)

Na gradbenih parcelah z doseženim dopustnim faktorjem zazidanosti so dovoljene le rekonstrukcije, nadzidave, odstranitve, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov ob upoštevanju drugih pogojev tega odloka.

 

70. člen

(oblikovanje objektov)

(1) Na območjih in objektih varstva kulturne dediščine se stavbe oblikujejo po avtohtonih vzorcih ne glede na velikost stavb in v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. V skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora se lahko določijo tudi odstopanja ali drugačno oblikovanje.

(2) Strehe

·       Na območjih, kjer je obvezno oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih (AV):

o   strehe so simetrične dvokapnice z minimalnim naklonom 30º, prilagojene dopustnim tlorisom;

o   z ali brez čopov;

o   kritina je opečne, črne, sive ali druge temne barve;

o   smer glavnega slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Na terenih v naklonu je vzporedna s plastnicami. V primeru lege med stavbami je enaka, kot jo imajo strehe sosednjih stavb; če so smeri njihovih slemen različne, se določi prevladujoča smer slemen stavb v ulici ali radiju do 100 m;

o   do 30 % površine strehe v pravokotni projekciji je dopustno oblikovati drugače z drugimi oblikami streh, naklonov ali/in različnih odprtin na strehi za okna, vrata ipd.;

o   okna v ravnini strehe se ne upoštevajo v dopusten procent odstopanja.

·       Na območjih, kjer je dopustno različno oblikovanje stavb (RO):

o   strehe so ravne, enokapnice, z blagim naklonom, polkrožne, večkapne ipd.;

o   pri enostanovanjskih in dvostanovanjskih prostostoječih stavbah ter enostanovanjskih in

o   dvostanovanjskih stavbah v nizu so šotoraste strehe z maksimalno višino 4 m dopustne le neposredno nad pritlično etažo;

o   kritina je iz različnih materialov in barv;

o   dopustne so različne odprtine za okna, vrata ipd.

(3) Fasade

·       Fasade so v pastelnih in svetlih barvnih tonih. Z drugimi barvami jih je dopustno kombinirati do 1/3 površine posamezne fasade.

·       Dopustna je izvedba fasad tudi iz drugih naravnih materialov (les, kamen, opeka, steklo, zelena fasada itd.).

(4) Glavne vhode v stavbe družbene infrastrukture se locira s strani pomembnejših prometnih površin.

(5) Ob kategoriziranih cestah se upravne dele in fasade proizvodnih oz. gospodarskih stavb in objektov oblikovno izpostavi in nadgradi.

(6) V grafičnem delu izvedbenega dela akta na karti št. 5 so prikazana območja EUP in PEUP, kjer je določeno oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih. Gre za naslednje EUP in PEUP: (a) EUP: od vključno SG-2 do vključno SG-7, SG-ZV-11, SG-ZV-12, SG-15, SG-16, SG-17, SG-SK-32, SG-Ž-33, od vključno Z-1 do vključno Z-4, Z-7, Z-8 od vključno ZK-1 do vključno ZK-14; b) PEUP: SG-1/1 in SG-1/2. Na območju ostalih EUP in PEUP je dopustno različno oblikovanje stavb.

(7) Ne glede na predhodna določila je na območjih avtohtonega oblikovanja stavb dopustno:

·       obstoječe stavbe, ki niso oblikovane v skladu z določili tega odloka po avtohtonih vzorcih, pri dozidavi, delni nadzidavi in rekonstrukciji brez rekonstrukcije strehe, oblikovno prilagoditi njihovemu oblikovanju;

·       različno oblikovanje stavb v primerih dozidave v horizontalni smeri, delne nadzidave in rekonstrukcije pri obstoječih stavbah, ki niso oblikovani po avtohtonih vzorcih, kot je določeno v tem odloku,

·       različno oblikovanje stavb v primerih gradnje nestanovanjske stavbe ali stavbe, v kateri ne prevladuje stanovanjska funkcija,

·       različno oblikovanje stavb v primerih, ko gradbena parcela načrtovane novogradnje meji neposredno vsaj na eno stran na gradbeno parcelo, na kateri že stoji stavba, ki ni oblikovana po avtohtonih vzorcih, kot je določeno v tem odloku,

·       različno oblikovanje stavb v primerih gradnje stavb z BTP površino večjo kot 300 m2 in gradnje kot enostavnih objektov ter postavitve objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

 

71. člen

(parcelacija)

(1) Pri določanju velikosti gradbenih parcel se upošteva:

·       namembnost in velikost objektov, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

·       lokacijske pogoje (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),

·       z drugimi veljavnimi predpisi določene pogoje za gradnjo in posege v prostor.

(2) Del potreb nestanovanjskega in večstanovanjskega objekta (parkiranje, otroško igrišče ipd.) je dopustno zagotavljati na drugem stavbnem zemljišču v soglasju z njegovim lastnikom ali upravljavcem.

(3) Določene velikosti gradbenih parcel v tem odloku lahko odstopajo za +/- 15 %. Večje velikosti so dopustne, če je preostanek deljene zemljiške parcele premajhen za oblikovanje nove parcele za gradnjo po določilih odloka. Delitve gradbenih parcel niso dopustne, v kolikor ostanek oz. del parcele ne tvori nove gradbene parcele.

 

72. člen

(dozidave, nadzidave in rekonstrukcije)

Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.

 

73. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti se na območju posamezne vrste NRP lahko postavijo na zemljiško oz. gradbeno parcelo v skladu z odlokom ter sorodnimi predpisi, tudi če na njej še ne stoji kakršnakoli stavba. Lahko imajo tudi samostojne priključke na GJI.

(2) Na gradbeni parceli za večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanjsko enoto zgradi največ po en dopusten nezahtevni ali enostavni objekt iste vrste in skupaj največ toliko, da je dosežena meja faktorja zazidanosti. Objekti se lahko postavljajo fazno in se morajo izvajati po istem načrtu oz. v enaki obliki in materialih.

(3) Odmiki

·       Podporni zidovi višinske razlike med zemljiščema do 1,5 m se lahko brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča gradijo do meje sosednjega zemljišča, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča se jih lahko postavi na parcelno mejo. Navedeno ne velja v primeru, če sosednje zemljišče pripada kategorizirani cesti oz. druge vrste javni površini – v tem primeru je manjši odmik dopusten le v skladu s predpisi oziroma z mnenji pristojnih nosilcev urejanja prostora

·       Medsosedske ograje se lahko postavljajo do meje zemljiških parcel ali na mejo s soglasjem lastnikov sosednjega zemljišča.

·       Pomožni komunalni objekti in priključki na objekte gospodarsko javno infrastrukturo se lahko gradijo ob parcelni meji.

·       Protihrupne ograje, žive meje, palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na parcelno mejo.

·       Obora za rejo divjadi ali ograja za pašo živine se lahko postavi vsaj 2 m od parcelne meje, oziroma manj ob soglasju lastnika sosednje parcele.

·       Če meji kmetija na stanovanjske stavbe morajo biti silos, skedenj, gnojišče, zbiralnik gnojnice in betonsko korito postavljeni 4 m od parcelne meje oziroma manj ob soglasju soseda.

·       Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na parcelno mejo.

·       Nezahtevni in enostavni objekti, ki nimajo višine, se lahko gradijo do parcelne meje. Delno oziroma v celoti vkopani nezahtevni in enostavni objekti so od meje sosednjih zemljiških parcel oddaljeni najmanj 1,5 m.

(4) Strehe

·       Enostavni in nezahtevni objekti izvedeni tik ob obstoječi osnovni stavbi (kot horizontalna dozidava) morajo imeti streho ravno ali z enakim naklonom kot streha osnovne stavbe. Smer slemena (eno ali dvokapne strehe) je lahko različna.

·       Prostostoječi objekti na območjih z dopustnim različnim oblikovanjem se lahko oblikujejo različno in iz različnih materialov.

·       Prostostoječi objekti na območjih z oblikovanjem po avtohtonih vzorcih se oblikujejo z dvokapnico ali enokapnico z minimalnim naklonom 30° ali z ravno streho z naklonom do 5°.

·       Izjeme glede na določila predhodnih alinej tega odstavka so dopustne pri postavitvi objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

(5) Posebni pogoji za posamezne nezahtevne in enostavne objekte

·       Bazen, rezervoar za utekočinjen naftni plin in/ali nafto se v primeru postavitve na ulično stran objekta vizualno zakrije.

·       Ograje:

o   Dopustna višina sosedske ograje je maksimalno 2 m, vključno s podzidavo oz. podpornim zidom kot enostavnim in nezahtevnim objektom.

o   Ograje so lahko zidane (kot stena) do dopustne višine na vsaki strani ob vhodih in dovozih v dolžini 2 m. V soglasju z lastniki sosednjih parcel in/ali upravljavci strukture na njih (NUP) je lahko ograja na posamezni parcelni meji v celoti zidana.

o   Na območju z določenim avtohtonim oblikovanjem so dopustne ograje iz lesa, opeke, kamna in kovine, na drugih območjih so lahko iz različnih materialov.

o   Vstopna in uvozna vrata se odpirajo proti gradbeni parceli.

o   V križiščih se ograja prilagaja trikotniku preglednosti.

o   Pri postavljanju obcestne ograje se pridobi soglasje upravljavca javne ceste.

o   V primerih zasaditve vegetacije vzdolž ograje, je ta lahko visoka do 2,5 m. Višina je lahko večja s soglasjem soseda.

·       Višje protihrupne ograje kot so določene v prilogi 1 so dopustne na podlagi utemeljenega preseganja dopustnih ravni hrupa za določeno območje in v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora.

·       Višina živih mej ne sme presegati višine 2,5 m. V soglasju z lastniki sosednjih parcel in/ali upravljavci strukture na njih (NUP) je lahko živa meja ob posamezni parcelni meji tudi višja.

·       Škarpe in podporni zidovi se oblikujejo z naravnimi materiali in so ozelenjeni.

·       Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine in s soglasjem občine.

·       Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna.

·       Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.

·       Toplotne črpalke se izvede tako, da se prepreči vpliv hrupa na sosednje stanovanjske stavbe.

·       Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

·       Urbana oprema mora biti umeščena v prostor tako, da ne ovira gibanja funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

 

74. člen

(objekti za oglaševanje)

(1) Objekte in naprave za oglaševanje je na javnih površinah dovoljeno postavljati v skladu z določili akta, ki za območje občine določa pogoje za oglaševanje.

(2) Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja proizvodov in storitev iz registrirane dejavnosti v skladu s predpisi dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih stavbah in prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih.

(3) Izjemoma so dovoljene začasne postavitve objektov za oglaševanje v času prireditev in volitev.

(4) Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati s predpisi določenih vrednosti.

(5) Na območjih in objektih z različnimi varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je označevanje in oglaševanje dopustno skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora.

(6) Objekti za oglaševanje so dopustni tudi na ograjah gradbišč v času gradnje objektov, za katere je izdano gradbeno dovoljenje.

 

75. člen

(urejanje okolice objektov)

(1) Pri oblikovanju zunanje ureditve gradbene parcele na razgibanem, tj. neravnem terenu nasipavanje in odkopavanje zemeljskih mas ne sme presegati +/– 1 m. V primeru večjega preseganja je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje za poseg v prostor.

(2) Na gradbenih parcelah na terenu v naklonu se zagotovi oz. izvede ukrepe za preprečevanje odtekanja padavinskih voda na sosednja zemljišča.

(3) Pri oblikovanju zunanje ureditve na ravnem terenu nasipavanje in odkopavanje zemeljskih mas ne sme presegati + ali – 0,5 m.

(4) V okolici javnih stavb oz. stavb družbene infrastrukture in na javnih zelenih površinah zasajanje visoko alergenih rastlinskih vrst in rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge strupene dele ter tujerodnih vrst, ni dovoljeno.

(5) Površine od dostopnih površin do vhoda v stavbe trgovske in storitvene družbene infrastrukture, se uredijo kot javne pohodne površine, brez arhitektonskih ovir in glede na prostorske razmere z elementi ulične in parkovne opreme, s simbolnimi likovnimi in arhitekturnimi elementi ter po potrebi zavarujejo pred prometnimi povoznimi površinami s konfini, robniki ipd.

(6) Pri proizvodnih objektih je potrebno mejo proti območjem z drugo podrobnejšo namensko rabo, ne glede ali je vmes cesta, zasaditi z vrsto dreves ali visokih grmovnic.

(7) Parcele objektov malega gospodarstva za predelovalne dejavnosti se po meji z drugimi parcelami, razen meje z javno cesto, zasadi z vegetacijo.

(8) Na štiri parkirna mesta se zasadi eno drevo, če s tem odlokom ni določeno drugače in ne glede za katero dejavnost so urejena.

 

76. člen

(urejanje okolice večstanovanjskih stavb)

Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi s štirimi ali več stanovanji se zagotovi najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega je najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let) in najmanj 5 m2 površin za potrebe večjih otrok in mladostnikov.

 

77. člen

(urejanje drugih zelenih in javnih površin)

(1) Zasipavanje dolin in opuščenih strug ni dopustno brez mnenja pristojnega NUP.

(2) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati razen v primerih povečanja varnosti in zaščite pred poplavami.

(3) Obstoječe drevorede in drugo drevesno vegetacijo se v naseljih čim bolj ohranja. Ob novih prometnicah širine nad 5 m je obvezna vsaj enoredna zasaditev.

(4) Ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane stranske zelenice v širini najmanj 2 m, se uredijo drevoredi.

(5) Ureditve, objekti, naprave in ograje na površinah za oddih, rekreacijo in šport – ZS morajo biti na območju posamezne enote urejanja prostora oblikovno poenoteni. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine.

(6) Igrišča za igro otrok morajo biti zavarovana pred motornim prometom.

(7) Pohodne javne površine (ploščadi, trgi, razširjeni pločniki ipd.) se izvedejo brez grajenih ovir, v večji meri se tlakujejo, z ustreznim odvodnjavanjem, opremijo z elementi registra ulične in parkovne opreme, s simbolnimi likovnimi ali arhitekturnimi elementi ter zasadijo.

(8) Potrebno se je izogibati prekomernemu tlakovanju oz. asfaltiranju in betoniranju površin. Najprimernejši tlakovci so t.i. travne plošče, ki na povečanje površinskega odtoka praktično nimajo vpliva. Kjer je to možno, je potrebno predvideti tudi ponikanje padavinske vode. Z arhitektonskimi ukrepi je potrebno zagotoviti čim manj vodoneprepustnih površin in omogočiti delno zadrževanje padavinske vode za robniki in drugimi mikrodepresijami. Opredelitve v tem odstavku veljajo za vse posege na območju občine, ne le za tiste v poplavnem območju ali za tiste na drugih zelenih in javnih površinah.

 

78. člen

(pokopališča)

(1) Ureditev pokopališča se izvede skladno z državnimi in občinskimi predpisi o pokopališki dejavnosti in urejanju pokopališč.

(2) Na območju pokopališča se prostor za odlaganje smeti se vsaj delno vizualno zakrije. Parkirišče se zasadi v skladu z določili predmetnega odloka.

 

III.3.1.4. Urejanje prometnih površin

 

79. člen

(varovalni pasovi ob prometnicah in zaradi letališča Edvarda Rusjana Maribor)

(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostoru varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste oz. s soglasjem upravljavca ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste širok pri:

·       regionalni cesti: 15 m,

·       lokalni cesti: 8 m;

·       javni poti: 6 m;

·       državni kolesarski poti: 5 m;

·       javni poti za kolesarje: 3 m;

(2) Občina Duplek se nahaja v vplivnem območju Letališča Edvarda Rusjana Maribor, spričo česar načrtovane prostorske ureditve posegajo v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okoli njega, namenjenega varovanju letališkega prometa tega letališča (referenčna koda letališča "4D" ICAO; referenčna točka letališča na nadmorski višini 263,81; smer in oznaka vzletno-pristajalne steze: 143° – 323°, (14 – 32); dolžina vzletno-pristajalne steze: 2500 m). Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno kodo letališča upoštevati vodoravno in konično omejitveno ravnino Letališča Edvarda Rusjana (lociranega v bližnji Občini Hoče-Slivnica), kot sta ti omejitveni ravnini opisani v veljavnih predpisih s področja letalstva. Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega prometa, se zaznamuje v skladu s predpisi in s soglasjem organa oziroma službe, pristojne za civilno letalstvo.

 

80. člen

(gradnja in urejanje cestnega omrežja)

(1) Pri novogradnji ali rekonstrukciji cestne infrastrukture se upoštevajo: funkcija in kategorija ceste, prometne obremenitve, projektna hitrost, vrste prometa, vrsta in zahtevnost terena za gradnjo, vplivi na okolje, kmetijska zemljišča, naravne vrednote in nepremično kulturno dediščino, ekonomičnost, podoba okoliškega prostora, dobra orientacija, kontinuiteta optičnega vodenja in oblikovna enotnost.

(2) Pri novogradnjah in rekonstrukciji cestne infrastrukture se upoštevajo usmeritve o prečnih profilih posameznih kategorij cest, skladno z veljavnimi predpisi s področja projektiranja cest.

(3) Profil ceste je lahko simetričen ali zaradi prostorskih omejitev asimetričen. Kadar zaradi prostorskih omejitev ni mogoče zagotoviti minimalnih elementov ceste, so mestoma lahko zožitve ali se posamezni elementi ceste mestoma izpustijo. V teh primerih se prednostno ohranijo elementi namenjeni pešcem.

(4) Kadar minimalnih elementov ceste ni mogoče zagotoviti na daljšem odseku, se v naseljih spremeni prometne razmere z režimskimi ukrepi, kot so: zmanjšanje hitrosti, preusmeritev prometa, uvedba enosmernega prometa in/ali skupnega prometnega prostora, izven naselij pa na primernih preglednih razdaljah uredi izogibališča. Izogibališča se uredijo za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za vozila, ki vozijo navzgor. Širina ceste mora vedno omogočati dovoz na zemljišča.

(5) Načrtovanje elementov manj prometnih cest na hribovitem območju prednostno temelji na kriteriju prevoznosti in sekundarno na prepustnosti.

(6) Ceste naj se križajo čim bolj pravokotno. Vzdolž cest in v območjih križišč in priključkov se zagotavlja preglednost. Vse vertikalne ovire višje od 1,0 m (stalne in začasne) se locirajo izven polja preglednosti. Priključke je dopustno locirati na pregledni in vozniku razpoznavni lokaciji. Oblikovanje priključkov in križišč mora biti v skladu s krivuljo zavijanja merodajnega vozila ter prilagojena predvidenim prostorskim ureditvam. Oblikovani morajo biti tako, da je zagotovljena varna, udobna in ekonomična vožnja ter da je pri vključevanju osebnih vozil v promet na prednostni cesti zagotovljena preglednost za varovanje pešcev in kolesarjev.

(7) Za vsak objekt mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč ob pridobljeni služnosti. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto.

(8) Gradnja objektov ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do parcel, predvidenih za gradnjo, in ne sme onemogočati dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda.

(9) Na koncu slepih ulic, kadar vozila nimajo v bližini možnosti za obračanje, se uredijo obračališča. Oblikovanje obračališč mora jasno izražati namen uporabe prostora, tako da prostor namenjen obračanju ne postane parkirišče.

(10) Vse ceste je treba ustrezno utrditi, odvodnjavati in redno vzdrževati. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazenja tal (masni premiki zemljine), ki ogrožajo ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij v gričevnatem in hribovitem svetu je treba pred izvajanjem posegov pridobiti geomehansko mnenje.

(11) Pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter garaže, zlasti podzemne, morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklede, brez odtokov, neprepustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se v njej lahko nahajajo, dovolj velike, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin.

(12) Gozdne prometnice se načrtujejo, gradijo in vzdržujejo skladno z veljavnimi predpisi, ki je urejajo področje gradnje, vzdrževanja in način uporabe gozdnih prometnic.

 

81. člen

(ureditve za parkiranje)

(1) Za potrebe novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih stavb se zagotovi parkirna mesta na lastnem zemljišču. Kadar parkirnih mest ni mogoče urediti na lastnem zemljišču, jih je dopustno urediti na javnih parkirnih površinah ob soglasju pristojnega organa občinske uprave. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

(2) Potrebno število parkirnih mest se določi skladno s spodnjo tabelo v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti.

 

Tabela za določitev minimalnega števila parkirnih mest

 

VRSTE STAVB OZ. GRADBENIH INŽENIRSKIH OBJEKTOV

ŠTEVILO PARKIRNIH MEST (PM) ZA MOTORNA VOZILA

ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA KOLESA (PMK)

1. STANOVANJSKE STAVBE

 

 

eno in dvostanovanjske stavbe

1 PM / stanovanjsko enoto (+ 10 % zraven v primeru sočasne gradnje pet ali več stanovanjskih enot s strani enega investitorja oz. izvajalca na enem območju)

 

večstanovanjske stavbe

1,5 PM / stanovanjsko enoto

0,6 PMK / ležišče (za stanovalce) ter 1 PMK / 10 stanovanjskih enot (za obiskovalce)

počitniške hišice

1 PM / stanovanjsko enoto

 

mladinski in otroški domovi

1 PM / 10 postelj

najmanj 4 PMK

domovi za starejše osebe in druge stanovanjske stavbe za posebne socialne skupine

1 PM / 8 postelj oz. min 3 PM

1 PMK / 4 postelje ter 1 PMK / 20 postelj (za obiskovalce)

2. GOSTINSKE STAVBE

 

 

gostilne, restavracije, točilnice

1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih

najmanj 4 PMK

hoteli, moteli, penzioni, gostišča ipd.

1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih

1 PMK / 6 postelj + 1PMK / 4 sedeže v restavraciji

mladinska prenočišča, počitniški domovi, bungalovi

1 PM / 8 postelj + 1 PM / 2,5 zaposlenega

1 PMK / 6 postelj

3. UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE

 

 

stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice

1 PM / 20 m2 neto površine

1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine

druge upravne in pisarniške stavbe

1 PM / 30 m2 neto površine

4. TRGOVSKE STAVBE IN DRUGE STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI

 

 

nakupovalni centri, večji trgovski centri

1 PM / 15 m2 prodajne površine

1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine

trgovine, butiki, pokrite tržnice, sejemske dvorane, lekarne ipd.

1 PM / 30 m2 prodajne površine oz. min. 2 PM in 1 PM/2 zaposlena

bencinski servisi, prodajne galerije, razstavišča in stavbe za druge storitvene dejavnosti

1 PM / 50 m2 prodajne površine oz. min. 2 PM

5. STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA

 

 

kinodvorane, gledališča

1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih

1 PMK / 10 sedežev

dvorane za družabne prireditve, igralnice, plesne dvorane in diskoteke

1 PM / 20 m2 neto površine

1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine

muzeji in knjižnice

1 PM / 5 sedežev + 1PM / 2,5 zaposlenih ali 1 PM / 20 m2 neto površine

1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine

vrtci, jasli

2 PM / oddelek

2 PMK / oddelek

osnovne šole

1 PM / oddelek

1 PMK / 10 zaposlenih (za zaposlene) ter 1 PMK / 5 šolarjev (za obiskovalce)

stavbe za znanstveno delo, raziskovalni laboratoriji

1 PM / 30 m2 neto površine

1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine

dispanzerji, ambulante, stavbe za oskrbo in nego bolnih in poškodovanih in druge stavbe za zdravstvo

1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine oz. min. 3 PM

1 PMK / 200 m2 bruto tlorisne površine

stavbe za dvoranske športe s prostori za gledalce

1 PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev

1 PMK / 50 m2 dvoranske površine ter 1 PMK / 20 gledalcev

stavbe za dvoranske športe brez prostorov za gledalce

1 PM / 50 m2 dvoranske površine

1 PMK / 50 m2 dvoranske površine

6. DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE

 

 

nestanovanjske kmetijske stavbe

1 PM / 50 m2 neto površine

 

prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev

1 PM / 50 m2 neto površine

1 PMK / 50 m2 bruto tlorisne površine

stavbe za opravljanje verskih obredov

1 PM / 20 sedežev

1 PMK / 20 sedežev ali 1 PMK / 100 m2 bruto tlorisne površine

7. INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA

 

 

industrijske stavbe

1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene

1 PMK / 100 m2 neto površine

rezervoarji, silosi in skladišča

1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene

najmanj 2 PMK

avtomehanične in druge delavnice za servis motornih vozil

6 PM / 1 popravljalno mesto

 

8. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI

 

 

čistilne naprave

1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene

najmanj 2 PMK

odlagališča odpadkov

1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene

najmanj 2 PMK

igrišče za šport na prostem s prostorom za gledalce

1 PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev

1 PMK / 250 m2 površine ter 1 PMK / 20 gledalcev (sedežev oz. stojišč)

igrišče za šport na prostem brez prostora za gledalce

1 PM / 250 m2 površine

1 PMK / 250 m2 površine

javna kopališča, vodna zabavišča

1 PM / 200 m2 površine

1 PMK / 400 m2 površine

pokrita javna kopališča s prostorom za gledalce

1 PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev

1 PMK / 20 gledalcev

tenis igrišča

4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev

 

kegljišča

4 PM / 1 stezo

2 PMK / 1 stezo

čolnarne

1 PM / 2 čolna

1 PMK / 2 plovili

strelišča

1 PM / 1 tarčo

1 PMK / 2 tarči

drsališča

1 PM / 2 gledalca + 1 PM / 5 igralcev

 

igrišče za golf

1 PM / 500 m2 površine + 1 PM / 2,5 zaposlene

1 PMK / 500 m2 površine

živalski in botanični vrtovi

1 PM / 500 m2 površine + 1 PM / 2,5 zaposlene

1 PMK / 500 m2 površine

pokopališča

1 PM / 500 m2 površine oz. min. 10 PM

1 PMK / 2000 m2 površine, vendar ne manj kot 10 PMK

vrtički

 

1 PMK / 8 vrtičkov

končno avtobusno postajališče

najmanj 10 PMK

 

(3) Parkirne površine za vse tri- in večstanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe morajo imeti 5 % parkirnih mest (vendar najmanj eno parkirno mesto) namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.

(4) Parkirna mesta za kolesa so opremljena s stojali, na katere je možno prikleniti okvir kolesa.

(5) Parkirna mesta za kolesa, ki so pri večstanovanjskih stavbah namenjena stanovalcem, se nahajajo v pritličnih etažah stavb (npr. v kolesarnicah in/ali drugih skupnih prostorih) ali v pokritih kolesarnicah v bližini vhoda.

 

82. člen

(dostava in intervencija)

(1) Za stavbe z nestanovanjsko dejavnostjo se zagotovijo dovozi za dostavna vozila in manipulativne površine. Dostavna mesta se lahko izjemoma in s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora uredijo ob vozišču javne ceste le v primerih, ko to ni možno na lastnem zemljišču.

(2) Ob stavbah se izvedejo dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila in druga intervencijska vozila v skladu s tehnično smernico s področja požarne varnosti v stavbah oz. v skladu z drugimi ustreznimi predpisi za to področje.

(3) Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno dimenzionirane, utrjene, odvodnjavane in urejene brez ovir.

 

83. člen

(površine za kolesarje)

(1) Kolesarji se po regionalnih cestah in nekaterih lokalnih cestah (ceste z večjo prometno obremenitvijo, ceste v območjih za gospodarstvo ter v območjih centralnih dejavnosti) vodijo ločeno od motoriziranega prometa po kolesarski poti, kolesarski stezi ali kolesarskem pasu. V primeru manjše gostote pešcev in kolesarjev se lahko vodijo po površinah za pešce.

(2) Površine za kolesarje se lahko z različnimi strukturami ali barvami tlaka vizualno ločijo od ostalih površin. V primeru, da se uredi površina za kolesarje na pločniku, kot steza za pešce in kolesarje, mora ostati površina namenjena za pešce zadostnih dimenzij glede na gostoto in strukturo pešcev. V nasprotnem primeru se površina opredeli kot mešana steza za pešce in kolesarje. Pri vodenju kolesarjev na vozišču se, predvsem v naseljih, doda horizontalna signalizacija za souporabo voznega pasu. Zunaj naselij se v primeru ločenega vodenja kolesarjev od motornega prometa, kolesarska površina od vozišča ustrezno loči.

(3) Površine za kolesarje morajo biti ustrezno dimenzionirane in vodene, potekajo lahko tudi po javnih poteh. Pri premagovanju višinskih razlik naj vzponi in padci na daljših razdaljah ne presegajo 5 %, na krajših pa 10 %.

(4) Za parkiranje koles se uredi parkirna mesta za kolesa, lahko tudi v obliki boksov ali kolesarnice. Stojala za kolesa ne smejo ovirati peš prometa, vhodov, dovozov, dostopov do parkirnih ur, hidrantov ipd. Potrebno število parkirnih mest za kolesa se določi skladno s tabelo v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Odstavna mesta za kolesa se uredijo tudi na večjih javnih površinah.

 

84. člen

(površine za pešce)

(1) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez ovir in osvetljeni. Oblikovanje peš površin naj se odraža v materialih tlaka (različne barve in tlaki, hrapavi materiali), javni razsvetljavi, označevanju, usmerjanju, urbani opremi, osončenosti, ureditvi. Kadar se pešci vodijo v sklopu motornega prometa, se barvno ali z drugo vrsto tlaka optično vodijo po robu prometne površine.

(2) Pločniki se uredijo na vseh šolskih poteh in ob pomembnejših cestah (ceste z večjo prometno obremenitvijo, ceste v območjih proizvodnje in skladiščenja in centralnih območjih), razen v primeru izvedbe skupne prometne površine. Pločnik mora biti, kjer so prostorske možnosti, širok minimalno 1,5 m, dopustna so odstopanja v skladu z razmerami v prostoru.

(3) Površine za pešce se ustrezno dimenzionirajo in vodijo z zadostnimi varnostnimi odmiki od roba vozišča pomembnejših cest, parkirnih zalivov in pasov ter od stavb, ograj, zidov, dreves, prometnih tabel, parkirnih ur, količkov, korit.

(4) Pri premagovanju manjših višinskih razlik se uredijo klančine maksimalnega nagiba 8 %, dolžine do 9 m in svetle širine 90 cm. Klančine so lahko bolj strme in daljše v primeru, da so predvidena dvigala za invalide. Majhne klančine se uredi tudi namesto robnikov na prehodih za pešce. Pločnik se na uvozih na parcele niveletno ne znižuje, ampak se uvozi uredijo preko posnetega robnika.

(5) Pešpoti za šport in rekreacijo se urejajo ob kategoriziranih in nekategoriziranih cestah in poteh ter drugih stavbnih zemljiščih po predhodnem soglasju lastnika zemljišča.

 

85. člen

(umirjanje prometa)

(1) Mirne prometne cone (stanovanjska območja, šolski okoliši, vrtci, parki in šolske poti) se opredeli kot območje omejene hitrosti ali območje umirjenega prometa.

(2) V njih se po potrebi izvajajo ukrepi umirjanja prometa: sistemski, regulativni in opozorilni ukrepi, grbine in ploščadi, zožitev vozišča in razmejitev smernih vozišč, zamik osi vozišča, uvedba skupnega prometnega prostora.

 

86. člen

(avtobusna postajališča)

(1) Avtobusna postajališča se uredijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo predmetno področje. Praviloma se ob državnih cestah uredijo v zalivu izven vozišča, ob ostalih cestah pa so lahko urejena tudi na vozišču ali ob pomolu.

(2) Avtobusna postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z enotnimi nadstreški, s klopmi, koši za odpadke, informacijami o prevozu in stojalom za parkiranje kolesa, na katerega je možno prikleniti okvir kolesa.

 

III.3.1.5. Urejanje in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo

 

87. člen

(splošne določbe)

(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Gradnja je dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če komunalna oprema ni potrebna za normalno uporabo objekta ali se ta izvaja sočasno z gradnjo objektov. Predpisana komunalna oprema se lahko zagotovi tudi na način, ki ga določajo drugi predpisi, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša strokovna služba občine.

(2) Vsa gospodarska javna infrastruktura se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Vsi posegi na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(3) Gradnja in rekonstrukcija komunalnih, energetskih vodov in vodov elektronskih komunikacij se mora izvajati medsebojno usklajeno z upoštevanjem racionalnega izvajanja posegov glede na druge vode in naprave, praviloma na isti trasi in na javni površini. Komunalno, energetsko in komunikacijsko omrežje mora biti praviloma zemeljske izvedbe in mora praviloma potekati v skupnih pasovih po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.

(4) Vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo zagotavljati priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja urejanja prostora. Priključki posameznih uporabnikov se morajo izvesti v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca infrastrukture.

(5) Komunalne in energetske objekte se praviloma postavlja v sklopu objekta ali samostojno na vizualno neizpostavljeno mesto in z ustrezno zunanjo ureditvijo.

(6) Varovalni pasovi posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znašajo na vsako stran:

·       za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 40 m;

·       za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 10 m;

·       za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15,0 m,

·       za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3,0 m,

·       za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 10,0 m,

·       za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV: 1,0 m,

·       za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV: 1,5 m,

·       za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti: 2,0 m,

·       od vodovoda, kanalizacije, voda elektronskih komunikacij, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje): 3,0 m.

(7) Investitor mora pred vsako gradnjo v varovalnih pasovih pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe.

 

88. člen

(oskrba z vodo)

(1) Na območjih z zgrajenim omrežjem sistema oskrbe s pitno vodo kjer je tehnično možna priključitev se morajo vsi obstoječi in predvideni objekti priključiti na javno omrežje sistema oskrbe s pitno vodo v skladu s pogoji upravljavca omrežja sistema oskrbe s pitno vodo in veljavnimi predpisi. Novi objekti se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih sistemov oskrbe s pitno vodo lahko zagotovi potrebne količine pitne in požarne vode. Izjemoma se dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (zajetje, vrtina, vodnjak, kapnica, cisterna) ob pridobitvi dovoljenja s strani pristojnega organa.

(2) Ustrezna oskrba s pitno vodo se zagotavlja z gradnjo novih javnih sistemov oskrbe s pitno vodo, z rekonstrukcijo in posodobitvijo obstoječega sistema za oskrbo s pitno vodo ter povezovanjem v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Obnovi in dopolni se obstoječe omrežje tako, da omogoča neposredno priključevanje uporabnikov in nudi požarno zaščito. Dogradi in vzpostavi se nove črpalne zmogljivosti in pri gradnji objektov in drugih posegov upošteva minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.

(3) Zagotovi se strokovno upravljanje lokalnih sistemov oskrbe s pitno vodo in glede na tehnične možnosti navezava na javni sistem oskrbe s pitno vodo ter ustrezno hidrantno omrežje z zadostnimi količinami požarne vode. Kolikor količina vode in tlak v sistemu dopuščata se zagotovi požarna varnost iz javnega sistema oskrbe s pitno vodo skladno z zahtevami predpisov požarnega varstva.

 

89. člen

(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1) Kanalizacijski sistem se načrtuje in gradi vodotesno ter v ločenem sistemu za odvajanje odpadnih komunalnih in prečiščenih padavinskih vod. Izjemoma je pri rekonstrukcijah in nadgradnjah obstoječega sistema dopustna izvedba mešanega kanalizacijskega sistema. Kanalizacijski sistemi se zaključijo z iztokom oz. čiščenjem na komunalni čistilni napravi.

(2) Ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode se zagotavlja z dograditvijo, rekonstrukcijo in posodobitvijo kanalizacijskega omrežja.

(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca. Na območjih kjer to ni možno, so do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja obvezni individualni ali skupinski sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija). Tehnološke odpadne vode se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno ustrezno očiščene in ustrezajo pogojem, določenim s predpisi.

(4) Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin ter zaledne vode se odvaja v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda (vključno padavinskih) v vode in javno kanalizacijo ter emisijo snovi in toplote pri tem odvajanju. Vse prometne, manipulativne in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa (npr. parkirišča, avtobusna postajališča in postaje) morajo biti utrjene, odvajanje padavinskih odpadnih voda s teh površin pa mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj. Pri odvajanju in čiščenju padavinskih voda je treba ločeno obravnavati rešitve za čiste padavinske vode in za onesnažene odpadne padavinske vode, npr. tiste s parkirišč.

(5) Neonesnaženo padavinsko vodo se odvaja v ponikovalnice, odprte jarke in vodotoke. Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se vodo v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v meteorno kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno in padavinskih vod ni mogoče speljati v bližnji vodotok, se vode odvedejo razpršeno po terenu, vendar izven plazljivega in/ali erozijsko ogroženega območja.

(6) Čistilne naprave se umešča v prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin. Lokacija mora omogočati morebitno razširitev ali nadgradnjo čistilne naprave. Območje čistilne naprave je treba ograditi in deloma vizualno zakriti z vegetacijo ter zaradi preprečevanja širjenja vonjav pri načrtovanju in obratovanju čistilne naprave uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(7) Pri začasnih objektih, kjer dejavnosti generirajo odpadne komunalne vode (npr. gostinstvo, šport), so dopustne ureditve z mobilnimi greznicami in kemičnimi stranišči.

(8) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki…).

(9) Stremeti je potrebno k zbiranju padavinske vode in njeni ponovni uporabi (sanitarna voda, zalivanje). V primeru javnih objektov je takšna raba obvezna.

 

90. člen

(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)

(1) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako, da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja, skladno s predpisi, ki urejajo to področje. Pri lociranju objektov in naprav se upošteva stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.

(2) Elektroenergetsko omrežje se obnavlja, rekonstruira in izgrajuje. Za vse obstoječe enosistemske prenosne daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.

(3) Srednje napetostno elektroenergetsko distribucijsko omrežje se v naseljih zgradi v podzemni izvedbi. Gradnja nadzemnega srednjenapetostnega in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven naselij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru.

(4) Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se na območjih naselij ob gradnji ali rekonstrukciji praviloma izvede podzemno. Nadzemna izvedba je dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru (npr. arheološka dediščina). Nadzemna gradnja elektroenergetskega omrežja je dopustna pod pogojem, da ne poteka v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(5) Transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Zagotovi se ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa se upošteva določila predpisov o elektromagnetnem sevanju in hrupu.

(6) Postavljanje samostoječih transformatorskih postaj na vidno izpostavljenih mestih, na večjih javnih površinah ter v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ni dovoljeno. Če to ni možno, naj bodo postavljene neopazno, umaknjeno na rob in iz smeri vedut na prostorske dominante.

(7) Za potrebe izgradnje območij za katere bo potrebna večja priključna moč, se izdela raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

(8) V EUP, ki posegajo v varovalni pas DV, se upoštevajo omejitve določene s predpisi, ki se nanašajo na pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

(9) Javna razsvetljava v občini se ureja skladno s predpisi, ki urejajo to področje ter ukrepi, ki so definirani v LEK med drugim je dopustna novogradnja, rekonstrukcija in sanacija javne razsvetljave z vzpostavitvijo centralne regulacije javne razsvetljave, zamenjavo zastarelih svetilk z energetsko učinkovitejšimi, uporabo svetilk, ki ne sevajo navzgor, imajo večji svetlobni tok, svetlobni izkoristek, daljšo življenjsko dobo idr. Razsvetljava javnih objektov je energijsko varčna. Barvna temperatura svetlobe, ki jo oddajajo svetilke javne razsvetljave, je med 2000 in 3000 K.

(10) Infrastrukturne elemente oz. tehnološke naprave z inštalacijami za izrabo sončne energije (sončni kolektorji, proizvodne naprave na sončno energijo) je dopustno nameščati na vse objekte.

 

91. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se upošteva veljavne predpise, ki urejajo to področje ter skladno z njimi varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev. Pogoje za priključitev objektov na plinovodno omrežje določi upravljavec plinovoda.

(2) Do izgradnje prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja in na območjih, kjer plinovodno omrežje ni predvideno, je za oskrbo s plinom dopustna postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin z lokalnim oziroma internim plinovodnim omrežjem. V primeru ogrevanja z utekočinjenim naftnim plinom se rezervoarji locirajo na dostopnih mestih in v skladu z veljavnimi predpisi. V primeru ogrevanja iz skupnega rezervoarja na utekočinjeni naftni plin za več objektov skupaj, mora biti plinovodna instalacija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin.

 

92. člen

(daljinsko ogrevanje)

(1) Kotlovnice za daljinsko ogrevanje in vročevodno omrežje se lahko gradi v vseh območjih za poselitev, kjer je to glede na gostoto poselitve ekonomsko in okoljsko upravičeno, pri tem imajo prednost kotlovnice na obnovljive vire (lesna biomasa, sončni kolektorji itd.) in plin ter kotlovnice, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (toplotna in električna energija).

(2) Kotlovnice se gradijo na vidno neizpostavljenih mestih v okviru večjih objektov ali kot prostostoječi objekti. Postavljene morajo biti tako, da niso moteče za okolico in da ne poslabšajo bivalnih in delovnih pogojev.

 

93. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav brezžičnih sistemov, se izvede s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega primarnega in sekundarnega omrežja elektronskih komunikacij (telekomunikacijski vodi in kabelska kanalizacija). Obstoječe omrežje elektronskih komunikacij se glede na pozidavo po potrebi ustrezno zaščiti ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri umeščanju elektronske komunikacijske opreme v prostor ima nadgradnja obstoječega prednost pred novogradnjami.

(3) Bazne postaje mobilne telefonije se gradijo v odprtem prostoru izven območij varovanih pogledov oziroma na vidno neizpostavljenih lokacijah, v območjih razpršene poselitve (tj. izven naselij) v zadostni oddaljenosti od najbližje stanovanjske stavbe ter v območju naselij integrirano v druge objekte ali kot naprave na objektih, ki ne izstopajo iz silhuete naselja.

(4) Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se upošteva predpise s področij graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

·       Objektov in naprav mobilne telefonije (v tem okviru tudi baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi) ni dopustno umeščati na stanovanjske stavbe in na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na otroška igrišča in pokopališča, razen pod pogojem, da s tem izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik (v primeru več lastnikov oz. upravnikov stavbe pa večina lastnikov oz. upravnikov).

·       Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dovoljeno umeščati na kmetijska in gozdna zemljišča, pri čemer se prvenstveno izbira manj kvalitetna zemljišča. V primeru, ko to ni mogoče, je potrebno izbrati lokacijo za postavitev objekta tako, da ta ne ovira dejavnosti, povezanih z rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če so v bližini mejice, skupine dreves ali gozd, je bazno postajo potrebno postaviti tja.   

·       Komunikacijske objekte elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (v tem okviru tudi bazne postaje) se umešča v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave v čim večji meri.

·       Baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno postavljati v bližini prostorskih dominant. V primeru, da samostoječe bazne postaje niso postavljene ob obstoječem rastju (mejicah, skupini dreves ali gozdu) ali ob drugih objektih, je območje samostoječe bazne postaje potrebno obsaditi z avtohtonim rastjem, ki bo lahko bazno postajo zakrilo. Na vidno neizpostavljenih lokacijah v območju naselij je potrebno bazne postaje, ki se gradijo na že zgrajenih objektih, integrirati v druge objekte ali jih ustrezno zakriti, da ne izstopajo iz silhuete naselja. V primeru gradnje na območju drugih infrastrukturnih objektov in v obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih koridorjih in napravah ter v območjih proizvodnih dejavnosti zakrivanje naprav baznih postaj oziroma njihovo oblikovno prilagajanje prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ni potrebno. V drugih primerih, ki niso navedeni v predhodnih navedbah te alineje, je treba oblikovanje objektov mobilne telefonije čim bolj prilagoditi prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.

·       Na zavarovanih ali drugače varovanih območjih, kjer se varuje posebna prostorska ali okoljska vrednota, in znotraj varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je dopustno bazno postajo postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega nosilca urejanja prostora oz. mnenjedajalca (soglasodajalca).

·       Kadar je na območju, ki se ureja, ali na objektu, ki je predviden za rušenje, zakonito nameščena bazna postaja, je za čas urejanja območja oz. gradnje novega objekta dopustno postaviti začasno bazno postajo. Po dokončanju urejanja oz. gradnje se začasno bazno postajo odstrani, novo pa je ne glede na ostale določbe tega prostorskega akta dopustno postaviti na območje, ki je predmet urejanja oz. na nov objekt (ki nadomešča porušenega).

·       Upoštevaje pogoje, navedene v tem členu odloka, je na celotnem območju občine na območjih vseh namenskih rab prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na že prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.

 

III.3.1.6. Varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave

 

94. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Sestavni del občinskega prostorskega načrta so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili objekte in območja kulturne dediščine niso dopustni.

(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine se varuje pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu:

·       za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohištvo in notranja oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;

·       za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;

·       za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.

o   Prepovedano je predvsem odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati dna vodotokov ter jezer in se sidrati, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

o   Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev kot npr. če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

o   V primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

·       za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

·       za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno enoto urejanja prostora, če je tako določeno s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja prostora.

(13) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(14) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(19) Objekti in območja kulturne dediščine se nahajajo na delu/-ih oz. v posameznih primerih na celotnem območju naslednjih:

·       EUP: D-1, D-2, D-4, D-5, D-8, D-9, D-10, D-11, D-13, DR-1, SD-1, SD-4, SD-18, SG-1, SG-2, SG-4, SG-ZV-12, SG-16, SG-C-20, SG-V-23, SG-V-24, SG-V-25, SG-V-26, SG-V-31, SG-34, VF-1, VF-4, VF-5, VF-6, Z-2, Z-4, ZD-7, ZK-1, ZK-2, ZK-3, ZK-4, ZK-5, ZK-6, ZK-7, ZK-11, ZK-12.

·       PEUP: SG-1/1, SG-V-26/2.

 

95. člen

(ohranjanje narave)

(1) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del na zavarovanem območju, naravni vrednoti in posebnem varstvenem območju (Natura 2000), je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave.

(2) Na zavarovanih ter Natura 2000 območjih je izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlin potrebno zagotoviti še najmanj tri leta po zaključku gradbenih del.

(3) V območjih varovanih naravnih vrednot se agromelioracijski ukrepi ne izvajajo oziroma se izjemoma izvajajo kot nezahtevne agromelioracije pod pogoji, ki jih opredeli pristojni nosilec urejanja prostora za področje varstva narave. Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor (arondacije, komasacije, melioracije in agromelioracije – to so zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča), na Natura 2000 območjih (POO Drava SI 5000220, POV Drava SI 5000011) niso dovoljene.

(4) Na posamezni vrsti naravne vrednote se posegi in dejavnosti izvajajo:

·       na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti tako, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;

·       na drevesni naravni vrednoti tako, da se ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in življenjske razmere na rastišču;

·       na zoološki naravni vrednoti tako, da se omogoča dolgoročno preživetje;

·       na ekosistemski naravni vrednoti tako, da se ne spremenijo kvaliteta ekosistema in se ohrani naravno ravnovesje.

(5) Na območju pričakovanih naravnih vrednot je potrebno pri obsežnih zemeljskih delih kot so gradnja cest, železnic, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov in rudarska dejavnost, območni enoti pristojnega organa za varstvo narave omogočiti spremljanja stanja nad zemeljskimi in gradbenimi deli. Pri posegih, povezanih z manjšimi zemeljskimi deli (stanovanjske hiše, bazne postaje ipd.), je v primeru najdbe naravne vrednote investitor ali izvajalec o tem dolžan obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave.

(6) Na območju habitatnih tipov:

·       se pri načrtovanju in gradnji cest upošteva prisotnost dvoživk

·       se za objekte, kjer so evidentirana kotišča netopirjev, prenova podstrešij in osvetlitev objektov izvede za netopirje ustrezen način.

(7) Na ekološko pomembnih območjih se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov. S posegi in dejavnostmi se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost, kvaliteta ter povezanost habitatov populacij.

(8) S posegi in dejavnostmi na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) se:

·       ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;

·       ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

·       ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih ali živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejšo življenjsko fazo kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

·       ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst;

·       čas izvajanja posegov kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in ciklom razmnoževanja rastlin;

·       ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter genetsko spremenjenih organizmov.

(9) Na območjih ohranjanja biotske raznovrstnosti v krajini se posegi v prostor načrtujejo in izvajajo tako, da se:

·       prednostno ohranjajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti,

·       odstranjuje in preprečuje širjenje invazivnih tujerodnih organizmov,

·       po zaključku vsake gradnje vse gole površine zasejejo s travno mešanico avtohtonih trav,

·       med gradnjo in še 3 leta po njej zagotovi izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst.

(10) Na območju občine se vzpodbuja sajenje visokodebelnih sadovnjakov, ki so krajinska značilnost Slovenskih goric in hkrati habitat nekaterim zavarovanim vrstam rastlin in živali.

(11) Na območjih ohranjanja narave, tj. na tovrstno varovanih območjih, so vsi posegi, povezani z realizacijo opredeljene namenske rabe prostora (npr. organizacija gradbišča, organizacija prireditev, izvajanje dejavnosti …), možni izključno znotraj površin, na katerih je zadevna vrsta namenske rabe prostora opredeljena.

 

III.3.1.7. Varstvo okolja in naravnih dobrin, obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

 

96. člen

(varstvo tal in kmetijskih zemljišč)

(1) Pri gradnji objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in deponira ločeno od nerodovitnih tal ter uporabi za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.

(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov se dela izvajajo na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podzemno vodo ali v kanalizacijo.

(3) Kmetijska zemljišča se obdeluje tako, da je možnost erozije tal čim manjša. Dopustna je izboljšava ekološkega stanja tal v skladu s predpisom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov v primeru rekultivacije tal, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.

(4) Na kmetijskih zemljišč, ki so obsežneje zaraščena, pa ta zarast hkrati nima naravovarstvenega, vodovarstvenega ali drugega podobnega pomena, se zarast odstrani in s tem zemljišče ponovno usposobi oz. rekultivira za kmetijsko proizvodnjo.

 

97. člen

(varstvo gozdov in skupin gozdnega drevja zunaj naselij)

(1) Posegi v območje gozdov so dovoljeni le v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami in soglasjem pristojnega NUP za področje varstva gozdov. S posegi se ne ogroža funkcij gozda in ne razvrednoti ali poškoduje gozda in njegovega roba.

(2) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot to določa občinski prostorski načrt, se z gozdom do pozidave gospodari v skladu z veljavno področno zakonodajo.

(3) V prostoru z majhnim deležem gozda se z načrtovanjem objektov linijske infrastrukture v čim večji meri izogiba gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

(4) Pri gradnji z ograjami varovanih prometnic se zagotovi prehode za divjad. Lokacije prehodov ugotovi pristojna območna enota Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.

(5) S posegi in ureditvami na zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, se zagotovi naslednje minimalne odmike:

·       odmik stavb od gozdnega roba: min 25 m,

·       odmik ostalih objektov, posegov in ureditev, ki so v nivoju zemljišča, od gozdnega roba: min 1,0 m;

·       odmik od gozdnega roba, če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte: min 4 m.

Odmiki so lahko drugačni oz. manjši od zgoraj navedenih le s soglasjem pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

(6) Po končani gradnji oz. posegu se morebitne poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh ter na začasnih gradbenih površinah sanira. Omogočiti je treba gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot so bili zagotovljeni pred posegom.

(7) Morebitne štore in odvečen odkopni material se ne sme odlagati v gozd.

(8) Drevje na stavbnih zemljiščih se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

(9) Drevje za posek označi in evidentira pristojna območna enota Zavoda za gozdove Slovenije.

(10) Krčitev gozda za kmetijske namene do 0,5 ha se lahko izvaja le z dovoljenjem pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Posek gozda brez ureditve zemljišča za kmetijsko rabo ni dovoljen.

(11) Nezahtevni in enostavni objekti iz Priloge 1 k temu odloku so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Pred začetkom gradnje takšnih objektov je potrebno pridobiti soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Razen objektov, navedenih v Prilogi 1 k temu odloku, se v območju gozda lahko načrtuje oziroma gradi tudi grajeno gozdno vlako, oboro za rejo divjadi, gozdno učno pot in trim stezo.

(12) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena oziroma je dovoljena le primerih, ki so določeni z veljavnimi predpisi.

(13) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

(14) Sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenje ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta. Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost, so smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.

(15) Ohranjajo se gozdni ostanki ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost.

(16) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacije in obvodno vegetacije, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.

 

98. člen

(varstvo površinskih voda)

(1) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami resornega zakona.

(2) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. Vodno soglasje je potrebno tudi za:

·       poseg na vodnem in priobalnem zemljišču;

·       poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po pristojnem zakonu;

·       poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;

·       poseg na varstvenih in ogroženih območjih;

·       poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;

·       poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;

·       hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda Pri poseganju na vodna in priobalna zemljišča se upošteva določeno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki sega:

·       na vodah 1. reda: 15 metrov (reka Drava) in

·       na vodah 2. reda: 5 metrov od meje vodnega zemljišča.

Ne glede na prej navedeno sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselij najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.

(4) Pri poseganju na vodna in priobalna zemljišča ter na varstvena območja, je treba dosledno upoštevati vse relevantne pravne podlage.

(5) Za odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s pravnimi podlagami (vodno dovoljenje, koncesija). Vodno dovoljenje in odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.

(6) Za raziskavo podzemnih voda se pridobi dovoljenje za raziskave v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami.

(7) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.

(8) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(9) Z ureditvami lokalne prometne infrastrukture se – v kolikor je to mogoče – ne posega na poplavna območja. Gradnja se predvidi izven priobalnih zemljišč. Izjeme so dopustne le v skladu s področnim zakonom.

(10) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.

(11) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko – hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri tem se ne smejo poslabšati odtočne razmere na nizvodnem zemljišču, oz. ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju.

(12) Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo v območju podrobnejše namenske rabe prostora, so dopustna samo vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave in odstranitev objekta.

(13) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno. Dopustno je le na krajših razdaljah za ureditev dostopa oz. prehoda preko vodotoka za objekte javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).

(14) Na območju vodnih pregrad se ob morebitnih sanacijah načrtuje dvosmerni prehod za vodne živali.

(15) Ob obstoječih objektih merske mreže za monitoring podzemnih voda niso dopustne gradnje in posegi v minimalnem radiju 5 m okoli objekta in ki bi vplivali na gladino in kakovost podzemnih voda, na spremembo infiltracijskih lastnosti tal, na zatekanje ob objektu merske mreže in bi ovirali dostop do objekta merske mreže.

(16) Vse komunalne odpadne vode, ki se iztekajo v površinske vode, je treba pred iztokom ustrezno prečistiti.

 

99. člen

(varstvo vodnih virov in podtalja)

(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so posegi in ureditve dopustni v skladu z veljavnim predpisom o vodovarstvenem območju teh vodnih virov.

(2) Pri izvajanju dejavnosti na vodovarstvenih območjih se upošteva predpis o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.

(3) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.

(4) Pri načrtovanju in izvajanju posegov ter ureditev v prostoru se pred onesnaženjem varujejo tudi obstoječi in predvideni vodni viri za namen oskrbe s pitno vodo, ki imajo izdana vodna dovoljenja, tudi tisti, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij.

(5) Vodovarstvena območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga občinskega prostorskega načrta, na karti Prikaz varstvenih režimov.

 

100. člen

(varstvo pred poplavami)

(1) Dopustni posegi in dejavnosti na poplavnih območjih ne smejo škodljivo vplivati na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečati poplavno ogroženost območja.

(2) Gradnja in drugi posegi na poplavnih območjih so dopustni le pod pogoji in v soglasju pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter na podlagi hidrološko-hidravlične analize.

(3) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda, kar je potrebno dokazati.

(4) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(5) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja, celoviti omilitveni ukrepi pa se lahko izvajajo le v skladu s potrjeno strokovno podlago.

(6) Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje, obvezno preveri gibanje nivoja podzemne vode.

(7) Na območja poplavnih zemljišč se ne sme posegati:

·       z zadrževanjem voda, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

·       tako, da bi se lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;

·       z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

·       s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(8) Za zagotovitev večje poplavne varnosti v ravninskem delu občine se na poplavnem območju Dupleškega in Korenskega potoka v naselju Sp. Duplek in njegovi okolici predvidi gradnja treh nasipov. Vzporedno z njihovo izgradnjo se uredi odvajanje zalednih vod. Variantno se izvede tudi regulacija Dupleškega potoka gorvodno do sotočja s Korenskim potokom.

(9) V hribovitem delu občine protipoplavne ureditve potokov niso načrtovane in gradnja novih objektov ne sme posegati v poplavno območje potokov. Prav tako tu ni dovoljena postavitev polnih ograj ali drugih večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo poplavno varnost.

(10) Na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo v poplavnem območju, pa v zvezi s temi območji protipoplavne ureditve na vodotokih niso načrtovane, so na njihovih delih znotraj poplavnih območij dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti obstoječih objektov oz. ureditve v skladu s predpisi s področja voda in z ostalimi določili tega odloka.

(11) Gradnja enostavnih objektov na območjih poplav je dopustna (nadstrešnice, pomožni objekti), vendar je potrebno tovrstne objekte načrtovati iz hidrofobnih materialov in na način, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda. Prav tako morajo biti enostavni objekti namenjeni le shranjevanju predmetov, ki ne reagirajo v stiku z vodo. Takšne predmete se lahko shranjuje le na koto Q100 + 0,5 m oz. nad koto Q500.

(12) Na poplavnih območjih (mali, srednji in velik razred poplavne nevarnosti) ni dovoljena izvedba polnih ograj ali drugih večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo poplavno varnost.

 

101. člen

(varstvo pred plazenjem in erozijo)

(1) Za izdelavo projektne dokumentacije za prostorske posege na opozorilnem območju erozije z običajnimi zaščitnimi ukrepi je potrebno opraviti najmanj inženirsko geološki pregled oz. izdelati prospekcijo terena, na osnovi katere se presodi o ne/potrebnosti izdelave geomehanskega mnenja. Slednje se izdela v primeru, ko je lokacija predvidenega prostorskega posega v območju erozije z zahtevnih protierozijskimi zaščitnimi ukrepi oz. kadar na podlagi strokovne ocene v okviru priprave projektne dokumentacije za zadevni prostorski poseg obstaja sum, da bi zemljišče na tangirani lokaciji utegnilo biti plazljivo ali erozijsko ogroženo. Ne/potrebnost izvedbe geološkega pregleda, izdelave prospekcije terena ali izdelave geomehanskega mnenja za enostavni oziroma nezahtevni objekt se opredeli na osnovi strokovne ocene v okviru priprave dokumentacije za zadevni objekt.

(2) Za vse posege na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(3) Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je prepovedano:

·       izvajanje posegov in dejavnosti, ki lahko povzročijo erozijske procese, sproščanje hribin ali kako drugače ogrozijo stabilnost zemljišča,

·       zadrževanje voda s posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

·       zasipavanje izvirov;

·       nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda;

·       omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer;

·       izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

·       krčenje gozda in grmovne vegetacije ter obnova večjih površin gozdnih sestojev, ki pospešuje erozijo in plazenje zemljišč;

·       vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč.

(4) Za posege na stavbnih zemljiščih znotraj območij običajnih in zahtevnih protierozijskih zaščitnih ukrepov, prikazanih na karti strateškega dela OPN "V. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini", se upoštevajo določila (1) odstavka tega člena.

 

102. člen

(odpadki)

(1) Ločeno zbiranje in odstranjevanje odpadkov se ureja v skladu z določili veljavnih predpisov občine s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(2) V okviru ravnanja s komunalnimi odpadki se uredijo zbiralnice za ločeno zbiranje frakcij v vseh večjih naseljih, ob večjih gostinskih in turističnih objektih ter na prireditvah na prostem z večjim obiskom, v skladu s predpisi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

(3) Ekološki otoki se izvedejo na vidno manj izpostavljenih mestih, zakriti so pred pogledi z okolice in dobro dostopni za komunalna vozila. Ekološki otoki ne smejo biti na javni prometni površini. Urejeni morajo biti tako, da je omogočeno enostavno vzdrževanje in čiščenje.

(4) Z nevarnimi odpadki se ravna v skladu z zanje določenimi predpisi.

(5) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo dejavnosti proizvajale, pretakale oz. pretovarjale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z ustrezno ureditvijo začasnega skladiščenja nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi, gnojila, baterije, gradbeni odpadki – azbest) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino nevarne snovi.

 

103. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri gradnjah objektov in drugih posegih v prostor se upošteva predpise s področja varstva pred požarom. Za požarno varnost se zagotovi:

·       ustrezne odmike med objekti, od meje parcel ali proti protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara;

·       neoviran in varen dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce do objektov in okrog njih;

·       vire za zadostno oskrbo z vodo z ustreznim pritiskom in pretokom za gašenje požara ter dostop do njih.

(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja se zagotovi bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.

(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.

(4) Zajem odpadnih požarnih voda se v primeru, ko obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi odpadnimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi, zagotovi na način zadrževalnega sistema, ki zajame vso razlito količino nevarne snovi v odpadni požarni vodi.

(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom v skladu z veljavnimi predpisi.

(6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se dokazuje v elaboratu, ki ga za posamezne vrste objektov v zvezi z zagotavljanjem varnosti pred požarom opredeljujejo oziroma predvidevajo veljavni predpisi.

 

104. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Objekte se gradi v skladu s VII. stopnjo potresne intenzitete EMS in projektnim pospeškom tal, ki znaša na območju občine 0,1 g.

(2) Na območjih tveganj zaradi industrijskih in drugih nesreč se prostorske ureditve načrtujejo in izvajajo tako, da se preprečujejo verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja.

(3) V primeru naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo naslednje površine:

·       za pokop večjega števila ljudi na obstoječih pokopališčih v naseljih Dvorjane, Zg. Korena, Vurberk;

·       ruševine se odlagajo v izbrana opuščena območja izkoriščanja mineralnih surovin;

·       ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju, ki jih določi pristojni državni organ;

·       za evakuacijo prebivalstva in za njegovo začasno nastanitev v objektu in na funkcionalnih površinah osnovnih šol v naseljih Sp. Duplek, Zg. Duplek in Zg. Korena.

(4) Varstvo pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom, orkanski veter, nalivi ipd. se zagotavlja z ustreznim lociranjem posegov v prostor, z zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode in zasnovo ter izvedbo objektov. Za blaženje sile orkanskega vetra se ohranjajo in dopolnjujejo obstoječe gozdne in druge zelene (parkovne, drevoredi ipd.) površine. Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode ter varovanjem človeških življenj, se vodo zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive retencijske površine, izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno ureja erozijska območja v povirjih ter drugih nestabilnih območjih.

 

105. člen

(obramba)

Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje oziroma njihovo souporabo in so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.

 

III.3.1.8. Varovanje zdravja

 

106. člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1) Pri graditvi objektov in drugih posegih v prostor se upošteva predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka.

(2) Pri pomembnih virih onesnaženja zraka lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotovi izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi v skladu z veljavnimi predpisi ter o rezultatih monitoringa obvesti pristojne službe.

(3) Nekmetijske proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci, se lahko umešča le v območja IG.

(4) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko povzročali večje onesnaženje zraka od predpisanih, niso dovoljeni. Vir, ki prekomerno onesnažuje zrak, ne sme obratovati, dokler se ne izvede sanacija, o uspešnosti sanacije pa obvesti pristojni organ.

(5) Pri ogrevanju objektov, pripravi tople vode in tehnoloških procesih se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo čistejši energenti ali, kjer je to mogoči, zagotovi priključek na skupne kotlovnice.

(6) Pri umeščanju objektov, ki so lahko potencialni vir vonjav, kot so kompostarne, bioplinarne, čistilne naprave in kmetijsko proizvodni objekti, se v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi:

·       da je zunanji rob območja kompostarne ali bioplinarne od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin oddaljen: za kompostarne najmanj 300 m pri zaprtem kompostiranju in najmanj 500 m pri odprtem kompostiranju; za bioplinarne: najmanj 300 m in najmanj 500 m pri anaerobni razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem;

·       za čistilne naprave in nove objekte namenjene za rejo (večje farme za rejo živali) in širitev takih objektov je s strokovno študijo treba preveriti vplivno območje in jih umestiti v primerno oddaljenost od zgoraj navedenih območij. Pri reji in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.

 

107. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezna območja osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so določene na podlagi veljavnih predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju:

 

 

Vrsta PNRP – kratica

Vrsta podrobnejše namenske rabe prostora – opis

Stopnja oz. območje varstva pred hrupom (SVPH)

Območja stavbnih zemljišč

SS

območja stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi

II. SPVH velja v naslednjih EUP: ZD-7, ZD-8, ZD-10, ZD-13, ZD-15, ZD-16, ZD-20, SD-2, SD-4, SD-5, SD-6, SD-7, SD-8 (razen severovzhodnega delčka ob regionalni cesti), SD-9, SD-11 (razen vzhodnega dela), SD-12 (razen južnega dela ob regionalni cesti), SD-22, SD-23, VF-4 (razen severozahodnega dela), VF-5, VF-6

 

III. SVPH velja v drugih EUP in v delih EUP SD-8 (samo severovzhodni delček ob regionalni cesti), SD-11 (samo vzhodni del), SD-12 (samo južni del ob regionalni cesti) in VF-4 (samo severozahodni del).

SK

površine podeželskega naselja

III.

CD

druga območja centralnih dejavnosti

III.

CU

osrednja območja centralnih dejavnosti

III.

IG

gospodarske cone

IV.

IK

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo

IV.

BT

površine za turizem

III.

BC

športni centri

III.

ZS

površine za oddih, rekreacijo in rekreacijo

III.

ZP

parki

III.

ZD

druge urejene zelene površine

III.

ZK

pokopališča

III.

PC

površine cest

IV.

PO

ostale prometne površine

IV.

E

območja energetske infrastrukture

IV.

O

območja okoljske infrastrukture

IV.

T

območja komunikacijske infrastrukture

IV.

Aa, An, Ao

površine razpršene poselitve

III.

Območja kmetijskih zemljišč

K1

najboljša kmetijska zemljišča

IV.

K2

druga kmetijska zemljišča

IV.

Območja gozdnih zemljišč

G

gozdna zemljišča

IV.

Območja voda

VC

celinske vode

III.

VI

območja vodne infrastrukture

IV.

 

(2) S tem odlokom so določena območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom. Na območjih II. stopnje varstva pred hrupom oziroma na njihovih delih s tem občinskim prostorskim načrtom ni določenih mirnih območij na poselitvenih območjih.

(3) Do uveljavitve območij z II. stopnjo varstva pred hrupom, veljajo na teh območjih kriteriji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Vse obstoječe stanovanjske objekte na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Na območjih, kjer je presežena raven hrupa glede na predpisano, novogradnje stavb z varovanimi prostori niso dopustne.

(4) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na (pod)zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezno raven hrupa za predvidena območja.

(5) Pri urejanju gospodarskih con, kjer ta mejijo na stanovanjska območja, se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti, proizvodne dejavnosti obrtnega in industrijskega značaja pa se umeščajo proti notranjosti cone. Obratovanje dejavnosti na takšnih območjih lahko poteka le v dnevnem času.

(6) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.

(7) Za posamezne načrtovane dejavnosti kjerkoli na območju občine mora investitor v času pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti izdelavo vplivnega območja zaradi povzročanja hrupa, če za dejavnost ni predpisana presoja vplivov na okolje po veljavnih predpisih za področje varstva okolja.

(8) Nov objekt ali naprava in objekt, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo veljavni predpisi o varstvu pred hrupom.

(9) Upravljavec vira hrupa je dolžan v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, zagotoviti obratovalni monitoring hrupa za vir hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva veljavni predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(10) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevaje mednarodna priporočila za vedno več prebivalcev zagotavlja doseganje življenjskih pogojev za območje II. stopnje varstva pred hrupom najmanj na tihi fasadi stavbe z varovanimi prostori.

 

108. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.

(2) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo veljavni predpisi s področja elektromagnetnega sevanja.

(3) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

(4) Pri načrtovanju poselitve v bližini elektroenergetskih in komunikacijskih vodov, objektov in naprav se upoštevajo stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z veljavnimi predpisi, nanašajočimi se na elektroenergetsko sevanje, elektroenergetsko omrežje in elektronske komunikacije. Stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem (kratko: EMS) so glede na veljavni predpis o elektroenergetskem sevanju v okolju po posameznih vrstah PNRP opredeljene v tabeli v nadaljevanju.

 

Stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem

Vrsta podrobnejše namenske rabe prostora (kratica)

I. stopnja varstva – velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

SS, SB, SK, A, An, Ao, CD, CU, BC, BT, ZS, ZP, ZD, ZK

II. stopnja varstva – velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi elektromagnetnega sevanja bolj moteč

IG, IK, PC, PO, T, O, K1, K2, G, VC, VI

 

109. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri osvetljevanju objektov se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje in zagotovi osvetljevanje objektov v skladu predpisi, ki urejajo področje svetlobnega onesnaženja okolja.

(2) Osvetljevanje varovanih prostorov se zagotavlja v skladu z določenimi mejnimi vrednostmi za osvetljenost na oknih varovanih stanovanj, določenih v veljavnem predpisu, ki ureja področje svetlobnega onesnaževanja okolja.

(3) Javna razsvetljava se naj izvaja v minimalnem potrebnem obsegu, brez svetlobnega toka, ki seva v nebo. Svetilke zunanje razsvetljave so zasenčene in razporejene tako, da jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezata veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.

 

110. člen

(osončenje)

(1) Stanovanjske stavbe se načrtuje v skladu z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja svetlobo v notranjih prostorih in tehnično smernico, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.

(2) Z novogradnjami se obstoječim stavbam zagotavlja minimalno osončenost vsaj dve uri enega bivalnega prostora na dan 21. 12. Izjema pri tem so lahko stavbe na strmejših pobočjih in v ozkih dolinah.

 

III.3.2.     Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora

 

111. člen

(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko cono v enoti urejanja prostora ZD-19)

V enoti urejanja prostora z oznako ZD-19 (del naselja Zg. Duplek) so na površinah stavbnih zemljišč, označenih na karti št. 6.1 izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta, za dejavnosti znotraj gospodarske cone opredeljeni naslednji prostorski izvedbeni pogoji:

 

 

EUP

PNRP

podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

ZD-19

IG

·       Načeloma je predvidena gradnja trinajstih, v drugi etapi pa še dodatno dveh upravno poslovnih, trgovskih in/ali industrijskih stavb za proizvodne, poslovne, gostinske in trgovske dejavnosti. Število stavb se lahko poveča ali zmanjša glede na dopustna združevanja, razdruževanja in delitve parcel v okviru toleranc.

·       Okvirni horizontalni in vertikalni gabariti ter lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah št. 6.1.1 »Ureditvena situacija in karakteristični prerezi« in št. 6.1.2 »Urbanistični pogoji«. Načrt parcelacije je z upoštevanjem toleranc razviden iz grafičnega dela na karti št. 6.1.2 »Urbanistični pogoji«. Navedeni pogoji se lahko v okviru dopustnih toleranc spreminjajo in se upoštevajo pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezno gradnjo.

·       Gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ali objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost oz. skladno z možnimi odstopanj. Znotraj površin, ki jih pogojujejo gradbene meje, je moč prestavljati stavbe.

·       Gradbene linije (linija, na katero mora biti postavljena stavba ali objekt, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad) so določene z urbanistično oblikovnega vidika in potekajo ob regionalni cesti.

·       Dopustne so naslednje dejavnosti: proizvodne, trgovske, gostinske (vse razen gostinskih nastanitvenih dejavnosti), poslovne dejavnosti, dejavnosti družbene infrastrukture ter storitvene dejavnosti.

·       Na območju EUP ZD 19 (IG) ni dopustno umeščanje obratov, dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, ter obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje.

·       Dopustne so tudi naslednje vrste stavb: industrijske stavbe in skladišča, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti. V posamezno stavbo se poleg osnovne dejavnosti lahko umeščajo tudi druge dopustne dejavnosti.

·       Dopustna je izgradnja parkirišča za tovorna vozila in gradbeno inženirskih objektov iz okvira energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne, okoljske in vodnogospodarske infrastrukture (elektroenergetska, plinska, vročevodna, elektronsko komunikacijska, vodovodna, kanalizacijska, vodnogospodarska in druga infrastruktura, objekti za potrebe ravnanja z odpadki, objekti za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).

·       Dopustna je izgradnja gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer od teh samo parkov, zelenic in drugih urejenih zelenih površin. V drugi etapi se območje parkirišča za tovorna vozila, v "območju 2", lahko variantno pozida.

·       Okvirne tlorisne dimenzije stavb, ki se lahko spremenijo v okviru toleranc, znašajo:

o   "območje 1": tri stavbe (različnih tlorisnih dimenzij: 40 m x 25 m in 30 m x 15 m);

o   "območje 2": stavba tlorisnih dimenzij 15 m x 15 m in parkirišče za tovorna vozila z osmimi parkirnimi mesti ter v drugi etapi še dve stavbi tlorisnih dimenzij 25 m x 25 m in 25 m x 20 m;

o   "območje 3": osem stavb (različnih tlorisnih dimenzij: 20 m x 25 m in 20 m x 20 m);

o   "območje 4": ena stavba (tlorisnih dimenzij: 25 m x 20 m) in objekt transformatorske postaje (tlorisnih dimenzij: 5 m x 7 m).

·       Višina stavbe je največ 15 m;

·       Etažnost stavb je P+1, kleti so dovoljene, etažnost je lahko drugačna znotraj določene maksimalne višine stavbe.

·       Strehe so ravne ali v naklonu do 40°; piramidaste ali stožčaste strehe niso dovoljene.

·       Pročelja ob regionalni cesti morajo biti oblikovano poudarjena.

·       Dovozi na gradbene parcele so iz lokalne ceste ter ceste A in ceste B, razvidni so iz grafičnega dela na karti št. 6.1.2 »Urbanistični pogoji«.

·       Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

·       Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji.

·       Tolerance:

o   možno je odstopanje izven gradbenih mej za največ 1,0 m;

o   odstopanje konzolnih previsov in konzolnih nadstreškov nad prvo etažo lahko izven gradbenih mej znaša največ 2,0 m;

o   dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel skladno z določenimi gradbenimi mejami in linijami;

o   v primeru združevanja ali razdruževanja ali spremembe lokacije stavbe je možno postaviti stavbo znotraj določenih gradbenih mej, skupna pozidana površina pa ne sme presegati 60 % gradbene parcele; takšna pozidanost je možna le, če so zadoščeni ostali pogoji: zadostno število parkirnih mest, dostavne in manipulativne površine.

·       Na območju je, skladno z veljavnimi državnimi predpisi o enostavnih in nezahtevnih objektih, dovoljeno postavljati vse enostavne in nezahtevne objekte razen majhnih stavb, malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočnih greznic, objektov za rejo živali in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.

·       Enostavni in nezahtevni objekti se lahko postavljajo izven opredeljenih gradbenih mej in linij, način gradnje in odmiki pa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov.

·       Dovoljene so medsosedske ograje, kadar to zahteva tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Medsosedske ograje so lahko kovinske ali iz žičnatih prepletov, kot polni zidovi niso dovoljene; dovoljeni so le kamniti ali betonski oporni stebri s temeljem do višine 0,5 m. Varovalne ograje so lahko tudi lesene.

·       Objekt javne razsvetljave mora imeti enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin.

·       Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

·       Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

·       Zelena površina med regionalno cesto in pročelnimi fasadami stavb v "območju 1" in "območju 2" se oblikuje kot parkovna kompozicija, ki se razčleni z vegetacijskimi prvinami, tlaki in mikrourbano opremo.

·       Ob vzhodni strani ceste A se zasadi drevored, ob zahodni strani ceste A se zasadijo grmovnice.

·       Med cesto B in obstoječimi stanovanjskimi stavbami, ob južnem robu lokalne ceste ter ob vzhodnem robu "območja 4" se kot vizualna bariera zasadijo drevesa (npr. nizkovejnati gaber).

·       Brežina lokalne ceste in ceste C se zasadi z avtohtonimi grmovnicami in drevesnimi vrstami (npr. gaber, jesen, kalina, dren, šipek).

·       V prvi etapi se okolica morebitnega parkirišča za tovornjake, vse do regionalne ceste, uredi kot zelena površina.

·       Na severni strani obravnavanega območja se nahaja prepust, skozi katerega se zlivajo precejne vode z bližnjega pobočja. Te vode v pasu pribl. 5 m pod cestno brežino ustvarjajo močvirje. V sklopu nove zazidave je treba omenjene vode kanalizirati in jih kot take speljati do obstoječega prepusta, ki se nahaja na severovzhodu območja. Zaledne vode se pod lokalno cesto kanalizirajo in speljejo do obstoječega prepusta, ki se nahaja na severovzhodu območja.

·       Ceste se določijo kot samostojne parcele. Vsaka stavba in objekt ima določeno lastno gradbeno parcelo. Gradbene parcele je moč združevati ali razdruževati in jih pozidati skladno z ostalimi urbanističnimi pogoji.

·       Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje.

·       Pred gradnjo v "območju 1" je treba rekonstruirati odsek lokalne ceste LC 081051 od regionalne ceste do načrtovanega križišča s cesto A. Pred gradnjo v "območjih 2, 3 in 4" je treba izgraditi cesto A in posledično rekonstruirati odsek regionalne ceste.

·       Stavbe se priključi na komunalno in energetsko infrastrukturo (cestno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda in elektroenergetsko omrežje). Stavbe se lahko priključijo tudi na omrežje elektronskih komunikacij. Območje se vključi v sistem ravnanja z odpadki, ki velja na območju Občine Duplek.

·       Poteki komunalnih in energetskih vodov ter omrežja elektronskih komunikacij morajo biti medsebojno usklajeni.

·       Načrtovana prometna ureditev je razvidna iz karte št. 6.1.2 »Urbanistični pogoji«, potek predvidenih komunalnih in energetskih vodov pa iz karte 6.1.2 »Situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra«.

·       Rekonstruira se odsek 1292 Maribor–Dvorjane regionalne ceste R3-710 zaradi oblikovanja novih križišč in ureditve pasov za leve zavijalce ter zaradi izgradnje obvoziščnih elementov. Zgradi se z naslednjimi elementi: vozna pasova širine 3,5 m, pas za leve zavijalce širine 3,0 m, obojestranska skupna peš in kolesarska površina 3,0 m.

·       Rekonstruira se lokalna cesta LC 081051 z naslednjimi elementi: vozišče 6,0 m (2 x 3,0 m), enostranski pločnik 2,0 m, križišče z regionalno cesto se preuredi v desno-desno.

·       Cesta A se zgradi z voziščem širine 6,0 m (2 x 3,0 m), pasom za leve zavijalce 3,0 m in obojestranskim pločnikom širine 2,0 m.

·       Cesta B se zgradi z voziščem širine 6,0 m (2 x 3,0 m), enostranskim parkirnim pasom in obojestranskim pločnikom širine 2,0 m.

·       Cesta C se zgradi z voziščem širine 6,0 m (2 x 3,0 m), pasom za leve zavijalce 3,0 m in obojestranskim pločnikom širine 2,0 m.

·       Dovozi se uredijo s ceste A za dostop "območja 2", s ceste B za dostop "območja 3", uredijo se tudi direktni priključki "območja 1" na lokalno cesto in "območja 4" na cesto B.

·       Priključki se dimenzionirajo in oblikujejo v skladu s krivuljo zavijanja intervencijskega vozila in merodajnega tipskega vozila ter se prilagodijo predvidenim prostorskim ureditvam.

·       Parkirne površine se uredijo ob cestah in na lastnih parcelah, število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Parkirne površine se lahko urejajo kot odprta parkirišča, parkirni pasovi ali v garažah. Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5 % od vseh parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, ki naj bodo locirana čim bliže stavbi, ki mu pripadajo.

·       Poti za intervencijska vozila se zagotovijo z javnih cest. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.

·       V južnem delu "območja 2" je variantno možno v prvi etapi urediti parkirišče za tovorna vozila, ki mora biti urejeno skladno s predpisi, ki določajo minimalne tehnične in druge pogoje za njihovo ureditev.

·       Za pešce se uredijo pločniki in tlakovane površine pred stavbami, ki funkcionirajo kot vhodne ploščadi. Vse površine, namenjene pešcem, morajo ostati stavbno nepozidane in urejene brez grajenih in komunikacijskih ovir (izjema glede stavb so nadstreški za pešce, ki so dopustni).

·       Kolesarji se vzdolž regionalne ceste vodijo po pločniku, ki funkcionira kot skupna peš in kolesarska površina, po ostalih cestah v območju pa po vozišču. Pred vhodi v stavbe je treba urediti odstavna mesta za kolesa skladno z vrsto in obsegom dejavnosti.

·       Upoštevati je treba zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

·       Zgradi se zankasto zasnovano omrežje vodovodnih cevovodov v trasah cest, ki se naveže na obstoječi vodovodni cevovod v trasi regionalne ceste Maribor–Vurberk–Ptuj v profilu in kvaliteti LŽ DN 200.

·       Uredijo se nadzemni hidranti, ki mora biti trajno dostopni.

·       Za odvajanje odpadnih voda se zgradi navezovalno fekalna kanalizacija na obstoječ kanalizacijski sistem vzhodno od območja, z internim razvodom po območju. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi.

·       Zgradi se meteorna kanalizacija, na katero se priključujejo padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi. Padavinske vode s parkirnih in manipulativnih površin se v meteorno kanalizacijo speljejo preko peskolovov in lovilcev olj. Vsi lovilci olj morajo imeti koalescentni filter, tako da bo zagotovljeno ustrezno čiščenje odpadnih vod. Vode se preko meteorne kanalizacije iztekajo v gramoznico južno od ureditvenega območja. V projektni dokumentaciji je treba določiti prispevne količine in natančne dimenzije meteorne kanalizacije.

·       Za oskrbo z električno energijo se zgradi nova nadomestna TP 20/0,4 kV Zg. Duplek 2 ustrezne izvedbe in moči, ki se jo vključi v omrežje in ustrezni nizkonapetostni izvodi od nove nadomestne TP do načrtovanih stavb.

·       Javna razsvetljava se uredi vzdolž cest. Napaja se iz predvidene transformatorske postaje.

·       Zgradi se elektronsko-komunikacijsko (TK) omrežje, ki se priključi na obstoječi TK vod, ki poteka južno od regionalne ceste R3-710.

·       Možna je izgradnja omrežja kabelsko razdelilnega sistema.

·       Ogrevanje je možno le z ekološko sprejemljivimi energenti.

·       V skladu z veljavnim zakonom za področje energije (energetski zakon) je potrebno pri načrtovanju predvidenih objektov, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Študijo izvedljivosti se izdela tudi za objekte v manjši kvadraturi, če se tako odloči investitor. Za alternativne se štejejo naslednji sistemi:

o   decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije s

o   soproizvodnja z visokim izkoristkom;

o   daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;

o   toplotne črpalke.

·       Pri načrtovanju dejavnosti na območju EUP ZD-19 je potrebno predvideti ustrezne ukrepe aktivne zaščite vira hrupa in ukrepe pasivne protihrupne zaščite za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.

·       Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom na območju EUP ZD-19 imajo prednost ukrepi aktivne zaščite vira hrupa (zmanjšanje emisije hrupa na viru hrupa) pred ukrepi pasivne protihrupne zaščite.

·       Nov objekt ali naprava in objekt, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo veljavni predpisi o varstvu pred hrupom.

·       Za posamezne načrtovane dejavnosti, ki so vir hrupa na območju EUP ZD-19, mora investitor v času pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti izdelavo vplivnega območja zaradi povzročanja hrupa, če za dejavnost ni predpisana presoja vplivov na okolje po veljavnih predpisih za področje varstva okolja.

·       Hrupnejše dejavnosti in naprave na območju EUP ZD-19 se naj skladno z omilitvenim ukrepom iz okoljskega poročila, izdelanega za OPN, umestijo v osrednji del (tj. v zgoraj omenjeno "območje 2"), ki je od obstoječih objektov z varovanimi prostori v soseščini območja ZD-19 najbolj odmaknjeno.

·       Dopustna so odstopanja od načrtovanih ureditev gospodarska javne infrastrukture, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

 

112. člen

(podrobnejši PIP za površine za turizem v enoti urejanja prostora SG-V-26)

V EUP z oznako SG-V-26 (Vurberk – pri šoli) oz. v obeh delih te EUP (PEUP z oznakama SG-V-26/1 in SG-V-26/2) so na površinah stavbnih zemljišč, označenih na karti št. 6.2 izvedbenega dela OPN, za turistične in spremljajoče dejavnosti znotraj tega območja opredeljeni naslednji prostorski izvedbeni pogoji:

 

 

PEUP

PNRP

podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

SG-V-26/1

BT

·       Na območju so načrtovane ureditve za turizem, ki so povezane z zdravstvenimi storitvami. Uredijo se prenočišča za turiste z možnostmi izvajanja wellness-turizma in spa-turizma ter prostori za izvajanje posameznih panog zdravstvene dejavnosti (medicinska rehabilitacija …), dom za starostnike in podobne funkcije.

·       Načrtovana je gradnja večnamenske stavbe, pretežni namen in vrsta stavbe se določi na podlagi podrobnega programa v okviru dopustnih dejavnosti.

·       Dopustne dejavnosti so bivanje za posebne družbene skupine (starejše osebe, mladostniki), trgovina (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), gostinstvo, poslovne dejavnosti, dejavnosti družbene infrastrukture ter storitvene dejavnosti.

·       Dopustna je izgradnja gradbeno inženirskih objektov iz okvira energetske, elektronsko komunikacijske, komunalne, okoljske in vodnogospodarske infrastrukture (elektroenergetska, plinska, vročevodna, elektronsko komunikacijska, vodovodna, kanalizacijska, vodnogospodarska in druga infrastruktura, objekti za potrebe ravnanja z odpadki, objekti za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).

·       Dopustna je izgradnja gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer od teh samo otroških in drugih javnih igrišč, parkov, zelenic, piknik površin in drugih urejenih zelenih površin.

·       Za vse posege je treba pridobiti projektne pogoje pristojnih nosilcev urejanja prostora in izdelati projektno dokumentacijo ter pridobiti gradbena dovoljenja.

·       Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala za potrebe ureditve območja, izvedba temeljenja objektov in površin zunanje ureditve, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki bo podal eventualno potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev.

·       Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje.

·       Vse višinske kote in stacionaže se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot stavb ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih stavb.

·       Tehnični elementi za zakoličenje stavb se v skladu z možnimi odstopanji določijo v projektni dokumentaciji.

·       Stavba nekdanje šole se rekonstruira za novi namen v obstoječih gabaritih in z obstoječim oblikovanjem fasade, rastrom fasadnih odprtin in strehe.

·       Načrtuje se novogradnja večnamenske stavbe, ki leži severno od stavbe nekdanje šole.

·       Horizontalni in vertikalni gabariti ter lega večnamenske stavbe in drugih ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah št. 6.2.1 »Ureditvena situacija in karakteristični prerezi«, št. 6.2.2 »Urbanistični pogoji«. Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela na karti št. 6.2.2 »Urbanistični pogoji«.

·       Dopustna gradbena površina stavbe je maksimalni horizontalni gabarit stavbe. Za zadevno območje so v nadaljevanju in na kartah opredeljene dopustne gradbene površine za posamezne dele stavbe.

·       Gradbena meja podzemnega dela stavbe je linija, ki jo stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost. Stavba oz. njeni deli so lahko tudi manjši. Za zadevno območje so opredeljene gradbene meje posameznih delov stavbe.

·       Etažnost stavb znaša največ 2K+P+2.

·       Maksimalna nadmorska višina stavbe je 358 m n.v. V kolikor se izvede dvokapna streha nadstropnih delov stavbe, je nadmorska višina slemena največ 362,5 m n. v. Etažnost (npr. kleti) je lahko drugačna, vendar mora stavba višinsko ustrezati prej navedeni maksimalni višini.

·       Kota pritličja nove stavbe se prilagodi koti pritličja obstoječe stavbe nekdanje šole, skupna vhodna ploščad je v enem nivoju. Pritlična etaža je na severni strani umeščena do nivoja raščenega terena.

·       Nadstropna dela stavbe povzemata gabarite obstoječe stavbe nekdanje šole. Umestita se tako, da vizualno čim manj izstopata.

·       Podzemni (kletni) del stavbe se po velikosti prilagodi potrebam rekonstruirane stavbe nekdanje šole in nove večnamenske stavbe.

·       Največja dopustna gradbena površina:

o   pritličnega dela stavbe je pri najbolj izpostavljenih delih 32 m x 77 m;

o   posameznega nadstropnega dela stavbe je 12 m x 30 m;

o   kleti je lahko celotna površina znotraj gradbene meje podzemnih delov stavbe;

o   horizontalne omejitve, ki so podane z gradbenimi mejami in dopustnimi gradbenimi površinami, so razvidne s karte št. 6.2.2. »Urbanistični pogoji«.

·       Znotraj gradbene meje je mogoče postaviti eno samo stavbo (ki ne sme presegati dopustne gradbene površine) ali več stavb. V primeru, da se znotraj gradbene meje gradi več prostostoječih stavb, se medsebojni odmik le-teh določi glede na terenske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi.

·       Znotraj gradbene meje je možna drugačna postavitev stavb ali delov stavbe. V primeru spremembe lokacije stavbe je možno posamezne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo, določene v kartografskem delu, prilagoditi zazidavi.

·       Fasade ob regionalni cesti morajo biti oblikovno poudarjene.

·       Streha pritlične etaže je pohodna, streha nadstropnih delov stavbe je lahko ravna ali pa povzema oblikovanje strehe obstoječe stavbe nekdanje šole.

·       Vidne strojnoinštalacijske naprave ne smejo biti nameščene na fasadi, lahko pa so nameščene na strehi stavbe.

·       Prometne površine se asfaltirajo, vhodna ploščad se asfaltira ali tlakuje.

·       Večja zelena površina na vzhodni strani stavbe nekdanje šole se oblikuje kot parkovna površina z vegetacijskimi prvinami, tlaki in mikrourbano opremo.

·       Na vzhodnem robu območja se proti obstoječi stanovanjski stavbi zasadi vizualna bariera (grmovnice, drevesa, popenjalke).

·       Brežina regionalne ceste se zasadi z nizkimi avtohtonimi grmovnicami.

·       V projektni dokumentaciji se natančno določi višinsko ureditev, izbor rastlinskih vrst in njihovo število ter ustrezno vizualno zaščito proti zemljiščem ob obstoječi stanovanjski stavbi vzhodno od stavbe nekdanje šole (polna ograja, grmovnice, drevesa ipd.).

·       Na območju je, skladno z veljavnimi predpisi, dovoljeno postavljati naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

o   pomožni objekt v javni rabi;

o   ograja;

o   podporni zid;

o   mala komunalna čistilna naprava;

o   nepretočna greznica;

o   rezervoar;

o   vodnjak in vodomet;

o   priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;

o   vodno zajetje in objekt za akumulacijo vode in namakanje;

o   pomožni komunalni objekt.

·       Stavbe se priključi na komunalno in energetsko infrastrukturo (cestno omrežje, vodovodno omrežje in elektroenergetsko omrežje). Za odvajanje odpadnih komunalnih vod se zgradi mala čistilna naprava ali nepretočna greznica. Stavbe se lahko priključijo tudi na omrežje elektronskih komunikacij. Območje se vključi v sistem ravnanja z odpadki, ki velja na območju občine Duplek.

·       Poteki komunalnih in energetskih vodov ter omrežja elektronskih komunikacij morajo biti medsebojno usklajeni.

·       Načrtovana prometna ureditev ter potek predvidenih komunalnih in energetskih vodov sta razvidna iz karte 6.2.3. »Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra«.

·       Zgradita se dovozna cesta do vhodne ploščadi med objekti in uvozno/izvozna rampa do podzemne garaže s širino vozišča 6,0 m. Dovozna cesta in rampa do podzemne garaže se prometno podrejeno navezujeta na regionalno cesto R3-710 Maribor–Vurberk–Ptuj. Priključki se dimenzionirajo in oblikujejo v skladu s krivuljo zavijanja intervencijskega vozila in merodajnega tipskega vozila ter se prilagodijo predvidenim prostorskim ureditvam.

·       Parkirne površine se uredijo v podzemni garaži, število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5 % od vseh parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, ki naj bodo locirana čim bliže vertikalnim komunikacijam v stavbi.

·       Pot za intervencijska vozila se zagotovi z javne ceste v podzemno garažo in na vhodno ploščad. Vse intervencijske in dostavne poti morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.

·       Pešci dostopajo do prostorske ureditve preko dovozne ceste in uporabljajo utrjeno površino med stavbami za dostope do vhodov. V dostopnih smereh jim je treba zagotoviti dovolj široke pasove brez ovir.

·       Kolesarski promet se odvija po vozišču regionalne ceste. Kolesarji dostopajo do prostorske ureditve preko dovozne ceste in uporabljajo utrjeno površino med stavbami za dostope do vhodov. Pred stavbami je treba ob vhodih urediti odstavna mesta za kolesa. Njihovo število se določi skladno z vrsto in obsegom dejavnosti, ki se odvijajo v stavbah.

·       Upoštevati je treba zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

·       Zgradi se ustrezne nove priključne vodovodne cevovode v navezavi na javno vodovodno omrežje, ki se nahaja južno od regionalne ceste R3-710.

·       Uredijo se hidranti, ki mora biti trajno dostopni. Za načrtovane stavbe, ki imajo prostornino največjega požarnega sektorja večjo od 2001 m3, je potrebna količina vode 20 m3.

·       Komunalne odpadne vode se odvajajo in čistijo v majhni čistilni napravi ali zbirajo v nepretočni greznici in odvažajo na obstoječo čistilno napravo.

·       Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven povoznih in manipulativnih površin ali v jezero južno od območja.

·       Odvodnjo padavinskih vod s prometnih površin se uredi razpršeno.

·       Zaledne vode se odvajajo v najbližje površinske odvodnike (jarke in vodotoke).

·       Za napajanje območja z električno energijo se zgradi nov ustrezni nizkonapetostni vod do obstoječe transformatorske postaje, ki je locirana vzhodno od območja.

·       Za osvetlitev območja se zgradi javna razsvetljava. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo izvedeno iz obstoječe transformatorske postaje vzhodno od območja.

·       Na območju se nahajajo vodi elektronskih komunikacij, ki se prestavijo izven območja gradnje. Na omrežje elektronskih komunikacij se lahko priključita načrtovana in prenovljena stavba.

·       Ogrevanje je možno le z ekološko sprejemljivimi energenti.

·       Dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev gospodarska javne infrastrukture so možna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k prostorskemu aktu.

·       Znotraj in deloma tudi izven enote urejanja prostora SG-V-26 mora investitor zgraditi nov ustrezni nizkonapetostni vod do obstoječe transformatorske postaje, ki je locirana jugovzhodno od območja enote urejanja prostora ter zagotoviti odvajanje padavinskih vod v jezero.

SG-V-26/2

BT

·       Veljajo splošni PIP, kakor so opredeljeni v drugih členih tega odloka za območja s podrobnejšo NRP vrste BT.

 

113. člen

(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora)

 

EUP

PNRP

podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

D-1

SS, PC

Načrtovane stanovanjske in druge stavbe, namenjene bivanju, se na območju podrobnejše namenske rabe SS v okviru njim pripadajočih gradbenih parcel (ob upoštevanju PIP glede zahtevanih minimalnih odmikov od sosednje parcele) mikrolocirajo tako, da bodo čim bolj oddaljene od območja IK v sosednji EUP D-10.

D-2

CU, ZS

Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M ali P+2.

D-4

SS

·       Dopustna je tudi dejavnost obdelave naravnega kamna.

D-9

SS

·       Nadzemna etažnost stavb znaša do P+M.

·       Območje se na prometno omrežje navezuje preko priključka v svojem jugovzhodnem delu.

D-10

IK

·       Dopustna je tudi dejavnost dajanja tovornjakov v najem in zakup.

·       Kmetijsko-gospodarski objekti in spremljajoče ureditve (vodotesno gnojišče, druge vodotesne ureditve za ravnanje s perutninskim gnojem, vodotesni zbiralnik gnojnice, ureditev hlevskih izpustov, ureditve v zvezi z ravnanjem z odpadnimi vodami, ureditve za ravnanje z odpadki, utrjene manipulacijske površine ipd.) se izvedejo tako, da bo preprečen vnos nevarnih snovi v tla ter posredno v površinske in podzemne vode in da bodo obenem upoštevani veljavni predpisi, ki se nanašajo na varstvo voda pred onesnaženjem iz kmetijskih virov, na zagotavljanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju ter na ravnanje z živinskimi gnojili, ki nastajajo ob reji domačih živali oz. v objektih za tovrstno rejo. Gnojišča se načrtujejo na lokacijah, ki so čim bolj oddaljena od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev oz. podoben kmetijsko-gospodarski objekt.

·       Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, se zagotovi izvajanje ukrepov za zmanjševanje teh emisij. Izvedba ventilacije in vodenja emisij iz teh objektov se izvede ob upoštevanju prevladujočih smeri vetra v naselju Dvorjane in obenem tako, da so emisije iz teh objektov čim bolj razredčene ter da so mesta teh emisij oz. izpustov čim bolj oddaljena od bližnjih stanovanjskih stavb in drugih stavb, namenjenih bivanju.

·       Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja se obvezno uporabljajo tehnologije, ki zmanjšajo izpuste neprijetnih vonjav (biofiltri, prevoz gnoja v zaprtih kontejnerjih ipd.).

·       Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov na območju EUP D-10 se na mejah s sosednjimi EUP zagotovi raven hrupa, ki ustreza stopnjam varstva pred hrupom, določenim za posamezna območja osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora v teh sosednjih EUP.

·       Vzdolž severozahodnega in jugovzhodnega roba območja IK (tj. ob meji s sosednjima EUP D-1 in D-11) se vzpostavi gosta zelena bariera iz visokorasle avtohtone vegetacije.

·       Hlevov in podobnih kmetijsko-gospodarskih objektov ni dovoljeno postavljati neposredno ob regionalno cesto.

D-12

SS

Nadzemna etažnost stavb znaša do P+M

DR-1

VC, K1, G

Dopustna je postavitev jeklene vrvi s košaro (angl. zipline) čez Dravo za potrebe kolesarjev.

SD-1

SK, SS, O

·       Od stanovanjskih stavb so dopustne le enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe.

·       Dopustna nadzemna etažnost znaša največ P+1 ali P+M.

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Znotraj enote urejanja prostora se uporablja urbana oprema, ki je zasnovana v kombinaciji kamna, lesa in kovine. Oblikovalska rešitev predvidene urbane opreme se lahko pridobi z natečajem.

·       Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te ceste, vendar ne manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta.

SD-3

CD

Faktor izrabe znaša največ 1,2.

SD-4

SS

Faktor izrabe znaša največ 0,6.

SD-5

CU

·       Zahodno od Ceste k Dravi znaša največja dopustna nadzemna etažnost stavb P+3+M;

·       Vzhodno od Ceste k Dravi znaša največja dopustna nadzemna etažnost stavb P+5+M

SD-6

SS, SK

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Na območju stavbnega zemljišča z opredeljeno NRP vrste SS, ki se nahaja na območju poplav (razred srednje in majhne poplavne nevarnosti), so omejeni oz. prepovedani posegi in dejavnosti v skladu z veljavno uredbo, ki ureja področje pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na poplavno in zaradi poplav erozijsko ogroženih območjih.

SD-9

CU, SS

·       Faktor izrabe znaša:

o   za stanovanjske površine: največ 0,6;

o   za osrednja območja centralnih dejavnosti: največ 1,2.

·       Nadzemna etažnost stavb na površinah osrednjih centralnih dejavnosti znaša največ P+2+M.

·       Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te ceste, vendar upoštevaje načrtovana krožišča na tej cesti in ne manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta.

SD-10

SS

·       Dostop do novih stavb, ki so locirane severno od obstoječe regionalne ceste v zahodni polovici EUP SD-10, se zagotavlja s severne strani, iz obstoječe javne poti.

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

SD-11

SS

·       Trgovske in gostinske dejavnosti niso dopustne.

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

SD-12

SS, SK

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Ohranja se dovoz do vseh zemljiških parcel v podenoti EUP z oznako SD-12/1.

·       Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te ceste, vendar upoštevaje načrtovana krožišča na tej cesti in ne manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta.

SD-14

SK

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te ceste, vendar upoštevaje načrtovana krožišča na tej cesti in ne manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta.

SD-15

SS

·       Dopustne so vse gostinske dejavnosti, dopustna je gradnja gostinskih stavb.

·       Gradbene parcele ob Mejni ulici imajo dostop urejen iz omenjene ulice.

·       Faktor zazidanosti znaša največ 0,8, višina stavb lahko znaša največ 11 m, najnižji delež zelenih površin pa znaša 20 %.

·       Kmetijska dejavnost in njene dopolnilne so dopustne ne le v okviru obstoječih kmetij, temveč tudi na parc. št. 296/1, k. o. Zg. Duplek.

·       Pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na območju podrobnejše NRP vrste »SS« na delu zemljiške parcele štev. 296/1, k. o. Zgornji Duplek, je pogojena s predhodno postavitvijo rastlinjakov in trajnega nasada na območju kmetijske NRP vrste »K1« na delu zemljiške parcele z isto parcelno številko (glede na katastrsko stanje z dne 30. 7. 2010).

SD-21

CU, PC

·       Na območju stavbnih zemljišč v EUP SD-21, ki se nahajajo na vodni strani načrtovanih visokovodnih nasipov v naselju Sp. Duplek, so omejeni oz. prepovedani posegi in dejavnosti v skladu z veljavno uredbo, ki ureja področje pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na poplavno in zaradi poplav erozijsko ogroženih območjih.

·       Faktor izrabe znaša:

o   za osrednja območja centralnih dejavnosti: največ 1,2.

·       Nadzemna etažnost stavb znaša:

o   na površinah osrednjih območij centralnih dejavnosti največ P+2+M.

SD-23

SS

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Delež zelenih površin znaša najmanj 20 %.

·       Nadzemna etažnost znaša največ P+1+M.

·       Na območju EUP SD-23 je še pred pričetkom gradnje potrebno po robu celotnega območja, ki meji na EUP SD-17, vzpostaviti vmesno zaščitno cono – mejice z lokalno avtohtonimi lesnimi vrstami in informativne table s predstavitvijo ključnih naravnih značilnosti predmetnega območja in navedbo omejitev za obiskovalce.

·       Na območju EUP SD-23 je potrebno za osvetljevanje celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati zakonodajo o svetlobnem onesnaževanju okolja.

SD-24

SK, O

·       Od stanovanjskih stavb so dopustne le enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe.

·       Dopustna nadzemna etažnost znaša največ P+1 ali P+M.

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Območje EUP SD-24 je del območja Državnega lokacijskega načrta (DLN) za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka, Uradni list RS, št. 72/04). Skladno s sklepom Vlade RS št. 35000-16/2018/7 z dne 10. 1. 2019 na območju navedene EUP občina načrtuje prostorske ureditve iz svoje pristojnosti, kar občina uresničuje s tem OPN.

·       Na območju EUP SD-24 se z vidika upravljanja z vodami upošteva določbe 11. člena Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih. ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Za območje EUP SD-24 so posegi v prostor dovoljeni po izvedbi ali najkasneje sočasno z izvedbo vseh ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so predvideni v elaboratu "Hidrološko-hidravlična študija, karte razredov poplavne nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti ter predlog omilitvenih ukrepov v občini Duplek" (št. elaborata 3377/12, VGB Maribor, marec 2013). Ta elaborat predvideva izgradnjo ukrepov v dveh fazah, kjer drugo fazo predstavljajo nasipi ob blokovskem naselju, nasip ob cesti Talce in ob Poljski cesti idr. Ko bodo izvedeni še vsi ukrepi druge faze, bo obravnavano območje izven dosega visokih voda.

SG-1

več vrst PNRP

·       Na parcelah št. 18, 19-1, 19-2, 19-3, 20 v katastrski občini št. 689 je dopustna tudi dejavnost dajanja tovornjakov v najem in zakup.

·       Območje s podrobnejšo NRP BT v k. o. Žikarcah, parc. št. 312/2 je namenjeno samo za ribogojnico in spremljajoči gostinsko-turistični objekt. Odvzem vode iz bližnjega potoka ne sme ogroziti ekološko sprejemljivega pretoka v vodotoku. Za odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico.

·       Med območjem gradu Vurberk in območjem nekdanje osnovne šole na Vurberku se vzpostavi peš povezava.

·       Na območju podenote EUP z oznako SG-1/2 je na zemljišču podrobnejše NRP vrste »ZS« dopustna rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječega objekta za rejo konjev (hleva). Na območju podenote EUP SG-1/2 so dopustne obstoječe dejavnosti in ureditve v zvezi z rejo konjev in konjskim športom (ograjeno tekališče za konje v bližini hleva). Na zemljišču podrobnejše NRP vrste »K1« v podenoti SG-1/2 so dopustni tudi nezahtevni in enostavni objekti skladno z opredelitvami za »K1« v Prilogi 1 k temu odloku.

SG-9

ZS

Gostinske stavbe niso dopustne.

SG-V-24

BT

Pri urejanju območja EUP SG-V-24 se z vidika varstva gozda upošteva naslednje:

·       Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po spremembi NRP ostal gozd, vsaj 1 m.

·       Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posegov na območju omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.

·       Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.

·       Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip.

·       Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.

·       Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na sečnjo in varstvo pred požarom v naravnem okolju.

·       Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

·       Drevje za krčitev označi in posek evidentira pristojna institucija s področja gozdarstva.

Z-4

CU

·       V delu EUP vzdolž lokalne ceste 203161 se vzpostavijo javne površine v obliki ploščadi, zelenice ipd. Obcestni prostor v EUP se uredi z elementi urbane opreme in zasaditvami, s čimer bo oblikovno izražen središčni pomen oz. vloga tega območja v naselju Zimica.

·       Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M.

Z-7

 

 

SS

 

 

·       Po izvedbi načrtovanih prostorskih posegov oz. ureditev na območju EUP Z-7 je potrebno obnoviti gozdni rob v sodelovanju z nosilcema urejanja prostora, pristojnima za ohranjanje narave in za gozdove.

·       Pri urejanju območja EUP se z vidika varstva gozda upošteva naslednje:

o   Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po spremembi NRP ostal gozd, vsaj 1 m.

o   Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posegov na območju omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.

o   Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.

o   Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip.

o   Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.

o   Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na sečnjo in varstvo pred požarom v naravnem okolju.

o   Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

o   Drevje za krčitev označi in posek evidentira pristojna institucija s področja gozdarstva.

·       Načrtovane stanovanjske in druge stavbe, namenjene bivanju, se na območju EUP Z-7 v okviru njim pripadajočih gradbenih parcel (ob upoštevanju PIP glede zahtevanih minimalnih odmikov od sosednje parcele) mikrolocirajo tako, da bodo čim bolj oddaljene od območja IK v sosednji EUP Z-8.

Z-8

SK, IK

·       Kmetijsko-gospodarski objekti in spremljajoče ureditve (vodotesno gnojišče, vodotesni zbiralnik gnojnice, ureditev hlevskih izpustov, ureditve v zvezi z ravnanjem z odpadnimi vodami, ureditve za ravnanje z odpadki, utrjene manipulacijske površine ipd.) se izvedejo tako, da bo preprečen vnos nevarnih snovi v tla ter posredno v površinske in podzemne vode in da bodo obenem upoštevani veljavni predpisi, ki se nanašajo na varstvo voda pred onesnaženjem iz kmetijskih virov, na zagotavljanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju ter na ravnanje z živinskimi gnojili, ki nastajajo ob reji domačih živali oz. v objektih za tovrstno rejo. Gnojišča se načrtujejo na lokacijah, ki so čim bolj oddaljena od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev oz. podoben kmetijsko-gospodarski objekt.

·       Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, se zagotovi izvajanje ukrepov za zmanjševanje teh emisij. Izvedba ventilacije in vodenja emisij iz teh objektov se izvede ob upoštevanju prevladujočih smeri vetra v naselju Zimica in obenem tako, da so emisije iz teh objektov čim bolj razredčene ter da so mesta teh emisij oz. izpustov čim bolj oddaljena od bližnjih stanovanjskih stavb in drugih stavb, namenjenih bivanju.

·       Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja se obvezno uporabljajo tehnologije, ki zmanjšajo izpuste neprijetnih vonjav (biofiltri, prevoz gnoja v zaprtih kontejnerjih ipd.).

·       Pri obratovanju kmetijsko-gospodarskih objektov na območju IK se na meji s sosednjima EUP in na mejah s sosednjimi površinami podrobnejše namenske rabe površin SK zagotovi raven hrupa, ki ustreza stopnjam varstva pred hrupom, določenim za posamezna območja osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora v sosednjih EUP oz. na območjih s podrobnejšo namensko rabo SK.

·       Območje IK se v primeru paše živali oz. reje perutnine na prostem (tj. izven grajenih objektov) ustrezno ogradi.

·       Vzdolž jugozahodnega in severovzhodnega roba območja IK se vzpostavi gosta zelena bariera iz avtohtone vegetacije (visoko grmovje, drevje ipd.).

·       Načrtovane stanovanjske in druge stavbe, namenjene bivanju, se na območju EUP Z-8 v okviru njim pripadajočih gradbenih parcel (ob upoštevanju PIP glede zahtevanih minimalnih odmikov od sosednje parcele) mikrolocirajo tako, da bodo čim bolj oddaljene od območja IK v tej EUP.

·       Z umestitvijo stavb in druge vrste objektov na območju IK se ne sme okrniti krajinska slika prostora. Slediti je treba načinu umeščanja objektov v prostor, ki je sicer značilen za naselje Zimica kot obcestno, slemensko grajeno naselje. Pri tem je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov v naselju, da nove stavbe na območju IK ne bodo izstopale iz silhuete območja.

ZD-1

CU

Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M ali P+2.

ZD-3

BC

·       Dopustne so dejavnosti družbene infrastrukture, storitvene dejavnosti, trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, ter strežba jedi in pijač.

·       Na območju EUP ni dopustna gradnja gostinskih, poslovnih in upravnih stavb, stavb za storitvene dejavnosti in stavb za zdravstveno oskrbo.

ZD-5

SS

·       Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M. Stavbe družbene infrastrukture so lahko višje.

·       Javno pot št. 581051 se po možnosti poveže z lokalno cesto št. 081011 s prebojem za pešce.

·       Ceste na območju so po možnosti urejene kot skupni prometni prostor.

ZD-10

SS, CU

·       Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb lahko znaša največ P+M.

·       Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb lahko znaša največ P+1+M.

·       Nadzemna etažnost stavb družbene infrastrukture lahko znaša največ P+2.

·       Hitrost na cestah znotraj enote urejanja prostora je prilagojena pešcem in kolesarjem.

ZD-15

SS

·       Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb in vrstnih hiš znaša največ P+M ali P+1,

·       Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb in stavb družbene infrastrukture znaša največ P+1+M ali P+2.

ZD-20

SS

·       Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb lahko znaša največ P+M.

·       Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb lahko znaša največ P+1+M.

·       Nadzemna etažnost stavb družbene infrastrukture lahko znaša največ P+2.

·       Obstoječo javno pot 581162 se ohrani.

·       Hitrost na cestah znotraj enote urejanja prostora je prilagojena pešcem in kolesarjem.

ZK-10

SS

·       Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M, neposredno ob regionalni R3-745 pa največ P+1+M;

·       Predvideni objekti južno ob regionalni cesti R3 – 745 se prometno navezujejo nanjo posredno, tj. preko tukajšnjih že obstoječih priključnih cest oz. poti na regionalno cesto.

ZK-11

SS

·       Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+1+M.

·       Pri načrtovanju ureditev se upošteva objekte kulturne dediščine.

 

114. člen

(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območja varstva narave)

Pri posegih in ureditvah v spodaj navedenih enotah urejanja prostora se upoštevajo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji z vidika varstva narave, kot sledi:

 

 

EUP

PNRP

podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

R-1, R-2 in R-3

BT, ZS, ZD, PC, VC

·       Ohranja se obseg in razširjenost habitatnih tipov ter habitatov kvalifikacijskih vrst (kot na primer obseg in stanje poplavnih gozdov, ki so varovani habitatni tip in hkrati habitat varovanih vrst).

·       V primeru zmanjšanja obsega kvalifikacijskih habitatih tipov oziroma habitatov zavarovanih vrst se zanje zagotovi nadomestne površine ter njihovo ustrezno rabo (ureditev nadomestnih habitatov).

·       Ohranja se kakovost habitatov zavarovanih vrst, vključno s posebnimi strukturami habitata, ki so pomembne za posamezne vrste (ustrezen obseg in struktura gozda z dovolj habitatnega drevja).

·       Ohranja se vodni režim na celotnem poplavnem območju oziroma značilnosti in procese, ki oblikujejo in vzdržujejo habitate zavarovanih vrst in habitatne tipe, s tem pa ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatov vrst in habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese.

·       Dela se izvajajo na način in v obsegu, ki se kar najbolj prilagodita življenjskim ciklom živalim; dela se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir (kot na primer med obdobjem razmnoževanja. prezimovanja) in na način, da se živali lahko umaknejo, za kar se predvidi natančen terminski plan vseh del.

·       Na območju podrobnejše NRP VC se skladno z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom za to območje ohrani oz. vzdržuje/uredi vodni biotop z zelenimi brežinam, prodišči, otočki.

DR-1

Aa

·       Na območju spremembe NRP z zap. ozn. 126 je dopustna odstranitev obstoječega objekta ali njegovo vzdrževanje brez rekonstrukcije, razširitve ali spremembe namembnosti.

SG-V-31

BT

·       Posegi in gradnje na območju spremembe NRP z zap. ozn. PVU3 se načrtujejo umaknjeno od meje gozda za višino drevja.

SG-K-28

An

·       Posegi in gradnje na območju spremembe NRP z zap. ozn. PZK2 se načrtujejo umaknjeno od meje gozda za višino drevja.

SD-17

ZP

·       Ob ureditvi območja se odstranijo ali prestavijo na ustreznejšo lokacijo obstoječi objekti in igrala, postavljeni brez dovoljenj in soglasij.

ZD-3

BC

·       Načrtovani posegi naj ne posegajo na območje dravske brežine in lesne obrežne zarasti, obenem naj bodo umaknjeni za najmanj 15 m oz. za višino drevja od meje lesne obrežne zarasti oz. zgornjega roba brežine.

ZK-1 in D-11

 

CU

·       Pred posegi v ostrešje in zvonik obstoječih cerkva, spremembo fasade, menjavo oken in pred posegi na vzletno izletnih mestih netopirjev se zaradi preprečitve negativnih vplivov na netopirje obvesti pristojno institucijo za področje varstva narave.

SG-V-24

BT

·       Zaradi režima zavarovanega območja se naj na območju v čim večji meri ohranja drevje.

·       Na območju te EUP je potrebno poiskati takšno rešitev umestitve načrtovanih prostorskih posegov oz. ureditev, ki bo zagotovila ohranitev lesne vegetacije v največji možni meri.

·       Po izvedbi načrtovanih prostorskih posegov oz. ureditev je potrebno obnoviti gozdni rob v sodelovanju z nosilcema urejanja prostora, pristojnima za ohranjanje narave in za gozdove.

 

115. člen

(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območja varstva kulturne dediščine)

Pri posegih in ureditvah v enoti urejanja prostora D-9 (del naselja Dvorjane) se poleg ostalih določil tega odloka upošteva tudi podrobnejše prostorske izvedbene pogoje kot sledi:

·       zagotavljati je treba ustrezne odmike morebitne novogradnje od obstoječega spomenika Dvorjane-Domačija Dvorjane 39 in 40 (EŠD 8085) (vsaj 4 m od parcelne meje).

 

116. člen

(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poplavna območja)

Pri posegih in ureditvah v spodaj navedenih enotah urejanja prostora se upoštevajo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji z vidika varstva pred poplavami, kot sledi:

 

 

EUP

PNRP

podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

SG-1

Aa

Na območju spremembe NRP z zap. ozn. POC1a se objekti locirajo izven poplavnega območja in priobalnega pasu bližnjega vodotoka. Na poplavnem območju ni dovoljena izvedba polnih ograj ali drugih večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo poplavno varnost.

SG-1

Aa

Na delu območja spremembe NRP z zap. ozn. 035, ki se nahaja v vodnem telesu vodotoka, gradnja in posegi (določeni v 58. členu tega odloka) niso dopustni, prav tako gradnja in posegi niso dopustni v 5 m priobalnem zemljišču vodotoka. Z odvajanjem odpadnih voda se ne sme poslabšati stanja voda. Odvajanje padavinske odpadne vode, ki odteka z manipulativnih površin, se ureja v skladu z veljavnimi predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

SG-1

Aa

Na vzhodnem robu območja Aa (parc. št. 58/1 in 58/3, k. o. Sp. Korena) gradnja objektov in posegi (določeni v 58. členu tega odloka) znotraj vodnega telesa Korenskega potoka in njegovega 5 m priobalnega zemljišča niso dopustni.

SG-1

Aa

Na območju spremembe NRP z zap. oznako 084 je načrtovana gradnja možna po izgradnji nasipa ob Dupleškem potoku.

DR-9

O

Izgradnja centra komunalnih odpadkov je dovoljena po oziroma najkasneje sočasno z izvedbo vseh omilitvenih ukrepov 1. in 2. faze, ki izhajajo iz hidravlično-hidrološke študije, ki jo je izdelalo podjetje VGB d.o.o. v marcu 2013 pod št. proj. 3377/12.

SD-6, SD-24

SK

Na območju spremembe NRP z zap. oznako SD11 je načrtovana gradnja dopustna izven območja poplav, v skladu s pogoji pristojnega organa in po izgradnji vseh omilitvenih ukrepov ob Dravi in Korenskem ter Dupleškem potoku.

DR-1

Aa

Na območju spremembe NRP z zap. ozn. 076 se predvidena gradnja locira na poplavno varni vzhodni polovici območja, sicer pa naj se kote tlakov dvignejo nad koto gladine Q100 + min 0,5 m varnostnega nadvišanja, torej 1,5 m nad obstoječim terenom. Gradnja je torej dovoljena po izvedeni 1. fazi omilitvenih ukrepov (tj. po izgradnji protipoplavnega nasipa Vurberk-Duplek) na poplavno varnem območju Q100 Potoka iz Ciglenc ali nad koto 1,5 metra nad obstoječim terenom. Na poplavnem delu območja prav tako ni dovoljena izvedba polnih ograj ali drugih večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo poplavno varnost.

DR-3

Aa

Predvidena gradnja na območju Aa (parc. št. 1036, 40/4 in 40/5, k. o. Zg. Duplek) se naj (zaradi poplavnih okoliščin spričo že zgrajenega protipoplavnega nasipa Vurberk-Duplek) umakne iz poplavnega območja Q100 Drave. Na poplavnem območju tudi ni dopustna izvedba polnih ograj ali drugih večjih prečnih objektov s polnim prerezom, ki bi lahko kakorkoli poslabšala obstoječo poplavno varnost.

ZD-3

BC

Gradnja objektov znotraj 15 m priobalnega pasu Drave ni dopustna.

 

III.3.3.     Območja urejanja s podrobnejšimi prostorskimi akti

 

117. člen

(območja urejanja z veljavnimi podrobnejšimi prostorskimi akti)

Enote urejanja prostora, ki se urejajo s prostorski izvedbeni pogoji, določenimi v veljavnih občinskih ali državnih podrobnejših prostorskih aktih (PPA), so:

 

 

Enota urejanja prostora / podenota EUP

Naziv podrobnejšega prostorskega akta

DR-2, SD-24

Državni lokacijski načrt za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka, Uradni list RS, št. 72/04

SD-8

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center 2 v Sp. Dupleku v Občini Duplek, UGSO, št. 19/08, 25/08, 22/18

SD-18, SG-34

Odlok o občinskem podrobnem načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste R3-710/1292 Maribor–Vurberk–Ptuj, UGSO, št. 15/10

SD-20 / SD-20/1

Odlok o ureditvenem načrtu za center v Sp. Dupleku (MUV; št. 24/04)

SD-20 / SD-20/2

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za center v Sp. Dupleku (UGSO, št. 4/09)

R-1, R-2, R-3, kratek odsek regional. ceste v ZD-16, kratek odsek regional. ceste v SD-15

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za turistično – rekreacijsko – športni center v občini Duplek, UGSO, št. 24/09

DR-9

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center na lokaciji ob čistilni napravi v Sp. Dupleku, UGSO, št. 2/15

 

118. člen

(usmeritve za območja urejanja s predvidenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti)

Pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov za posamezne enote urejanja prostora se kot izhodišče upoštevajo s tem odlokom opredeljeni splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki se v aktu lahko podrobneje določijo ali spremenijo, in usmeritve, določene v nadaljevanju.

 

 

EUP

PNRP

usmeritve

D-3

ZD, CU

·       Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb znaša največ P+M.

·       Nadzemna etažnost večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb znaša največ P+2+M.

D-6

ZK

Nadzemna etažnost stavb znaša do P+M.

D-14

PO

·       Dopustna je tudi gradnja parkirišča za tovornjake in avtomobile.

·       Dopustna je tudi gradnja parkirišča s sistemom Parkiraj in se pelji (P+R).

DR-10

VC, G, K2

Ureditve v okviru območja za izvajanje rekreacije v naravnem okolju (vzhodni del tovrstnega območja v Občini Starše na desnem obrežju reke Drave), in sicer paintball, holistični park, adrenalinski park, izvajanje dejavnosti na vodi (čolnarjenje) in ob njej (postavitev razglednih mostovžov, namenjenih stiku z vodo in športnemu ribolovu), jeklena vrv s košaro (angl. zipline) čez Dravo za potrebe kolesarjev – vse v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnih NUP v postopku priprave OPPN.

SD-2

SS

·       Znotraj enote urejanja prostora se oblikuje tudi zelena površina – park, predvsem za otroke starostnega obdobja do štirih let.

·       V parku je obvezna postavitev urbane opreme (vsaj tlaki, klopi in igrala).

·       V zahodnem delu enote urejanja prostora se ob predvideni lokalni cesti vzpostavi drevored.

·       Trgovska in gostinska dejavnost v enoti urejanja prostora nista dopustni.

·       Faktor izrabe znaša največ 0,7.

·       V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v grafičnem delu OPN.

·       Površine parkov (podrobnejša NRP vrste ZP) se v okviru priprave OPPN lahko lokacijsko opredelijo drugače kot v grafičnem delu OPN, obenem pa se lahko spremenijo po velikostnem obsegu, vendar upoštevajoč normative za stanovanjska območja.

SD-7

CU, SS

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Delež zelenih površin znaša najmanj 20 %.

·       Nadzemna etažnost na območju podrobnejše namenske rabe prostora CU lahko znaša največ P+1+M ali P+2.

·       Nadzemna etažnost na območju podrobnejše namenske rabe prostora SS znaša največ P+1+M.

·       Ob cesti Log je priporočljivo ohraniti čim več dreves.

·       Na območju EUP SD-7 je še pred pričetkom gradnje potrebno po robu celotnega območja, ki meji na EUP SD-17, vzpostaviti vmesno zaščitno cono – mejice z lokalno avtohtonimi lesnimi vrstami in informativne table s predstavitvijo ključnih naravnih značilnosti predmetnega območja in navedbo omejitev za obiskovalce.

·       Na območju EUP SD-7 je potrebno za osvetljevanje celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati zakonodajo o svetlobnem onesnaževanju okolja.

SD-13

SS

·       Trgovska dejavnost v enoti urejanja prostora ni dopustna. Dopustna je tudi manjša kavarniška dejavnost (ki potrebuje največ 3 parkirna mesta).

·       po možnosti se omogoči povezava za pešce in/ali vozila med javnima potema št. 581541 ter št. 581531;

·       Faktor izrabe znaša največ 0,6.

·       Delež zelenih površin znaša najmanj 15 %.

·       V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v grafičnem delu OPN.

SD-16

CU, SK, PC

·       Na območju stavbnih zemljišč v EUP SD-16, ki se nahajajo na vodni strani načrtovanih visokovodnih nasipov v naselju Sp. Duplek, so omejeni oz. prepovedani posegi in dejavnosti v skladu z veljavno uredbo, ki ureja področje pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na poplavno in zaradi poplav erozijsko ogroženih območjih.

·       Faktor izrabe znaša:

o   za površine podeželskega naselja: največ 0,6;

o   za osrednja območja centralnih dejavnosti: največ 1,2.

·       Nadzemna etažnost stavb znaša:

o   na površinah osrednjih območij centralnih dejavnosti največ P+2+M;

o   na površinah podeželskega naselja: največ P+1+M.

·       V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v grafičnem delu OPN.

·       Gradbena meja se v okviru priprave OPPN lahko prestavi bližje regionalni cesti ob soglasju upravljavca te ceste, vendar ne manj kot 5 m od zunanjega roba cestnega sveta.

SD-17

ZP

·       V enoti urejanja prostora se vzpostavi osrednji krajevni park.

·       Obvezni elementi parka so: tlakovane poti, klopi, koši za smeti, javna razsvetljava, otroško igrišče z igrali za različne starostne skupine, športno igrišče in ureditve za starostnike.

·       Obstoječa vegetacija se vsaj deloma ohrani.

·       Skozi park se vzpostavi povezava za pešce. Omenjena povezava poteka od javne poti št. 581721 do zbirne mestne ali krajevne ceste št. 081301.

·       Predvidi se vzpostavitev povezave za pešce med osrednjim delom parka in protipoplavnim nasipom.

·       Oblikovalska rešitev parka se lahko pridobi na podlagi javnega natečaja.

·       Nadzemna etažnost stavb znaša največ P.

 

·       Na območju EUP SD-17 je z vidika ohranjanja narave:

o   potrebno poiskati takšno rešitev umestitve prostorskih posegov oz. ureditev, ki bo zagotovila ohranitev obstoječe lesne vegetacije;

o   na z lesno vegetacijo neporaščenih površinah je potrebno zagotoviti vzpostavitev oz. posaditev drevesno-grmovnih skupin, posameznih dreves in mejic z izključno lokalno avtohtonimi vrstami;

o   umeščanje parkovnega pohištva in igral na območju naravne vrednote »Dupleški log« ni dopustno;

o   motorni promet ni dovoljen (razen za potrebe vzpostavitve parkovne opreme);

o   osvetljevanje območja z javno razsvetljavo ni dovoljeno;

o   ograjevanje območja ni dovoljeno;

o   je kakršnekoli množične prireditve možno organizirati le s soglasjem nosilca urejanja prostora, pristojnega za ohranjanje narave.

 

·       Pri urejanju območja se z vidika varstva gozda upošteva naslednje:

o   Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki bo po spremembi NRP ostal gozd, vsaj 1 m.

o   Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posegov na območju omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.

o   Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.

o   Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip.

o   Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.

o   Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na sečnjo in varstvo pred požarom v naravnem okolju.

o   Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

o   Drevje za krčitev označi in posek evidentira pristojna institucija s področja gozdarstva.

SD-22

SS

·       Trgovske in gostinske dejavnosti niso dopustne.

·       Ulica 19. septembra se poveže z Kurirsko potjo in ulico Talce preko preboja za pešce in/ali ceste.

·       V okviru priprave OPPN je dopustno regulacijske črte opredeliti lokacijsko drugače glede na njihov zaris v grafičnem delu OPN.

SG-V-31

BT

·       Za območje SG-V-31 se v OPPN predvidi celostna ureditev, in sicer ob upoštevanju varstvenega režima vplivnega območja kulturnega spomenika Vurberk-Grad Vurberk in v sodelovanju s pristojnim nosilcem urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine.

·       Etažnost načrtovanih stavb na območju se opredeli v okviru priprave OPPN.

VF-3

SS

Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M.

ZD-2

CU

·       Nadzemna etažnost enostanovanjskih stavb in vrstnih hiš znaša največ P+M ali P+1,

·       Nadzemna etažnost večstanovanjskih stavb znaša največ P+1+M ali P+2.

·       Dopustna je tudi gradnja parkirišča s sistemom Parkiraj in se pelji (P+R).

ZD-8

SS

·       Nadzemna etažnost znaša največ do P+M. Stavbe družbene infrastrukture so lahko višje.

·       Javno pot št. 581141 se poveže z javnima potema št. 581301 in 581341 s prebojem za pešce ali s cestno povezavo.

·       Ceste na območju so po možnosti urejene kot skupni prometni prostor.

ZD-13

SS

·       Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M. Stavbe družbene infrastrukture so lahko višje.

·       Ceste na območju so po možnosti urejene kot skupni prometni prostor.

ZK-6

SS

·       Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+M,

·       Od severnega roba EUP v smeri proti južnemu robu EUP se vzpostavi preboj oz. bližnjica za pešce.

·       Morebitne ceste znotraj območja so po možnosti urejene kot skupni prometni prostor.

·       Pri načrtovanju ureditev se upošteva območje kulturne dediščine.

 

IV.           Prehodne in končne določbe

 

119. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:

·       Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986–2000 in družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986–1990 za območje Občine Duplek, v letu 2000 (Prostorski plan Občine Duplek) (Medobčinski uradni vestnik, št. 13/00, 17/00 – popr., 19/04 – sprem. in dopoln., 21/04 – popr. in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/08 – tehn. popr., 13/09 – tehn. popr., 17/11 – usklad. z ZKP 2010, 23/13 – tehn. popr., 10/14 – teh. popr., 54/14 – tehn. popr., 67/15 – tehn. popr., 13/16 – tehn. popr., 65/16 – tehn. popr.);

·       Odlok o zazidalnem načrtu v centru Zgornjem Dupleka, MUV, št. 19/88;

·       Odlok o ureditvenem načrtu za center v Spodnjem Dupleku, MUV, št. 24/04; UGSO, št. 35/07 – sprem. in dopoln., UGSO, št. 4/09 – sprem. in dopoln., UGSO, št. 2/15 – sprem. in dopoln.;

·       Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek (MUV, št. 11/93 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/10 – obv. razl., 34/12 – obv. razl., 4/14, 8/14, 2/15 – OPPN za zbirni center, 39/14, 5/15 – obv. razl., 15/15 – sprem. in dopoln., 24/15, 33/15 – tehn. popr., 35/15 – popr., 67/15, 30/16, 13/2017 – obv. razl., 48/17 – sprem. in dopoln.).

 

120. člen

(izjeme za obstoječe objekte)

Ne glede na ostala določila tega odloka je dopustna izvedba projektne dokumentacije za obstoječe stavbe ali njihove dele (dozidave, nadzidave ipd.), zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka, z obstoječo tlorisno zasnovo, etažnostjo, obliko strehe, velikostjo gradbene parcele ter odmiki od parcelnih meja, če ti ne presegajo višine maksimalno 11 m merjeno od najnižje točke terena ob objektu do slemena oz. najvišje točke na strehi, če so fasade v svetlih ne kričečih barvnih tonih in je zagotovljeno odvodnjavanje ter zdrs snega na lastno zemljišče.

 

121. člen

(stopnja natančnosti in odstopanja)

(1) Vsebine izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta so položajno določene na podlagi katastrskih in topografskih načrtov raznih meril in grafično prikazane na zemljiškokatastrskem prikazu, izrisanem v merilu 1 : 5.000.

(2) Drugi grafični prikazi iz 4. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov iz Prikaza stanja prostora, katerih izvorna položajna natančnost je raznolika in katerih prostorski položaj se lahko razlikuje od dejanskega stanja v naravi.

(3) V primerih, ko se za del območja občine izvede natančna zemljiškokatastrska izmera in se na njeni osnovi na tem delu določijo dokončne oziroma urejene meje zemljiških parcel, se šteje, da se vsebine izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta, ki tečejo po meji zemljiške parcele, položajno prilagodijo morebitno prestavljenemu položaju poteka dokončne oziroma urejene meje zemljiške parcele.

(4) V primerih, ko vsebine izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta niso razmejene po meji zemljiške parcele in jo sekajo, se interpretacija položajnega poteka meje vsebine izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta opravi v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.

(5) Zaradi posodabljanj in neskladnosti zemljiških katastrskih prikazov (ZKP) s stanjem v prostoru in z DOF, neažuriranih in pomanjkljivih evidenc ter terenskih razmer, so dopustna odstopanja pri razmejitvah površin posameznih vrst namenskih rab, enot urejanja prostora in PIP, določenih v grafičnih prikazih občinskega prostorskega načrta. V primerih odstopanj je potrebno pridobiti mnenje oz. se upošteva tolmačenje občinske službe, pristojne za urejanje prostora.

(6) Stavbna zemljišča razpršene poselitve, določena v grafičnem delu OPN, je v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izjemoma dopustno lokacijsko natančneje določiti, če prikazana oblika stavbnega zemljišča ne zagotavlja optimalne uporabe in vzdrževanja načrtovanega objekta oz. izvajanje dopustne dejavnosti ali je glede na dejansko stanje opredeljeno na neustreznem mestu (npr. naklon terena, geomehanske oz. hidrološke značilnosti ipd.) in gradnja ni možna. Pri tem mora vsaj polovica površine prikazanega stavbnega zemljišča ostati lokacijsko nespremenjena, stavbno zemljišče se ne sme deliti, njegova površina se ne sme povečevati, lahko pa obsega več zemljiških parcel, tudi v lasti različnih lastnikov, ki pa soglašajo s predlagano lokacijsko ustreznejšo določitvijo.

(7) Odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev, določenih s tem odlokom, so dopustna, če se izdela OPPN za posamezno enoto urejanja prostora ali za posamezno prostorsko ureditev, pri čemer se utemelji:

·       da se ohranja osnovni namen OPN ter prepoznavne urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve na območju;

·       da ni negativnega vpliva na bivalne in delovne razmere na tem in na sosednjih območjih;

·       da se bistveno ne presega ali zmanjšuje načrtovane zmogljivosti komunalne in prometne infrastrukture;

·       da ni negativnega vpliva na rešitve in ukrepe s področij varovanja zdravja, ohranjanja kulturne dediščine, varstva okolja, ohranjanja narave, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, požara in varstva kmetijskih zemljišč ter drugih javnih interesov.

 

122. člen

(dokončanje postopkov)

Upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih prostorskih aktov, veljavnih v času pridobljene lokacijske informacije za gradnjo ali vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

 

123. člen

(vpogled v občinski prostorski načrt)

Občinski prostorski načrt je v analogni obliki na vpogled v prostorih Občine Duplek, v digitalni obliki pa na spletni strani www.duplek.si

 

124. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

 

125. člen

(veljavnost)

Ta odlok se objavi v Uradnem gladilu slovenskih občin. V veljavo stopi šestdeseti dan po objavi.

 

Številka: 0323-0006/2020-16

Datum: 23.6.2020

 

 

Občina Duplek

 

Mitja Horvat, župan

 

 

 

PRILOGA 1: DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI PO POSAMEZNIH VRSTAH OBMOČIJ OSNOVNE IN PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA

 

LEGENDA:

 

(E) – eno in dvostanovanjske stavbe na območju SS; enaki pogoji veljajo za eno in dvostanovanjske stavbe na območju CU

(V) – večstanovanjske stavbe na območju SS; enaki pogoji veljajo za večstanovanjske stavbe na območju CU

GJI – vsa gospodarska javna infrastruktura (prometna, energetska, komunalna in komunikacijska)

Ostala GJI – objekti energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadne vode, komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja)

 

1 – samo kot skupna ureditev za potrebe celotne stavbe (nestanovanjske stavbe, večstanovanjske stavbe s tremi in več stanovanjskimi enotami)

2 – samo na parcelah enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb

3 – samo lope, ute, vetrolovi in nadstreški

4 – samo varovalne ograje za športne in proizvodne objekte; transparentne izvedbe, polne ograje niso dopustne, razen kot varovalna ograja na pokopališču

5 – samo v primeru, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ob soglasju upravljavca oz. nosilca urejanja prostora (NUP)

6 – dopustni samo za raziskave

7 – v skladu z občinskimi predpisi o oglaševanju

8 – samo na parcelah obstoječih kmetijskih gospodarstev in za potrebe izvajanja kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti

9 – priključek na cesto je dopusten le, če gre za dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, ki je prepoznan kot razpršena gradnja ali ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve.

10 – le za potrebe dopustne nestanovanjske in kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetiji

11 – le za potrebe kmetijske proizvodnje in turistične dopolnilne dejavnosti

12 – za lastno oskrbo in/ali za raziskave

13 – dopustni ob rekonstrukciji in ureditvi obstoječe ceste

14 – dopustni vsi objekti razen cestnega silosa

15 – dopustna le staja, tlorisne površine do vključno 100 m2

16 – le za potrebe vzdrževanja in uporabe zelenih površin

17 – dopusten samo namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik za potrebe namakanja (do vključno 2000 m3)

18 – dopusten samo zajem pitne in tehnološke vode (do vključno 250 m3) ter grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik

19 – dovoljena je samo ureditev trim steze

20 – le v okviru ureditve okolice večstanovanjskih stavb in/ali vzgojno izobraževalnih stavb

21 – dopustni le grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo in drog, vse našteto ob rekonstrukciji ceste

22 – kolesarsko pot po visokovodnih nasipih je možno izvesti samo ob predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za okolje in prostor ter Agencije Republike Slovenije za okolje. Za gradnjo gozdne poti in pešpoti ni potrebnega soglasja.

 

                                                                                                                     PNRP

 

N – nezahtevni in E – enostavni objekti

SS (E)

SS  (V)

SK

CU

CD

IG

IK

BT,

BC

ZS

ZP

ZD

ZK

PC

PO

O

T

Aa, An,

Ao

K1,  K2

G

VC

VI

1

majhna stavba

N – površine do 50 m2

garaža, nadstrešek in podobni objekt

 +

1

+

1, 2

1

+

+

+

16

16

16

+

+

+

+

drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti

 +

1

+

2

 –

+

+

+

+

E

 

2

majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave

N

 

E – površine do 20 m2

lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti

+

1

+

1, 2

3

+

+

+

16

16

16

3

3

+

3

pomožni objekt v javni rabi

N – stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 60 m2, gradbeni inženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m

grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, sanitarna enota, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

21

+

telefonska govorilnica, sanitarna enota, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

 +

+

+

19

+

objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos

 14

14

14

14

14

+

+

14

14

14

14

 14

+

14

+

+

+

13

13

+

E – površine stavb do 40 m2, gradbeni inženirski objekti višine do 3,5 m

grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, sanitarna enota, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

21

+

telefonska govorilnica, sanitarna enota, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

19

+

objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos

 14

14

14

14

14

+

+

14

+

14

+

14

+

+

+

14

+

13

13

14

4

ograje

N – višine nad 2 m do vključno 3 m

varovalne ograje, igriščne ograje do 2,2 m

 4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

4

+

4

4

4

4

 

protihrupne ograje

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

13

E – višine do 2 m

sosedske ograje

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

varovalne ograje, igriščne ograje

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

protihrupne ograje

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

13

5

podporni zid

N – za višinsko razliko do 1,5 m

podporni zid z ograjo

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

13

13

E – za višinsko razliko do 0,5 m

podporni zid z ograjo

 +

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

13

13

6

mala komunalna čistilna naprava

N

zmogljivosti od 50 do 200 PE

5

5

5

5

5

5

5

5

5

+

+

5

5

5

5

E

zmogljivosti do 50 PE

5

5

5

5

5

5

5

5

5

5

+

+

+

5

5

5

5

7

nepretočna greznica

N

prostornina nad 30 m3 do 50 m3

5

5

5

5

5

E

prostornina do 30 m3

5

5

5

5

5

5

+

5

+

8

rezervoar za vodo

N

 

E

prostornina do 100 m3

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

9

vodnjak, vodomet

N – višina nad 5 m, globina nad 30 m

vodnjaki in vrtine

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

6

12

E – višina do 5 m, globina do 30 m

vodnjaki in vrtine

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

6

12

10

priključek na objekte GJI in daljinskega ogrevanja

N

 

E

priključek na cesto

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

9

+

+

+

priključek na ostalo GJI

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

11

samostojno parkirišče

N

površina do vključno 200 m2

+

11

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

10

E

 

12

kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne

N

 

E

kolesarske, gozdne in pešpoti, ki niso del cestnega sveta

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

22

13

pomol

N

 

E – do površine 20 m2

pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi

+

+

+

14

športno igrišče na prostem

N – površine nad 1000 m2 do vključno 10 000 m2

nogometno, košarkarsko, teniško, rokometno, odbojkarsko igrišče, kotalkališče, inline hokej, ragbi in bejzbol igrišče, poligon za kolesa ( za motorje ni dopusten)

+

+

+

+

E – površine do 1000 m2

nogometno, košarkarsko, teniško, rokometno, odbojkarsko igrišče, kotalkališče, inline hokej, ragbi in bejzbol igrišče, poligon za kolesa (za motorje ni dopusten)

+

+

+

20

+

+

+

+

+

15

vodno zajetje, objekti za akumulacijo in namakanje

N – prostornina razlivne vode od 250 m3 do vključno 2000 m3 , bazeni: noben

 

+

17

+

+

+

E – prostornina razlivne vode do vključno 250 m3, bazeni do 60 m3

bazen za kopanje

+

+

2

2

+

+

+

+

grajen ribnik

+

+

2

2

+

+

+

+

+

+

+

+

+

okrasni bazen

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

bazen za gašenje požara

+

+

+

+

grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode

+

+

+

18

18

+

16

objekt za oglaševanje

N – oglasne površine nad 12 m2 do vključno 40 m2 in višine do vključno 6 m

 

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

E – oglasne površine do 12 m2 in višine do vključno 5 m

 

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

7

17

objekt za rejo živali

N – stavbe površina do vključno 100 m2, ribogojnice prostornina do vključno 2000 m3

hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna

8

+

+

+

15

čebelnjak (le do 40m2)

+

+

+

+

+

ribogojnica

+

+

+

E

 

18

pomožni kmetijsko-gozdarski objekt

N – stavbe površine do vključno 150 m2 in višine do vključno 6 m; stolpni silosi višine od 5 m do vključno 10 m; gradbeno inženirski objekti višine nad 5 m do vključno 10 m; dvojni kozolci (toplarji) površine do vključno 150 m2, zbiralnik gnojnice ali gnojevke do vključno 1000 m3

kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, koruznjak

8

+

+

+

+

8

klet, vinska klet

8

+

+

– 

+

grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot in druga kmetijsko gozdarska oprema

8

+

+

+

+

+

grajena gozdna prometnica

8

+

+

+

+

silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust, grajeno molzišče

+

+

+

+

E – stavbe: pritlične, enoetažne, površine do vključno 40 m2; stolpni silosi višine do vključno 5 m; gradbeno inženirski objekti višine do vključno 5 m; grajene gozdne prometnice; dvojni kozolci (toplarji) površine do vključno 40 m2

kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, koruznjak

8

+

8

+

+

+

klet, vinska klet

8

+

 –

+

 

+

grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja in opora za trajne nasade, napajalno korito, krmišče, grajena poljska pot in druga kmetijsko gozdarska oprema

8

+

+

+

+

+

grajena gozdna prometnica

8

+

+

+

+

silos, pokrita skladišča za lesna goriva, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, hlevski izpust, grajeno molzišče

8

+

8

+

+

+

19

objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost

N – objekti, ki niso namenjeni prebivanju do 80 m2

sirarna, sušilnica sadja in rib, oljarna, kisarna in podobni objekti

8

+

+

+

zidanica, mlin

8

+

+

+

E

 

20

pomožni komunalni objekti

N

 

E

revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

ekološki otok

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

21

pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču

N

 

E – stavbe površina do vključno 40 m2, gradbeni inženirski objekti: vsi

objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča,naprave za zasneževanje smučišča

22

pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja

N

 

E – površine stavb do 40 m2, vsi gradbeno inženirski objekti

objekt namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, npr. zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče

+

+

+

meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+