Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS. St 48/90). na podlagi določil Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS. it. 18/84 in 15/89) ter 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90), je občinski svet občine Ajdovščina na svoji seji. dne 10. aprila 1997 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN

DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE AJDOVŠČINA za območje občine Ajdovščina

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/87, 1/89, 1/90. 4/92 in 11/93, Uradno glasilo občin Ajdovščina, Bovec, Brda. Mestna občina Nova Gorica, Tolmin in Vipava, št. 11/96 ter Uradni list RS, Št. 62/94) in Družbenega plana občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87, 1/90. 4/92, 8/92, 2/93 in 11/93 ter Uradno glasilo občin Ajdovščina. Bovec, Brda, Mestna občina Nova Gorica, Tolmin in Vipava, št. 11/96) z vsebinami, navedenimi v členih tega odloka.

Dopolnitve se sprejmejo v obliki prečišče­nega besedila pod skupnim naslovom PROS­TORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE AJDOV­ŠČINA (v nadaljnjem besedilu : Prostorski plan občine Ajdovščina), ki vsebuje tekstualni in kar­tografski del. Vsebina dopolnitev se nanaša na: - sprememb mej ureditvenih območij naselij in mej obstoječih stavbnih zemljišč za potrebe poselitve na osnovi individualnih pobud za gradnjo na kmetijskih zemljiščih.

- lokacije vodnih zadrževalnikov na vodotokih Vrtovinšček, Vrnivec in Košivec.

- vris občinske meje (razdelitev nekdanje občine Ajdovščina na občini Ajdovščina in Vipava).

- spremembe mej gozdnih površin zaradi zaraščanja kmetijskih površin (kmetijske površine v zaraščanju),

2. člen

DOLGOROČNI PLAN OBČINE AJDOVŠČINA

DOLGOROČNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA

I. Zasnova in strategija urejanja prostora poselitve in organiziranja dejavnosti v prostoru

Pri urejanju prostora bomo upoštevali nasled­nji temeljni načeli:

- varovanje dobrin splošnega pomena, zlasti plodne zemlje, vodnih virov, varovalnih gozdov ter naravne in kulturne dediščine.

- nadaljnji razvoj zmerno policentričnega modela poselitve s poudarkom vloge posameznih središč. Tako bomo dosegli racionalno organi­zacijo dejavnosti v prostoru, izkoriščenost obstoječih gospodarskih objektov ter smotrni razvoj potrebne infrastrukture.

Osnovo urbanega omrežja tvori model poselitve sprejet že v srednjeročnem družbenem planu 1981-1985. Predvsem gre za kvalitativno dopolnjevanje in uresničevanje že obstoječega modela poselitve.

Nosilec razvoja je občinsko središče Aj­dovščina, z ukrepi pa bomo razvijali še pomem­bnejša območna oskrbna središča: Budanje, Bije, Col, Črniče-Ravne, Dobravlje, Otlica, Selo- Batuje in Šmarje ter zagotavljali enakomeren razvoj lokalnih oskrbnih središč.

Ajdovščina bo poleg vloge občinskega središča, z dopolnjevanjem funkcij predvsem v terciarnem in kvartarnem sektorju, postopno preraščala v pomembnejše središče regionalnega pomena. Postati mora pomembno gospodarsko- turistično središče, na katerega se bodo navezo­vala ostala turistično zanimiva naselja znotraj občine ali izven nje (Vipavski Križ, Vipava), vključiti pa se mora tudi kot člen pri zagotav­ljanju višjih oskrbnih funkcij v ponudbi regije.

Glede na opremo naselij l storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi so naselja v občini Ajdovščina razdeljena po tristopenjski lestvici na osnovi gravitacijskih zaledij in ekonomskih pogojev:

- središče občinskega pomena

Ajdovščina. ki nudi večino delovnih mest in funkcij

- Območna oskrbna središča

Budanje. Brje, Col, Črniče-Ravne, Otlica. Dobravlje, Selo-Batuje in Šmarje, ki pokrivajo potrebe prebivalstva več krajevnih skupnosti do skupno največ 2000 prebivalcev. Značilna ele­menta sta trgovina osnovne preskrbe in popolna ali 4-letna osnovna Šola.

- lokalna oskrbna središča

Dolga Poljana. Cesta, Lokavec, Planina. Vipavski Križ, Ustje, Vrtovin. Predmeja. Podkraj, ki oskrbujejo potrebe prebivalstva v naselju ter okoliških manjših naseljih oziroma zaselkov do skupno največ 1000 prebivalcev. V okviru omrežja naselij bo zagotovljena ohranitev obstoječe vloge lokalnih oskrbnih središč. ki bodo kot osnovno funkcijo podeželja Se naprej zagotavljale skladen razvoj podeželja in ohran­jale (izboljševale) kvaliteto bivanja.

3. člen

2. Razvojne motnosti in usmeritve namenske

rabe prostora za posamezne dejavnosti

Osnovna izhodišča pri oblikovanju odločitev o bodoči rabi prostora so:

- zaščita naravnih dobrin trajnega pomena, pred­vsem najboljših kmetijskih zemljišč, območij vodnih virov ter območij kulturne krajine.

- zagotavljanje kulturnih dobrin.

- nadaljnji policentrični razvoj s poudarjenim razvojem posameznih središč,

- racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij za vse vrste dejavnosti,

- omogočanje nadaljnjega razvoja industrije na obstoječih lokacijah 7. intenzivno izrabo že obstoječih površin. zaradi racionalne organi­zacije in izrabe obstoječe infrastrukture,

- z boljšo prometno infrastrukturno zasnovo zagotoviti boljšo povezanost in enakomernejšo oskrbo naselij v občini, osnovo predstavljata reg. cesti Ajdovščina - Col - Kalce ter Col - Predmeja,

- kompleksna večstanovanjska gradnja se bo realizirala v nadaljevanju že obstoječe, pred­vsem v Ajdovščini,

- v tipično vaških območjih bomo z nadomestni­mi gradnjami znotraj urbanih struktur zagotav­ljali normalen razvoj v okviru njihove funkcije v modelu poselitve, z omejevanjem ostalih gradenj na teh območjih pa preprečili razpršeno urbani­zacijo prostora.

S predlaganimi usmeritvami pričakujemo naslednji prostorski razvoj posameznih območij:

A. Območje dolinskega dela občine Ajdovščina - mesto Ajdovščina

B. Območje Srednje Vipavske doline

C. Območje gorskega dela občine Ajdovščina

D. Območje Vipavskih gričev

4. člen

A. Območje dolinskega dela občine Ajdovščina – mesto Ajdovščina

URBANISTIČNA ZASNOVA AJDOVŠČINA

IJ CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA IN USMERITVE ZA NADALJM RAZVOJ

Kot globalni strateški cilj si zastavljamo skladno, dinamično in ekspanzivno socialno-ekonomsko rast občine ter vseh večjih sestavnih delov. skladnejši razvoj pa ni samo v uskla­jenosti ekonomsko - socialnega, temveč tudi prostorskega razvoja, saj spremembe v načinu produkcije in družbene organizacije vedno iz­zovejo tudi spremembe v prostoru. Prostorski razvoj mora zato z zagotavljanjem enako­mernejšega razvoja vseh območij stremeti k postopni odpravi vseh oblik socialne in razvojne diferenciacije (na bazi policentričnega urbanega sistema v občini).

Eden najbolj učinkovitih in oprijemljivih ukrepov za izvedbo določenega koncepta pa je ustrezna razporeditev delovnih mest, pri čemer se moramo nujno zavedati dejstva, da je demografski razvoj mesta Ajdovščina odvisen od demografskega potenciala občine kot celote. Ta demografski potencial pa zavisi predvsem od ekonomskih pogojev. Prav zato je nujno upoštevati naslednje cilje in usmeritve za nadaljnji razvoj mesta Ajdovščina:

1. Skrbeti, da rast mesta Ajdovščina, kot občinskega centra, ne bo pomenila demografskega siromašenja ostalega dela občine.

2. Prebivalstvena rast mesta mora napredovati vzporedno z naslajanjem višjih funkcij, ki bodo okrepile terciarne in kvartarne dejavnosti v naši občini. Nujno je torej odpirati taka delovna mesta, ki zahtevajo večji delež znanja, kar bistveno prispeva k povečanju družbenega proizvoda.

Tabela 1: PROJEKCIJA GIBANJA ŠTEVILA PREBIVALCEV MESTA AJDOVŠČINA

3. Izboljšanje Življenjskih in delovnih pogo­jev delovnih ljudi in s tem vsestranskega razvoja Človeka, pa vključuje tudi vprašanje izkoriščenosti komparativnih in drugih prednosti ter naravnih danosti, s katerimi razpolaga mesto Ajdovščina (večje možnosti v agroživilskem kom­pleksu, gostinstvu in turizmu, možnosti vključevanja v naravno okolje...). Poudariti moramo ponovno vzpostavitev sistema vrednot, kot protiutež doslej povsem ekonomskemu načinu razmišljanja - ekološko - strukturno usmerjeno planiranje.

 Tabela 2: ZAPOSLITVENA BILANCA PO MATIČNIH OKOLIŠIH OBČINE AJDOVŠČINA ZA LETI 1981 IN 2001

• matični okoliš

 2. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA ZA UREDITVENO OBMOČJE MESTA

a) Zasnova organizacije dejavnosti;

Iz kartografskega gradiva je razvidno, da se osnovne dejavnosti (oskrba, stanovanja, proizvodnja) navezujejo na mentalni center mesta, ki je zgodovinsko pogojen (Castrum, Šturje). Celotna organizacija mesta se kon­centrično širi navzven. V prihodnjem obdobju bomo posamezne dejavnosti širili in dograje­vali v pravilnem razmerju posameznega dela do celote.

Razvoj mesta je koncipiran predvsem na kvalitetni dopolnitvi že obstoječega uredi­tvenega območja.

b) Zasnova namenske rabe prostora:

Zasnova namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu urbanistične zasnove v merilu 1:5000 (Zasnova namenske rabe in način urbanističnega urejanja). Le-ta temelji na Urbanističnem načrtu dopolnjenem z drugimi strokovnimi podlagami. Zasnova namenske rabe določa dopolnitve in prenovo pretežno že pozidanih območij, nova stavbna zemljišča za stanovanja, centralne in proizvodne, rekreacijske dejavnosti ter območja, ki se jim ohranja primarna raba (kmetijske in gozdne površine).

c) Zasnova prometnega in komunalnega omrežja:

- Cestni promet:

Z ustreznim povezovalnim cestnim omrežjem in režimom so zagotovljene nemotene in racionalne povezave med posameznimi območji mesta in bodočo obvozno servisno cesto oziroma hitro cesto Razdrto - Vrtojba. Predvidena je razširitev dostopne ceste mimo Šolskega centra do Vilharjeve in povezava IV. Prekomorske z Vilharjevo (pod elektrarno). Z dodatnimi parkirnimi površinami ob robovih starega mestnega jedra bo omogočeni) postopno omejevanje prometa v mestnih jedrih in uvajanje peš con ter kole­sarskih poti. Za povezavo stanovanjskih območij z območji šol in drugih centralnih dejavnosti, so predvideni tudi mostički preko Hublja in sicer med C2 in Rizzatijevo vilo v parku in med Starim mlinom ter knjižnico.

- Železnica:

Železniška proga Prvačina-Ajdovščina je po Odloku o spremembah in dopolnitvah pros­torskih sestavin dolgoročnega in srednje­ročnega plana RS in Nacionalnega programa razvoja slovenske želežniške infrastrukture, opredeljena kot regionalna proga. Proga in postaje ostanejo nespremenjene in ni predvi­denih večjih sprememb.

- Letališče:

Aerodrom za Športno letalstvo in splošne potrebe sodi v kategorijo B. Poleg rednega vzdrževanja so predvidene potrebne investi­cije v dopolnitev in razširitev spremljajoče infrastrukture.

- Vodooskrba:

Poleg zadostne vodooskrbe prebivalcev, je prioritetna naloga zaščita vodnih virov in določitev ter zaščita vodozbirnega območja, ki obsega celotno severno obrobje mesta z odloki, ki bodo določali in omejevali posege in dejavnosti v tem območju.

- Kanalizacija:

Posamezni deli mesta Se niso priključeni na ločeni sistem odvodnjavanja. zato je to prio­ritetna naloga.

Čiščenje odpadnih voda - izgradnja povezo­valnega sistema do centralne čistilne naprave, kjer je predvidena razširitev in izboljšava tehnologije.

- Elektrooskrba:

Končno stanje srednjenapetostne mreže Ajdovščina je predvideno s prehodom na 20 kV napetost.

- Plinifikacija:

Predviden je postopen prehod na plinifikacijo večine porabnikov, od industrije do gospo­dinjstev.

3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE

Za območja kompleksne graditve in prenove bodo izdelane programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.

Iz kartografskega gradiva (Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izved­benimi akti v M 1 : 5000) je razvidno, s katerim prostorskim izvedbenim aktom se bodo urejala posamezna območja.

Način urbanističnega urejanja je opredeljen po planskih celotah, ki predstavljajo zaokrožene dele mesta s prevladujočo namensko rabo ter s podobnimi urejevalskimi in oblikovalskimi značilnostmi.

4. OBRAZLOŽITEV K NAMENSKI RABI

URBANISTIČNE ZASNOVE

AJDOVŠČINA

S pojmom arhitekture mesta se opredeljujemo do mesta kot do spremenljive skupinske arhitek­turne stvaritve, s katero vsakokratna družbena skupnost zapisuje in označuje svoje ideale v prostoru. Mesto nam potemtakem predstavlja neke vrste arhitekturo arhitektur in opredmeteno kulturno vrednoto najbolj splošnega pomena.

Stanovanjsko območje

S

Del območja obsega površine individualne pozidave pod Gradiščem. Zaradi ambientalne vrednosti območja Gradišča je potrebno zgornji rob zazidave ohraniti in zaščititi pobočja pred nadaljnjo pozidavo. Območje obsega tudi stanovanjske površine ob Hublju ter pretežni del stanovanjske zazidave Trnje in Slejkoti. se nadaljuje mimo zaselka Slejkoti pod pobočjem in gozdno mejo na severovzhodu, del območja pa obsega tudi zaselek Grivče. Pozidava ob Hublju je podrejena ohranitvi ozelenjenih površin ob rečnih bregovih. Ostale površine so namenjene intenzivnejši individualni pozidavi, saj del območja obsega tudi zaselka Žapuže in Kožmani. Za celotno območje velja, da zajema pozidane površine, ki se urejajo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev. Dovoljene so dopolnitve in rekonstrukcije, višina novih objektov ne sme pre­segati gabaritov P + 1 + M.

S1       

Območje se navezuje na stanovanjsko območje, na severovzhodu pa je omejeno s kme­tijskimi površinami. Organizirana individualna gradnja v pobočju Grivč se izvaja po zazidalnem načrtu Grivče II. Predvidena je višina objektov do P + 1 + M.

S2       

Območje zajema sosesko Ribnik in Dom starejših občanov. Dovoljena je rekonstrukcija te obstoječe pozidave na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev.

S3       

Območje obsega površine ob stanovanjskem območju (S2) na zahodni in južni strani. Motna je organizirana kompleksna stanovanjska grad­nja s spremljajočimi objekti, višina objektov do P + 5. Gradnja se bo izvajala na podlagi zazidal­nega načrta. Predvidena je kompleksna gradnja za stanovanja ter centralne dejavnosti. Območje pomeni nadaljevanje stanovanjskega območja (S2) proti jugovzhodu. Gradnja se bo izvajala na podlagi zazidalnega načrta.

S5       

Organizirana stanovanjsko-obrtna gradnja med Lokavško cesto in Lokavščkom (Lipa- zahod) posegi so dovoljeni na podlagi pros­torskih ureditvenih pogojev, na podlagi skupinske lokacijske dokumentacije.

S6       

To so nezazidana območja s posebnimi pogoji urejanja, v 1. Fazi je predvidena izdelava strokovnih podlag, na podlagi katerih bo motno določiti stavbna zemljišča in režim urejanja. Ker gre za Širitev mesta na potencialno zazidljive površine, ki so hkrati zelo pomembne tudi iz eko krajinskega vidika, bodo strokovne podlage upoštevale pogoje, ki izhajajo iz naravnih značilnosti, iz dosedanje namenske rabe. obre­menitve okolja in ogroženosti prostora ter nor­mative in standarde dopustnih obremenitev okolja. Morebitne določitve stavbnega zemljišča in način urejanja bodo predmet naslednje spre­membe in dopolnitve Urbanistične zasnove, do takrat pa območje ohranja sedanjo namembnost, to je nezazidljivo zeleno območje, posegi se dovoljujejo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojih.

Centralne mestne dejavnosti

C

Obsežno območje centralnih dejavnosti, kjer so dovoljene rekonstrukcije in dopolnitve z upravno poslovnimi, kulturnimi, trgovskimi, gostinskimi in prometnimi objekti. Stanovanja so v omejenem obsegu. Gabariti se morajo prilaga­jati obstoječi zazidavi. Posamezna funkcionalno zaključena območja se urejajo z različnimi pros­torskimi izvedbenimi načrti. Programske zasnove se izdelajo po predhodno pridobljenih variantah, na podlagi internega ali javnega natečaja. Za območja, kjer niso sprejeti PIN, se posegi izva­jajo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojih.

C1

Območje obsega površine trgovskega kom­pleksa B/S Hubel. posegi se izvajajo na podlagi PUP-a.

C2

Obsega površine ob Goriški cesti na obeh straneh Hublja. Na jugu sega do objektov Fructala, na severni strani pa do starih mestnih jeder (JI m J2). Dovoljeni so posegi na podlagi PUP-a

C3

Območje pomeni nadaljevanje območja cen­tralnih dejavnosti (C2) na ju*ni strani Goriške ceste. Obsega območje med železnico in Tovarniško cesto Ureja se na podlagi ZN Avtobusna postaja.

C4

Bivša vojašnica Srečko Kosovel je namenjena pretežno centralnim dejavnostim, na podlagi sprejete programske zasnove in usmeritev javnih natečajev. V območju je predvidena izgradnja osnovne Sole in cerkvenega kompleksa Šturje. Ureja se na podlagi PIN-ov in PUP-a.

J1

Stari mestni jedri Castra in Šturje predstav­ljajo mentalni center mesta. Predvidena je revi­talizacija na podlagi ureditvenega načrta ali posamezne rekonstrukcije pred sprejetjem PIN v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kul­turne dediščine, na podlagi PUP-a.

J2

Dovoljena je revitalizacija posameznih stavb na podlagi prostorsko-ureditvenih pogojev v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kul­turne dediščine. Pri posegih je potrebno ščititi vse zelene cezure in poudariti prisotnost vodotokov ter omogoča zaznavanje kvalitetnih mestnih vedut.

Š1

šolsko območje je s Cesto 5. maja direktno povezano s športnim območjem na severu in s centrom na jugu. Predvidene so dopolnitve z dodatnimi šolskimi in spremljajočimi objekti na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev. Višina objektov do P + 2.

Proizvodna območja

P

Večji del območja je pozidan s starejšimi tovarniškimi objekti in s sodobnimi halami različnih višin, izjema so visoki Mlinotestovi silosi, ki so vidni daleč po dolini in so skorajda postali »razpoznavni znak« mesta. Z barvno in scensko obdelam bi se dalo smiselno popestriti in zmanjšati neugodno podobo.

V območju le-teh so predvidene dopolnilne gradnje za potrebe širitve sedanje industrije in komunalne opreme.

Posegi v proste površine za nove dejavnosti so možni na podlagi PUP-a, upoštevati je potrebno vse predhodno izdelane strokovne pod­lage. Zasnova objektov naj bo členjena v manjših segmentih ter dopolnjena z intenzivno visoko zasaditvijo ob robu ter v notranjosti. Oblika grad­nje. materiali in barve naj bodo taksni, da sc bodo uvrščali v že obstoječo strukturo, vse nove zgradbe naj bodo višinsko usklajene s sosednjimi oziroma naj imajo največjo višino P+3.

P1

V območju med obstoječo industrijsko cono in novo obvozno-servisno cesto ter hitro cesto se spremeni namembnost kmetijskih zemljišč in omogoči nadaljevanje gradnje za potrebe proizvodne dejavnosti. Posegi v proste površine za nove dejavnosti so motni na podlagi pros­torskih ureditvenih pogojev za funkcionalno zaokrolena območja. Posamezna lokacijska ali skupinska lokacijska dokumentacija mora upoštevati predhodno izdelane strokovne pod­lage. ki celovito prikazujejo idejno rešitev infra- strukturnih objektov in naprav ter presoje vplivov na okolje (v kolikor je le-ta na podlagi Zakona o varstvu okolja, potrebna). Vsaka lokacijska dokumentacija mora vsebovati širšo infrastrukturno in arhitekturno situacijo ter prikaz odnosa med posameznim posegom in celotnim funkcionalno zaokroženim območjem..

Ob priključku na hitro cesto bo nastalo novo. pomembno vidno vozlišče in hkrati nov

- vhod« v mesto. Nujno ga bo treba arhitekturno označiti in hkrati zakriti poglede na prevladujočo indus­trijsko »krajino*. Južni rob zahteva korenite vidne olepšave z nasipi, ograjami in skrbno oblikovanimi stavbami.

O (proizvodno - poslovno območje)

V obrtni coni so dovoljene dopolnitve obstoječe zazidave ter infrastrukturne ureditve, pod istimi pogoji kot v območju Pl {prejšnji odstavek), ob upoštevanju izdelanih strokovnih podlag.

Športne in rekreacijske ter zelene površine

Hrbtenica zelenega sistema mesta sta potoka Lokavšček in Hubelj, s številnimi motnostmi za ureditev sprehajališč skozi zelenje. Police do Pal in dlje proti izviru Hublja morajo ostati nezazi­dana. enako kot zeleni predeli okoli Grivč, pod Gradiščem in med sosesko Ribnik ter Žapužami.

R

Glavna kvaliteta Športnih in rekreacijskih območij je v povezavi mesta s prosto krajino, ki sega od izvira vodotoka Hubelj do iztoka v reko Vipavo.

Š

Športni center se ureja na podlagi posebnih prostorskih ureditvenih pogojev in potrjene dis­pozicije. ki prikazuje celovito dolgoročno uredi­tev športno rekreacijskih površin.

R1

Območje vodotoka Hubelj in Lokavšček se ureja s prostorskimi uredit\enimi pogoji, ki zaje­majo celotno območje Hublja, od izvira do južnega roba ureditvenega območja mesta in območje Lokavščka. Do izdelave posebnih načrtov so dovoljene le rekonstrukcije in obnove obstoječega stavbnega sklada, novi posegi niso dovoljeni.

Neposredno ob H uhlju se nahaja tudi ribogoj­nica. prostorske ureditve so moine na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.

Ureditveni načrt Stari mlin vključuje proste zelene površine ob vodotoku H ubij u in Lokavščku, kar se ureja kot obvodni ambient - javne parkovne površine ter morebitne povezave preko Hublja.

R2

Območje pod BIS-om (na Rusnah) se uredi ZP potrebe kmetijstva, kot nadomestna gradnja - omogoči se selitev kmetijskih dejavnosti iz jedra mesta na rob. Posegi se urejajo na podlagi PUP-ov.

Pokopališče:

Štursko pokopališče je opuščeno in se uredi kot park v sklopu lokacije za cerkveni kompleks Šturje.

Obstoječe pokopališče se razširi na podlagi lokacijskega načrta, upoštevajoč zahteve leta­lišča. Na novem delu pokopališču se uredi kost­nica.

Večji infrastrukturni objekti in naprave;

Predvidene so cestne povezave v mestu kot zbirne in povezovalne ceste, obvozno-servisna cesta in hitra cesta s priključkom julno od mesta. Posegi za hitro cesto in obvozno-servisno cesto so motni na podlagi lokacijskega načrta, ostali na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.

Med obsežnejše infrastrukturne objekte sodi tudi izgradnja primarnega kanalizacijskega omrežja z razširitvijo centralne čistilne naprave in izgradnja plinovodnega omrežja.

Kartografski del Urbanistične zasnove:

- primernost prostora za urbanizacijo na osnovi naravnih danosti

- zasnova namenske rabe

- način urbanističnega urejanja

- zasnova cestnega in mirujočega prometa.

Posebne strokovne podlage:

- Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest

- Arhitektura mesta

- Natečajna izhodišča za ureditev Ceste 5. maja

- zeleni sistem, št. naloge 4614

- Ureditev mirujočega prometa v Ajdovščini in cestno omrežje, št. naloge 4708

- Strokovne podlage št. 403/96-urbanistični pogoji za industrijsko cono

- Strokovne podlage št. 0102797-urbanistični pogoji za obrtno cono

- Ranljivost prostora na obrobju Ajdovščine. 1. Faza

- Izhodišče za kmetijski del prostorskega plana

5. člen

B. Območje Srednje Vipavske doline Predstavlja nadaljevanje primarne rabe

ajdovskega območja, gozdove ohranjamo v vlogi varovanja pred erozijo.

Negativni predznak v rasti števila prebival­stva bomo spremenili le ? zavestnimi ukrepi kot so: možnost dodatnega zaposlovanja v svojem kraju (obrt. kooperacija) z izboljšanjem prometne dostopnosti do delovnega mesta in oskrbnega središča, z zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe. Posebna prednostna naloga mora biti hitro in usmerjevalno razreševanje bivalnih potreb prebi­valstva.

Individualna gradnja se bo v naseljih izvajala znotraj ureditvenih območij naselij.

Usmerjeno gradnjo in centralne dejavnosti zagotavljamo v Dobravljah. da bodo lahko opravljale funkcijo območnega oskrbnega središča.

6. člen

C. Območje gorskega Uda občine Ajdovščina Za območje je značilna skladna menjava gozdnih površin s travniki, košenicami ter posameznimi kmetijami na sončnih policah. Ohranjali bomo vsa najboljša kmetijska zemljišča za razvoj živinoreje in povečali neobdelovalna kmetijska zemljišča (pašnike) na slaba gozdna zemljišča v zaraščanju. Pomembne goz­dove bomo ohranjali za lesno proizvodnjo.

Poselitev ohranjamo po tradicionalnem vzor­cu posameznih kmetij ali manjših zaselkov.

Centralne dejavnosti koncentriramo v območnih oskrbnih središčih Col in Otlica - Predmeja. ki si delila nekatere funkcije. Na Predmeji - v Tihi dolini je predviden občinski rekreacijski center.

7. člen

D. Območje Vipavskih gričev

Razgibano gričevje med Vipavsko dolino in dolino Branice ustvarja slikovito krajino z značilnimi kmetijskimi površinami, vinogradi in poselitvijo. Propadajoče stavbe, neurejena infra­struktura in neustrezna opremljenost s central­nimi dejavnostmi so največji vzrok za izselje­vanje iz naselij.

Prebivalstvu bi morali nuditi ugodnejše pogoje pri prenovi in izboljševanju bivalnih pogojev kot tudi pri usmerjanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, lju­biteljsko obdelovanje zemlje, mirno rekreacijo v naravi, sprehajanje) izven urejenih ali predvi­denih kmetijskih kompleksov.

V naseljih so možne gradnje stanovanjskih in centralnih dejavnosti znotraj ureditvenih območij in neposredno ob njih.

8. člen

3. Varstvo dobrin splošnega pomena in okolja

S politiko urbanizacije bomo zavarovali najpomembnejše naravne in ustvarjene dobrine: kmetijska zemljišča, varovalne gozdove in na­ravne ter kulturne spomenike. Z usmerjanjem urbanega razvoja v posamezna središča bomo ohranjali naravno okolje urbaniziranega pode­želskega prostora.

Posebno pozornost bomo posvetili ure­sničevanju nalog, ki izhajajo že iz obveznega republiškega izhodišča in zajemajo najpomemb­nejša območja naravne in kulturne dediščine. Ta območja so: Trnovski gozd in Gora, Malo Polje. Hrušica. Vodice. Vipavski griči in dolinski del občine z velikim številom kulturnih spomenikov.

Aktivnosti za izdelavo krajinske zasnove na območju Trnovske planote bomo uresničevali skupaj z občinama Nova Gorica in Vipava.

Doseči moramo višjo stopnjo kulturnega odnosa posameznika in celotne družbene skup­nosti do vrednot naravne in kulturne dediščine.

Celotno gorsko območje občine predstavlja vodozbimo območje, zalo so vsi posegi strogo pod nadzorstvom. Prioritetna naloga je formalno zavarovanje vodnih izvirov, ki služijo oskrbi pre­bivalstva s pitno vodo z odloki o varovanju le- teh.

S sanacijo manjših bivših gramoznic bomo izboljšali videz kulturne krajine, morebitno novo izkoriščanje tehničnega gradbenega kamna bo možno na podlagi strokovne podlage Ocena stanja in vrednotenje ležišč tehničnega grad­benega kamna na območju občine Ajdovščina- 1996

Istočasno s sanacijo komunalne deponije bo uveden program za zmanjševanje odpadkov ter različni načini za bolj sonaravno upravljanje z odpadki (ločeno zbiranje, recikliranje, komposti­ranje in pridobivanje energije) kot tudi vključevanje v regijske programe upravljanja z odpadki.

Za izboljšanje stanja tekočih voda in podtal­nice bomo nadaljevali s širitvijo čistilne naprave, ter primarnega omrežja. Z uporabo čistejših goriv in plinifikacijo ter skupnih kotlovnic v Ajdovščini bomo preprečevali nadaljnje one­snaženje zraka.

V okviru celovitega pristopa k urejanju obstoječih naseljih bomo zagotavljali tudi pogoje za reševanje obsežne stavbne dediščine, ne le posamičnih kulturnih spomenikov, temveč celote. Z izpopolnjevanjem doslej pomanjkljivega poznavanja kvalitet stavbne dediščine, njene problematike in dejanskega stanja bomo ustvarili izhodišče za bistveno kvalitetnejše posege v stavbno dediščino, pa naj bo to le zaradi njenega čuvanja, zaradi prczentacije ali zaradi povsem uporabnih meril prenove. Z upoštevanjem osnovnih izhodišč - značilnosti našega prostora - pri načrtovanju razvoja naselij in oblikovanja objektov bomo ohranili podobo kulturne krajine.

Mejo predvidenih agromelioracij višinskih predelov, ki so vrisane v kartografskem delu plana so okvime zaradi nezadostnih strokovnih podlag in se bodo lahko še spremenile. Pomcmebno je. da pri pripravi gradiva sodelujejo strokovni delavci Soškega gozdnega gospo­darstva in kmetijske lokalne službe. Glede na botanične lokalitcte, ki se nahajajo v nekaterih območjih predvidenih za potrebe pašništva na Čavnu. je nujno upoštevati in uskladiti kmetijske interese z zahtevami strokovne službe za varstvo narave pn Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Cc interesov ne bo mogoče uskladiti, bomo predlagali izključitev iz predvidenih območij intenzivne paše nekatere dele: Vrtače, Struga, Dol. Jermencc. Oriak ter Mala Gora. Kucelj na Čavnu.

Izhodišče za pripravo kmetijskega dela pros­torskega plana je dosedanji dolgoročni načrt agrarnih operacij 1986-2000 in predlog druž­benega plana urejanja kmetijskih zemljišč za obdobje 1991-1995.

IZGRADNJA VODNIH ZADRŽEVALI KOV:

KOŠIVEC (Karta Komen 10)

Vodni zadrievalnik za namen namakanja v kmetijstvu za polja v zahodnem delu doline, predvideno je prostopadno namakanje, lastni pritisk na vznoiju 4,5 bar.

Lokacija: Kat. občina Kamnje, severno od vasi Potoče, proti vasi Kamnje.

Velikost: cca 18 ha. Preteino poraščeno z slabšimi gozdnimi sestoji in grmovnicami, neob­delano, proti severu manjše obdelane površine, njive, travniki.

Kot območja naravnih znamenitosti ter Kulturnih in zgodovinskih spomenikov so razglašena:

t. Ajdovščina - stari mestni jedri Ajdovščine in Šturij

2.         Hrušica - območje z arheološkimi ostalinami in domačijo Podkraj št. 101

3.         Hubelj - območje izvirov in fužine

4.         Šmarje - urbano jedro

5.         Tabor nad Črničami - območje z arheološkimi ostalinami, Taborom in sotesko Konjščak

6.         Vipavski Križ - naselje

Kot arheološki spomeniki območia so razglašeni:

1. Ajdovščina - Gradišče (prazgodovinsko gradišče)

2.         Ajdovščina - Nemškarica (zgodnje sred­njeveško grobišče)

3.         Batuje - Sv. Junj (zgodnje srednjeveško gradišče)

4.         Col - Rižemberk - Šturmanik (antični utrdbi)

5.         Col - območje vasi in šancc (antična nasel­bina in utrdba)

6.         Gojače - Ko/.mac z Morlekom (prazgodovin­sko gradišče, zgodnje srednjeveško gradišče in cerkev)

7.         Lokavec - Gradec in Kovačevšče (praz­godovinska naselbina)

8.         Lokavec - Sv. Lovrenc in Britof (antična naselbina in zgodnje srednjeveško gradišče)

9 Planina - Gradišče Sv. Pavel (prazgodovin­ska in antična utrjena naselbina)

10.       Šmaije - Sv. Tibot in Zavrh (antična utrdba)

11.       Vrtovin - Sv. Pavel (prazgodovinsko, antično in zgodnje srednjeveško gradišče)

Kot etnološki spomeniki so. cggtoteBk

1.         Batuje - domačija št. 14

2.         Brje - stavbni niz št. 42-44

3.         Čmiče - domačija z mlinom

4.         Dobravlje - domačija št. 60 in 70

5.         Dolenje - domačija št. 8 in 11

6.         Gojače - domačija Št. 66

7.         Kovk - domačija št. 29

8.         Lokavec - domačija št. 183

9.         Planina - domačija št. 61

10.       Predmeja - znamenje (svetilni steber)

11.       Skrilje - domačija št. 28 s kapelico

12.       Velike žabljc - domačija št. 71

13.       Vrtovin - domačija št. 84 in 85

14.       Planina - vinogradniške hiške na pobočju hriba Sv. Pavel

Kot umetnostni in arhitekturni spomeniki ter obmoCJa sv razkuženi;

1.         Batuje -ž.c. Sv. Ane

2.         Col - graščina Trilck

3.         Čmiče •ž.c. Sv. Vida

4.         Dobravlje - p.c. Sv. Petra

5.         Log pri Vipavi - p.c. Device Manje Tolažnice

6.         Planina -ž.c. Sv. Kancijana

7.         Podbrje - kompleks gradu Roženek. graščina Schiwitzhofen in p.c. Sv. Kozma in Damijana

8.         Ravne - p.c. Sv. Janeza in Pavla

9.         Velike Zabije - gradiščina

10.       Vrtovin - p.c. Device Marije

11.       Žapuže - p.c. Sv. Martina

Kot tehnični spomenik je razglašen

1. Gaberje - cnoločni kamniti most

Kot sevtiovinski spomeniki w rmglaftni;

1.         Ajdovščina • vojaško pokopališče iz I. sve­tovne vojne

2.         Črniče - vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne

3.         Vipavski Križ - vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne

Kot naravne znamenitosti in območia so razglašeni:

            Golaki   in Smrekova draga - botanična lokaliteta. mrazišče in gozdni rezervat

            Kovk - okamenine trdoživnjakov

            Otlica - naravno okno pod vasjo

            Predmeja - ledenica na Dolu

            Selovec v Trnovskem gozdu - okamenine trdoživnjakov

            Sinji vrh - škraplje ob cesti

            Smrečje v Trnovskem gozdu - mrazišče

            Trnovski gozd - krajinski park

            Reka Vipava - vodni in obvodni ekosistemi 10. Trta na Colu

9. člen

OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO PLANSKIH AKTOV

1 Obvezna izhodišča, ki jih za območje občine Ajdovščina določa dolgoročni plan R

Slovenije so;

• I. območje kmetijskih zemljišč - varovalni gozd

-           izvir Hubclj

-           magistralni vodovod Nova Gorica - Ajdovščina - Vipava

-skupna čistilna naprava od 10 do 100 T Ajdovščina

-           krajinski park Trnovski gozd

•          pomembnejši kulturni spomeniki

-           magistralna cesta Razdrto - Selo

•          regionalna cesta Kalce • Col

-           regionalna cesta Dornberk - Selo

-           regionalna cesta Col - Ajdovščina

•          regionalna cesta Col - Lokve

•          stranska proga Prvačina - Šempeter

-           daljnovod 110 k V Ajdovščina - Nova Gorica

-           daljnovod 110 k V Divača - Ajdovščina

-           daljnovod 110 k V Ajdovščina - Idrija

-           RTP 110/20 k V Ajdovščina

-           magistralni plinovod Koper - Mojstrana

-           magistralni plinovod Vodice - Nova Gorica

-           magistralni plinovod odcep Ajdovščina

2. Obvezna izhodišča, ki jih določamo s tem planom v občini.

To so območja in omrežja, ki so pomembna za skladen dolgoročni razvoj občine in se jim namenska raba ne sme spreminjati:

-           območja agrarnih operacij in večnamenskih zadrževalnikov

-           gozdovi posebnega pomena

-           opredeljene urbane in poselitvene površine

•          varstvena območja (ožja in širša) vodnih virov in vodotokov

-           območja naravne in kulturne dediščine

-           območje cestnega omrežja in ostale gospo­darske infrastrukture

10. člen

SKUPEN REGIONALNI RAZVOJ IN SODE­LOVANJE V REGIJI

Zaradi usklajenega demografskega in gospo­darskega razvoja, infrastrukture, družbenih in oskrbnih dejavnosti, razvoja poselitve ter razreševanja skupnih ekoloških problemov bomo v regiji:

• usklajevali planske projekcije prebivalstva in delovnih mest

-           povezovali posamezna podjetja, zlasti na področju razvojno-raziskovalnega dela, prenosa tehnologije in znanja

-           skupno z občino Vipava uresničevali program vodnogospodarskega sistema Vipavske doline in urejanja kmetijskih zemljišč

-           za zavarovanje naravnih vrednot in razvoj Trnovske planote bomo v sodelovanju v občino Nova Gorica izdelali krajinsko zasnovo tega območja

-           uskladili razvoj vodovodnega sistema Hubelj in bodočega širjenja zajetja Vipava ter zgradili zajetje in vodovodno ter kanalizacijsko omrežje na Trnovski planoti, postopoma pa v vseh naseljih občine

-           skupno s sosednjimi občinami načrtovali ener­getsko in prometno infrastrukturo

-           razvijali tako omrežje naselij in oskrbnih dejavnosti, da bomo izboljšali dostopnost in izenačenost pogojev pri zadovoljevanju potreb prebivalstva

11. člen

DRUŽBENI PLAN OBČINE AJDOVŠČINA

UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA

I. Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstva okolja

Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v prostoru. Na osnovi dol­goročnih usmeritev prostorskega plana in urbani­stične zasnove bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte (v nadaljevanju: PIA) kot osnovo za operativno uresničevanje določil prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.

Za učinkovitejše uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v PIA, bomo postopoma uve­ljavljali ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju, substandard- nih stanovanj in na področju stavbno-zemljiške politike. S slednjimi naj bi preprečili tiste razloge neskladnega prostoskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči.

Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije, tako nove kot rekonstruk­cije, preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, podrobneje pa v fazi priprave inves­ticijskega programa in PIA tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka bomo Širili daljinsko ogrevanje v obstoječih naseljih.

Pri izdelavi PIA bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.

Pri izdelavi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:

-           opredelili in zavarovali lokacije za pomembne javne objekte in naprave

-           načrtovali bomo odpravo komunalnih proble­mov in izgradnjo komunalnih naprav

-           načrtovali bomo izboljšavo prometnih ureditev

-           preverili bomo obremenitve okolja s strani možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo

12. člen

2, Prostorska organizacija dejavnosti in

namenska raba na območjih, kjer so pred­videne naloge v zvezi z urejanjem prostora

V          skladu z dolgoročnimi usmeritvami pros­torskega plana občine Ajdovščina so predvidene naslednje naloge v zvezi z urejanjem prostora:

-           s PIA bodo podrobneje obdelane odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor, ki so opredeljene v pros­torskem planu

-           PIA so prostorski izvedbeni načrti (zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti) in prostorski ure­ditveni pogoji, ki urejajo posege na predelih izven območij prostorskih izvedbenih načrtov

-           posegi v prostor na območjih zazidalnih načrtov, ki so bili sprejeti pred letom 1984 in so usklajeni s prostorskim planom občine, se bodo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

V          tabeli I so prikazani veljavni PIA in sprejele programske zasnove v obdobju od leta 1986 do 1995:

V          tabeli II. so prikazani PIA in prostorske strokovne podlage za območje občine Ajdov­ščina, planirane s prostorskim planom 1997:

3. Varstvo naravne in kulturne dediščine

Pri varovanju naravne in kulturne dediščine uporabljamo elaborat, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V elabo­ratu je sistematično evidenatirana in sistema­tizirana vsa kulturna dediščina, predlagani pa so tudi načini varovanja.

Vsebina elaborata bo služila kot strokovna osnova pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov ter skupaj z Odlokom o razglasitvi kul­turnih in zgodovinskih spomenikov, pravilno usmerjala razne posege.

4. Varstvo in izboljšanje okolja

Izdelati in voditi moramo kataster onesnaže­valcev vodotokov ter popisati vse vrste posebnih odpadkov, ki naslajajo v občini.

Osnovno vodilo pri sanaciji virov onesnaže­vanja je sprememba tehnološkega postopka. Kjer zamenjava tehnologije ni možna, so nujni drugi načini reševanja, posebno montaže dodtanih naprav za čiščenje.

Da bi se izognili negativnim vplivom, ki bi jih lahko imela nova investicija oz. sprememba tehnološkega postopka na okolje, bomo pred pri­dobitvijo potrebnih dovoljenj zagotovili stro­kovno ekološko presojo, kjer zakonodaja to zahteva.

Sprejeli bomo Odlok o zaščiti vodozbirnih območij vodnih virov ter vse predpisane ukrepe tudi dosledno izvajali. S tem je povezan poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov ter ostrejša in doslednejša kaznovalna politika.

Vzporedno z izvajanjem pravilnega ravnanja z nevarnimi snovmi moramo še nadalje razvijali protipožarno zaščito ter organizacijo interventnih akcij za primere ekoloških nesreč.

Poleg predvidenih nalog se bomo vključili tudi v skupne naloge na območju regije in repub­like. Med take večje naloge spada predvsem organizacija primernega odstranjevanja nevarnih odpadkov na celotnem območju Slovenije, sanacija in varstvo vodotoka Vipave in njenih pritokov ter podzemnih voda na Krasu.

13. člen

5. Območja, na katerih je na podlagi sploš­nega interesa predvidena razlastitev nepre­mičnin Ob upoštevanju nosilcev planiranja bo potrebno za določene posege v prostor ugotoviti splošen interes in nepremičnine razlastiti. Ti posegi so na naslednjih območjih:

-preko zemljiške parcele 511/4. k.o. Batuje je predvidena ureditev dovozne poti k stanova­njskem bloku- list PKN Komen 8

- parcele 307, 314/2 in 2668 v k.o. Lokavec so opredeljene za centralne dejavnosti krajevne skupnosti

- pri urejanju vodotokov bo Vodnogospodarsko podjetje posegalo v najožji obrežni pas. zaradi dostopov in samega urejanja struge. Izvršena bodo dela na potokih:

Repetinovec - po idejnem načrtu št. proj. 19/85

Grajšek - po idejnem načrtu ureditev odvodnjavanja zahodnega predela Ajdovščine - po idejnem proj. št. proj. 952/84-C

- za gradnjo vodovodnih objektov so plani­rani naslednji posegi:

Ajdovščina pri hidroelektrarni na pare. St.

1002/39, k.o. Ajdovščina

Slejkoti na pare. št. 1569/3 in 34/4, k.o.

Šturje

Lokavec na pare. St. 211/8. k.o. Lokavec Dobravlje na pare. St. 556/4. k.o Skrilje Velike Zabije na pare. St. 1329, k.o. Velike Žablje

Batuje na pare. St. 1510/4. k.o. Batuje objekti IV. in V. etape vododvoda Planina - Šmarje

- nova dovozna cesta med platojema pekarne in skladiščem - po idejnem projektu St. 1227/85

- pare. St. 547 v k.o. Batuje za Širitev ob poko­pališču

- funkcionalno zemljišče za nemoten razvoj OŠ Dobravlje, ki vključuje pare. št. 554/2

- parcele, ki posegajo v predvideno ureditev Lavričeve ceste in cesto IX. korpusa v Ajdovščini po izdelanem načrtu

- zaradi Širitve pokopališča v Ajdovščini bo potrebno podaljšati letališko stezo na pare. St. 1151. 1153, 1155/2, 1154/2 in 1157, vse v k.o. Lokavec. V komasacijski odločbi Lokavškega polja navedene parcele odgovarjajo pare. št. 2909, 2883, 2884, 2905, 2906. 2928, 2929, 2930. 2931, 2900 in 2901. vse v k.o. Lokavec. par. St. 4/4. 4/2 k.o. Col za razširitev šole.

- zaradi vzdrževalnih del na magistralni cesti M 10-5 na odseku 346 Ajdovščina - Selo od km 7 + 260 do km 9 + 595 in na odseku skozi Potoče:

Odsek skozi Potoče:

- del pare. St. 119/1, k.o. Kamnje, stavbišče. po komasacijski odločbi pare. St. 2477. vinograd 3 v izmeri 101 m² in pare. St. 2475. dvorišče v izmeri 112 m*

- del pare. Št. 1268/1, njiva, po komasacijski odločbi pare. St. 2474, sadovnjak 4, v izmeri 136 m²

- del pare. Št. 2187/11, njiva 4, po komasacijski odločbi pare. št. 2383, njiva 4, v izmeri 44 m²

-del pare št. 142, stanovanjska stavba, gospo­darsko poslopje, dvorišče, po komasacijski odločbi pare. št. 2382, v izmeri 36 m^: -del pare. št. 2187/9, po komasacijski odločbi pare. St. 2381. travnik, v izmeri 100 m^:

- del pare. št. 2189/5, travnik 4, vi. št. 943, po planu občine stavbno zemljišče v izmeri 68 m²

- del pare. St. 146. stavba s hišo in dvoriščem, vi. St. 890, k.o. Kamnje v izmeri 3 m²

Odsek Potoče - Selo:

- pare. St. 2373, 2372, 2370, 2368. 2282, 2411, 2281. 2280. 2278/1, 2277, 2191/2. 2195, 2194/1, 641, 621, 2582, 2554. 2553, 2554 in 2552 vse v k.o. Kamnje - Vrtovin

- pare. St. 2276. 2271, 2270. 2269, 2268. 2267, 2266, 2251, 2250, 2249, 2247, 2248/2, 2248/1, 2246. 2225, 2226/1, 2227. 2224. 2223, 2222, 2221, 2220. 2219. 2218/2, 2218/1. 2217, 2216, 2215, 2205. 2193, 430/2, 437/2, 436/1, 449, 452, 450, 483, 503, 512. 515. 519. 514. 516/2. 723/128. 723/127, 723/125, 723/123, 576/2, 575/1. 574/2, 573/2, 573/1, 2535, 2551, 2550. 2548. 2547. 2546, 2544, 2543, 2542, 2541. 2540, 2539. 2526, 2525, 680/1, 341/3. 341/2, 340, 270/1. 249/1. 71/4. 152/2. 71/3, 71/2, 152/1, 428, 470/1, 473, 477, 506, 509/2, 509/3, 510. 521/2, 511, 520. 559. 564/1. 564/2, 565. 566, 567, 564/1, 565/2 vse v k.o. Vrtovin

Odsek Ajdovščina - Selo (M 10-5/346): -pare. St. 71/2, 152/1. 253, 254, 256. vse k.o. Vrtovin

-pare. St. 428, 430/2. 436/1, 437/2. 449. 450. 452,473,474.477,483, 502.506, 509/2, 509/3. vse k.o. Gojače Zaradi komunalne izgradnje Obrtne cone v Ajdovščini (ceste in kanalizacije) na osnovi izde­lane lokacijske dokumentacije pod št. 67-2/91 - Projekt Nova Gorica:-pare. St. 1070/526. 1070/531, 1070/532. 1070/533, 1070/530, 1070/527, 1070/152, 1070/529, 1070/528, 1070/538. 1070/539, 1070/542, 1070/537, 1070/162, 1070/570. 1070/569, 1070/541, 1070/568, 1070/559, 1070/557, 1070/538. 1070/561, 1070/260. 1070/581, 1070/257, 1070/524. 1070/519. 1070/256, 1070/255. 1070/505. 1070/332. 1070/525. 1070/331. 1070/334. 1070/368. 1070/523 vse k.o. Vipavski Križ • pare. št. 389/6, 389/2. 389/1, 388. 386. 387.425 vse k.o. Ajdovščina Istočasno sc ugotovi družbeni interes za prenos že zgrajene asfaltirane ceste v javno do­bro do obrtnih delavnic, ki poteka preko pare. št. 396. 399, 398.397. 395, 393 in 391 v k.o. Ajdov­ščina

Za izgradnjo zadrževalnikov na potokih Vrnivec, Košivec in Vrtovinšček so planirani po­segi na naslednje parcele (v skladu s Predlogom za izgradnjo akumulacij na območju Zgornje Vipavske doline):

-zadrževalnik KOŠIVEC, pare. št. 555, 562, 564/1, 564/2, 913, 914, 915, 917, 918, 919, 921/1, 922, 923/1, 923/2, 924/1, 924/2, 925, 926,928/1,929,930,931,933,934, 935,936/1, 936/2, 937, 938, 942. 943, 944/1, 944/2, 945, 959/1,959/2,946,947,949.950,951,952,954, 957/3, 957/4, 958, 960, 964/2, 964/3, 987, 988, 996, 998/1, 998/2, 1004, 10054, 1007, 1008, 1009/1, 1009/2, 1010, 101 l/l. 1011/3, 1018, 1020, vse k.o. Kamnje - zadrževalnik VRN1VHC, list PKN Ajdovščina 2, pare. št. 387, 393, 398/1, 398/2, 399/2, 399/3, 449, 450/1, 450/2, 450/3, 452/1. 454. 455, 461/3. 461/2, 461/3, 463. 464. 472. 475. 476. 478. 479, 481/2, 3017, vse k.o. Lokavec in 969/1, 969/2, 1088. 1094. 1095, 1096, 1097, 1098/1. 1099/1, 1122, 1125, 1126/1, 1126/2, 1127, 1129, 1130, 1131. 1132/1, 1132/2, 1132/3, 1135/2, 1136/2, 1136/3, 1137, 1151. 1152/2. 1153, 1154, 1157, 1158. 1159. 1160, 1162, 1170, 1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1245, 1246, 1371, 1373. vse k.o. Stomaž. Dopolnitev člena 13, poglavja 5. območja, na katerih je na podlagi splošnega interesa predvi­dena razlastitev nepremičnin:

V naselju Col se posebej navedejo pare. št. 311/1. 2, 310/1,2,3 in 312/1,2 k.o. Col, ki se nahajajo v območju ZN Vrh drag za potrebe do­stopov in ureditve športno rekreacijskih površin za KS Col.

Pare. št. 132 k.o. Col, ki sc nahaja ob poko­pališču pa sc nameni za razširitev pokopališča.

Zaradi rekonstrukcije regionalne ceste Kalce- Col, se na odseku od km 11,03 do km 11,28 pred­vidi nujne minimalne posege ob obstoječi cesti na naslednjih parcelah: 640, 322/7, 353. 354 in 343/1 k.o. Podkraj. K rekonstrukciji obstoječe ceste je pridobljeno soglasje ZVNKD z dne 21.03.1997 in soglasje KS Podkraj.

PROGRAMSKE ZASNOVE 14. člen

1. ZAZIDALNI NAČRT - VRH DRAG - COL

(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdov­ščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/88 - v fazi izvajanja)

1.1. Ureditveno območje meri cca 3.6 ha in je omejeno na vzhodu z regionalno cesto Ajdovščina - Godovič, na jugu s športnim igriščem, na severu s stanovanjskimi objekti ter na zahodu s travnikom.

1.2. Organizacija dejavnosti v območju

Na območju je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih objektov ter pomožnih gospo­darskih objektov za spravilo kmetijske meha­nizacije in orodja ter delavnice za mirno obrt.

1.3. Kapaciteta območja po posameznih novo- predvidenih programih

V območju je predvidena gradnja 27-ih visoko- pritličnih ali enonadstropnih objektov, stanovanjskih hiš, zaradi zahtevnega reliefa je mogoče doseči nizko gostoto pozidave in sicer 40-50 preb/ha.

1.4. Zasnova prometnega omrežja

- območje povezujeta dve dostopni cesti za motorni promet, širine 4 m, za nemoten promet so predvidena obračališča, ter utrjene površine pred stanovanjskimi hišami

- peš promet: peš poti so predvidene ob cestah, predvidene so še dodatne peš povezave proti centru in avtobusni postaji

1.5. Zasnova komunalnega omrežja

- kanalizacija: zbiranje odpadne vode je predvi­dena v individualnih nepropustnih greznicah na izpraznjevanje. ki se bodo kasneje ob izgradnji kanalskih zbiralnikov priključile na fekalno kanalizacijo in čistilno napravo

- vodovod: predvideno je napajanje iz rezer­voarja 2 na Markovem hribu. Za višje ležeče objekte bo potrebno vgraditi naprave za povečevanje tlaka

1.6. Energetika

- ogrevanje: predvideno je individualno ogre­vanje na trda goriva. Preko območja poteka DV 35 KV Hubelj - Idrija na lesenih portalih. Zaradi zaščitenega koridorja bo na petih parce­lah gradnja začasno nemogoča.

-el. energija: dovajala se bo iz obstoječe TP 10/0,4 K V s kablom ob robu koridorja DV 35 KV. Dodatno priključevaje. poleg predvidene pozidave ne bo možno, saj bo napeljava polno izkoriščena.

- javna razsvetljava: predviden je razsvetljevanje s svetilkami na fasadah ob glavni cesti ali s svetilkami na ustreznih drogovih

1.7. Usmeritve na urbanistično oblikovanje Z družbenim planom je območje predvideno

za stanovanjsko gradnjo, ki upošteva vse dane elemente reliefa, posebnosti klime in vegetacije ter ohranja kontinuiteto značilnosti širšega območja. Dopuščeno je postopno dograjevanje k stanovanjskim hišam s pomožnimi gospodar­skimi poslopji in delavnicami za mimo obrt.

S tem bi dosegli strnjenost, kar je značilnost tradicionalnega tipa pozidave v starem delu Cola.

1.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje

Objekti so visokopritličnim ali enonadstropni, tlorisni gabariti se prilagajajo reliefu. Možna je tudi gradnja terasaste hiše v treh etapah, po pred­hodnem soglasju k projektu, zaradi specifičnosti terena.

1.9. Usmeritve za krajinsko oblikovale

V območju najbolj izstopa večja skupina bo­rovcev na severozahodnem delu, ki s svojo temno zeleno barvo predstavlja primerno obli­kovno ozadje predvideni pozidavi in jo ohra­njamo tudi kot zaščito pred vetrom

1.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­janja območja

Predvidena je gradnja v dveh fazah in sicer v prvi fazi 16 stanovanjskih hiš v zgornjem delu, v drugi fazi pa 11 stanovanjskih hiš v spodnjem delu zazidalnega območja.

15. člen

2. ZAZIDALNI NAČRT LOG - BUDANJE

(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdov­ščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/88 - v fazi izvajanja)

2.1. Ureditveno območje Log - Budanje meri cca 1,5 ha in obsega zahodni del zaselka Log severno od magistralne ceste Vipava - Aj­dovščina

2.2. Organizacija dejavnosti v območju

Pretežno pozidano območje z individualnimi enonadstropnimi objekti je namenjeno stanova­njski gradnji, po idejnih zasnovah hiše. ki je sestani del akta.

23. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

V območju je predvidena gradnja 17 stanova­njskih enodružinskih hiš, delno v nizu. delno prostostoječih, možna je dozidava gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva

2.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: glavno cestno omrežje predstavljajo obstoječe ceste, na katere se navezujejo predvi­deni dovozni odseki

- peš promet: predviden je enostranski pločnik ob glavni cesti

- PTT promet: glavni telefonski odvodi bodo priključeni na telefonski razdelilec KR Budanje, kabelska mreža bo v zemlji, posamezni prik­ljučki pa so lahko tudi samonosilni. Predvideti je treba dopolnitev primarnega kabla iz Vipave, da se omogočijo telefonski priključki

2.5. Zasnova komunalnega omrežja

- kanalizacija: na območju je predviden ločen sistem kanalizacije in sicer, meteorna kanali­zacija bo speljana v potok, primarni kanali fekalne kanalizacije bodo speljani v povezo­valni kanal Vipava - A čistilna naprava. Do takrat je potrebno predvideti nepretočne greznice

- vodovod: območje se bo priključilo na obstoje­či vodovod z ustreznim dodatnim omrežjem

2.6. Energetika

-elektrika: območje se napaja iz TP Log 1, dodatna obremenitev bo zahtevala zamenjavo sedanjega transformatorja z enote 250 KVA ter zamenjavo obstoječih vodnikov

- javna razsvetljava: predvidena je s svetilkami na fasadah ob glavni cesti oz. na kandelabrih v betonskih temeljih

2.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje Budanje predstavljajo lokalno oskrbno

središče za lastne zaselke in delno tudi za sosedna naselja med Vipavo in Ajdovščino. S predvideno gradnjo je potrebno doseči večjo gos­toto obstoječe neracionalne gradnje, ki po obsegu tvori dolinski najobširnejši zaselek Log.

2.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje Oblikovanje objektov naj se prilagaja

obstoječim gabaritom, to pomeni največ P + 1 in je podrejeno krajevnim značilnostim - obliki ses­tavljive vipavske hiše

2.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Območje nima izrazitih krajinskih

značilnosti, potok Šumljak z zajezitvijo postane glavna krajinska značilnost območja

2.10. Usmeritve za izboljšale in varovanje bivalnega okolja

Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise ter pogoje pristojnih soglasodajalcev

2.11. Zasnova zaporednosti gradnje

Zaradi obsega gradnje je predvidena ena faza.

16. člen

3. ZAZIDALNI NAČRT - CRIVČE II.

3.1. Ureditveno območje meri cca 3 ha in je omejeno na severovzhodu z Grivčami, na jugovzhodu z zazidalnim načrtom Grivče 1, na zahodu z obstoječo zazidavo in na severu s kmetijskimi površinami. Ureditveno območje se spreminja tako, da se doslej določeno območje zmanjša, območje, ki ni zajeto v programski zasnovi za ZN Grivče 11 se ureja na podlagi PlJP-a.

3.2. Organizacija dejavnosti v območju Površina je namenjena stanovanjski individu­alni gradnji

3.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

V območju je predvidena gradnja v razmerju cca 75 % prostostoječe stanovanjske hiše in cca 25 % vrstne - terasaste hiše, skladno z dispozi­cijo. S pozidavo je treba doseči gostoto vsaj 70 preb/ha.

3.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: vertikalna povezava na vzhodnem

območju je predvidena kol navezava na cestno omrežje ZV Grivče 1. faza. zato se v tem delu delno spreminja obstoječi zazidalni načrt

- peš promet: potrebno je predvideti enostranski pločnik ob glavnih dostopnih cestah ter upoštevati obstoječe pet poti krajše povezave območja s centrom

- PTT promet: potrebno je predvideti ustrezno omrežje, priključitev pa bo motna šele po razširitvi centrale

3.5. Zasnova komunalnega omrežja in ener­getike

- kanalizacija: predvideti je potrebno ločeno kanalizacijsko omrežje z navezavo na zbirni kanal proti Čistilni napravi

- vodovod: območje se bo oskrbovalo iz vodovoda Hubelj, upoštevati je treba pogoje Goriških vodovodov.

- ogrevanje: potrebno je predvideti individualno ogrevanje ter navezavo na daljinsko ogrevanje iz industrijske cone oz. skupne kotlovnice

- elektrika: območje se bo oskrbovalo iz obstoje­čega električnega omrežja

3.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Zaradi strmih naklonov je celotno območje vedutno izpostavljeno. Terenu je potrebno pri­lagoditi gabarite, samo oblikovanje objektov pa naj upošteva tradicionalne elemente. Maksimalni višinski gabarit je P + 1.

3.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Posebno pozornost je potrebno posvetiti

odnosu zaselka Grivče in nove pozidave, ki bo v bodoče prevladala.

3.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival­nega okolja

Območje ni izpostavljeno motečim vplivom, največ pozornosti je potrebno posvetiti zaščiti pred burjo ter orientaciji - izkoristiti osončenost

3.9. Zasnova zaporednosti gradnje

Zaradi velikosti območja je potrebno pred­videti večfazno poseganje v območje.

17. člen

4. OBRTNA CONA - BATU JE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi pro­gramske zasnove)

4.1. Ureditveno območje meri cca 3 ha in je omejeno na severu z rezervatom predvidene hitre ceste Razdrto - Vrtojba, na jugu z obstoječo zazidavo Batuj, na zahodu s poljsko potjo Batuje - Črniče, na vzhodu z melioracijskim kompleksom Selo.

4.2.         Organizacija dejavnosti v območju

V območju so predvidene naslednje dejavnosti: avtoličarstvo, globinska zaščita avto­mobilov. izdelovaje drobnih kovinskih izdelkov, spravilo kmetijske mehanizacije. servisiranje, izdelovanje cementnih izdelkov, kamnoseštvo in Sest stanovanj.

4 3. Kapaciteta območja po predvidenem pro­gramu

- stanovanjski objekti na zahodnem delu območja visokopritlični in do P + l. obrtno proizvodni objekti skupaj s stan. objekti in obrtno proizvodni objekti.

4.4.         Zasnova prometnega omrežja

- ceste: primarna napajalna cesta predstavlja nadaljevanje obstoječe ceste mimo obrata Lipa in poteka do stanovanjskih objektov. Vozišča morajo biti prilagojena predvidenim prometnim obremenitvam.

- peš promet: urejen je z enostranskim pločnikom ob glavni komunikaciji

- PTT promet: potrebno je predvideti zemeljski kabel od ATC do novega kompleksa, kakor tudi razvod v podzemni izvedbi

4.5. Zasnova komunalnega omrežja

- kanalizacija: predviden je mešan sistem kana­lizacije. Izpust fekalne kanalizacije je predvi­den v potok, vendar po predhodnem čiščenju. V prvi fazi je treba predvideti individualne greznice, celotno kanalizacijsko omrežje bo povezano na skupno čistilno napravo v širšem območju

- vodovod: predviden je priključek na obstoječi cevovod za stanovanjske hiše.

Potrebno bo predvideti kompleksno reševanje pomanjkanja vode, kar pomeni rekonstrukcijo hubeljskega vodovoda.

4.6. Energetika

- električna energija: predvidena je nova trans­formatorska postaja ob dovozni cesti, vsi izvodi so predvideni z zemeljskimi kabli

-javna razsvetljava: predvidene so svetilke ob glavnih komunikacijah

- ogrevanje: predvideno je individualno ogre­vanje na trda goriva

4.7. Usmeritve za urbanistično in arhitekton­sko oblikovanje

Degradirano območje bivše gramoznice bo s pozidavo predstavljalo urbano strukturo kot povezavo med vasjo in odprto krajino. Objekti naj bodo maksimalno P + 1, pri obliko­vanju je upoštevati tradicionalne elemente ter atrije. Več pozornosti je posvetiti vzhodnemu robu območja.

4.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Pri oblikovanju zunanjih površin je potrebno doseči čim večjo zazelenitev neželjenih pogledov, kar hkrati potneni zaščito pred hrupom in vetrom

4.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure- janja območja

Predvideno je enofazno urejanje.

5. ZAZIDALNI NAČRT RIBNIK SB-2

(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 3/91)

5.1. Ureditveno območje meri cca 4,5 ha in je omejeno na severovzhodu z domom starejših občanov, na vzhodu z zelenimi površinami, na jugozahodu z magistralno cesto Ajdovščina - Vipava ter na severoza­hodu z dostopno cesto v stanovanjsko so­sesko.

5.2. Organizacija dejavnosti

Površina je namenjena pretežno blokovni grad­nji in spremljajočim centralnim dejavnostim. V bodočo ureditev naj bo vključena tudi zelena površina jugovzhodno od območja (zelene, vrtne površine).

5.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

Celovito območje naj bo razdeljeno na kareje.

Prvi kare naj obsega štiri - pet objektov, ter 8

- 12 stanovanj v posameznem objektu.

Javni program naj se nameni v pritličju objek­tov.

Gostota prebivalcev mora dosegati 150 preb/ha.

5.4. Zasnova prometnega omrežja

- območje se navezuje na primarno cestno omrežje po obstoječi cesti, omogočiti je potrebno čimbližji dostop do vhodov

- mirujoči promet: zaželjena je čimmanjša kon­centracija parkirišč na enem mestu

- peš promet: glavne peš poti je potrebno pred­videli ob dostopnih cestah z ustreznimi pločniki. Znotraj mirnih - javnih površin je potrebno zagotoviti javne in smiselne peš poti.

- urgentni dovoz: omogočiti je treba dovoze za urgenco do vseh objektov

- PTT promet: potrebno je predvideli podzemno telefonsko kabelsko omrežje za potrebe novih objektov

5.5. Zasnova komunalnega omrežja in ener­getike

- kanalizacija: objekti bodo navezani na obstoječe kanalizacijske zbiralnike mešanega sistema

- vodovod: območje bo navezano na obstoječi vodovod

- ogrevanje: celotna stanovanjska soseska se bo v bodoče navezala na skupno kotlarno, ali pa na industrijsko cono. poleg tega morajo objekti- imeti možnost klasičnega ogrevanja

- plin: upoštevati je treba tudi možnost priključitve na plinovod

- elektrika: območje bo navezano na obstoječe omrežje, predvidena je zgraditev TP na že obstoječi lokaciji

5.6. Usmeritve za urbanistično in arhitekton­sko oblikovanje

Prostor, predviden za gradnjo, naj pomeni vsebinsko kot oblikovno nadaljevanje oz. zaokrožitev že obstoječe stanovanjske gradnje. Tvorbi atrijev in polatrijev naj se omogoči zavetje ter javne ali poljavne prostore, ki bodo bližje človeškemu merilu tudi v izrazito mestnem okolju.

Z mešanjem javnega programa je potrebno preseči spalni značaj tovrstnih objektov.

Etažnost objektov je maksimalno P + 3 + M, izražati morajo mestnost. Večjo pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju stavb proti glavni dovozni cesti za Ribnik, oz. vogala pri križišču.

5.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

S hortitkulturno ureditvijo je potrebno doseči značaj mestne ulice (glavne dostopne ceste). Vzhodni rob je oblikovati kot stranico pol- javnega mirnega zelenega območja (povezava s trajno nezazidano cezuro med Žapužami in mestom)

5.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja

V območju ni izvorov prekomernih motenj, glasvni vir hrupa je glavna magistralna cesta, glavni vir neugodnih klimatskih razmer pa je burja, zato je potrebno upoštevati izkušnje ter pravilno orientirati objekte.

5.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­janja območja

Dispozicijsko je treba urediti celotno obmo­čje, omogočiti pa fazno gradnjo za eno sred­njeročno obdobje.

19. člen

6. ZAZIDALNI NAČRT MIŠJE BRDO - DOBRAVLJE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)

6.1. Ureditveno območje meri cca 4,8 ha in je na vzhodu omejeno z opuščenim kamnolo­mom, na zahodu z vaško cesto proti Kukamnjam, na jugu s pozidavo ob magis­tralni cesti in na severu s poraščenim območjem Mišjega brda.

6.2. Organizacija dejavnosti v območju Nepozidano območje je namenjeno individu­alni stanovanjski gradnji ter šolski dejavnosti. 63. Kapaciteta območja po novopredvidenem

programu

V območju je predvidena gradnja visoko- pritličnih ali enonadstropnih stanovanjskih objektov. Predvidena gostota je 50 preb/ha. Za šolsko dejavnost je potrebno predvideti površine v izmeri cca 1 ha kot razširitev obstoječe lokacije.

6.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: glavna prometna povezava za območje bi potekala od avtobusne postaje po obstoječi cesti proti Kamnjam. Osnovna povezovalna komu­nikacija naj bi potekala v smeri vzhod - zahod v smeri plastnic.

- peš promet: potrebno je predvideti ustrezne pločnike ob glavnih komunikacijah, poleg teh predvideti tudi prečne peš povezave.

- PTT promet: predvideti je potrebno kabelsko omrežje za novograditelje, priključitev pa bo možna Sele po predhodni razširitvi telefonske centrale v Dobravljah.

6.5. Zasnova komunalnega omrežja

- kanalizacija: območje bi se lahko priključilo na del zgrajene kanalizacije ob magistralni cesti, upoštevati je treba, da se ta kanalizacija izlije brez vsakega čiščenja v potok Skrivšek

- vodovod: območje se bo priključilo na glavni odcep za Dobravlje in Male Žablje

6.6. Energetika

- elektrika: možno je napajanje z električno energijo iz trafopostaje. predvideti je potrebno dopolnitve obstoječega prostozračnega omrežja

-javna razsvetljava: potrebno je predvideti najprimernejši način razsvetljevanja ob glavnih komunikacijah

6.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje

Dobravlje predstavljajo območno oskrbno

središče, na katerega gravitira cca 3200 prebival­cev. S strnjeno individualno pozidavo na pobočju Mišjega brda, bi ustvarili možnost za razvoj naselja, ter na ta način pogoje za dopolnjevanje centralnih dejavnosti.

6.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje

Kljub zavetni legi je nujno pri oblikovanju upoštevati značilnosti buije ter naklon terena, ki je v zgornjem delu večji od 10 %. Zelo primerna bi bila tvorba nizov z jasno izraženim odnosom zasebno - javno, kar je zelo poudarjena želja indi­vidualnih graditeljev v podeželskem prostoru.

Usmeritev pri oblikovanju objektov je lahko izražena samo z nekaj zahtevanimi elementi, ostalo je možno prepustiti posameznikom, da si ustvarijo sebi primerno hišo za bivanje.

6.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Potrebno je predvideti krajinsko dominanto

ter določiti gostejšo zazelenitev kot bariero med zasebno gradnjo in šolskimi objekti. Zaželjen je ustrezen poudarek roba poraščenosti med Mišjim brdom in zazidavo.

6.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise in pogoje pristojnih soglasodajalcev

6.11. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­jala območja

Možno je eno in dvofazno urejanje območja

7. ZAZIDALNI NAČRT - ČRNIČE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)

7.1. Ureditveno območje meri cca 1 ha. Na

severu je omejeno z gozdnim robom, na vzhodu s potokom Tabor, na jugu z obcestno obstoječo pozidavo in na zahodu s potjo.

7.2. Organizacija dejavnosti v območju Predvidena je gradnja v manjših nizih za cca

20 stanovanjskih objektov, oziroma za 15 stanovanjskih objektov skupaj z manjšim gospo­darskim poslopjem.

Velikost parcele cca 600 m².

7.3. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: glavni dostop je potrebno urediti po že obstoječi dovozni poti

- peš promet: upoštevati je treba obstoječe peš poti, v kolikor jih je možno vključiti v predvideno pozidavo

- PTT promet: potrebno je predvideti navezavo na obstoječe kapacitete, priključki bodo možni Šele po razširitvi centrale

7.4. Zasnova komunalnega omrežja in ener­getike

- kanalizacija: meteorna kanalizacija se spelje v potok, fekalije pa začasno v greznice, v prihod­nosti bodo speljane v skupno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo

- vodovod: naselje je nezadostno oskrbovano z vodo, zato je nujno predhodno rešiti vodovodno omrežje, pri čemer je treba računati Se z novo pozidavo

- energetika: nova pozidava ne predstavlja bistveno večje obremenitve, zato je napajanje možno iz obstoječega omrežja

7.5. Usmeritve za urbanistično in arhitekton­sko oblikovanje

Črniče predstavljajo lokalno oskrbno središče. Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju je potrebno upoštevati zakonitosti obstoječe celote (gabariti, orientacija, volumenska razmerja, materiali)

7.6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Potrebno je upoštevati in vključiti v zazidavo

glavne dominante iz kulturne krajine, kot so rob zazelenitve, voda in breg, posebnosti raščenega terena. Zažcljena je vidna cezura med starim zaselkom in novim.

7.7. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­janja območja

Glede na velikost območja predvidevamo ure­janje v dveh fazah.

7.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise ter pogoje pristojnih soglasodajalcev.

8. LOKACIJSKI NAČRT AJDOVŠČINA - ZAHOD - LIPA (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, St. 6/90 - v fazi izvajanja)

8.1. Ureditveno območje meri cca 4 ha. Meja poteka na severu ob Lokavški cesti do ograje skladišča žaganega lesa podjetja LIPA, dalje poteka ob mostu čez LokavSček proti vzhodu, nato poteka na jugu ob Gregorčičevi ulici in delno ob Goriški cesti, na zahodu pa poteka ob letališču.

8.2. Organizacija dejavnosti v območju

V območju je predvideno zemljišče za nemoteno delovanje lesnopredelovalne dejav­nosti LIPA ter za pokopališko dejavnost. S tem v zvezi je predvidena tudi sprememba lokalne ceste Ajdovščina - Lokavec.

8.3. Kapaciteta območja po novopredvklenem programu

V območju je predvidena razširitev kom­pleksa LIPA za:

skladišče žaganega lesa. žagalnica, razširitev pokopališča skupaj z nasipom in parkiriščem H.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: ukine se del lokalne ceste Ajdovščina - Lokavec, le-ta postane tovarniška komunikacija ter glavni dostop za parkirišča, nova Lokavška cesta je hkrati skrajna meja med območjem in letališčem

- peš promet: glavni peš dostop za pokopališče je predviden iz sedanje Gregorčičeve ulice, na tem delu je promet ukinjen. Po vrhu zaščitnega zazelenjenega nasipa je predvidena peš pol z vmesnimi razgledišči

- PTT promet: potrebno je zaščititi ali prestaviti obstoječi zemeljski telefonski kabel Ajdovščina - Lokavec

8.5. Zasnova komunalnega omrežja in ener­getike

Osnovno komunalno omrežje je rešeno že v obstoječem delu tovarniškega kompleksa, pred­videne površine niti ne zahtevajo dodatnega omrežja.

Isto velja za pokopališče, vsaka razširitev se bo navezovala na obstoječe kapacitete.

8.6. Usmeritve za urbanistično oblikovanje Osnova je podana s kontekstom, ki je v danem

primeru mesto. Na dokaj omejenem prostoru se srečujeta dve specifični dejavnosti in sicer indus­trija in pokopališče. Z določeno bariero je potrebno ustvariti pogoje za nemoteno dejavnost pokopališča.

8.7. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje

Posebno pozornost je treba posvetiti obliko­vanju pokopaliških objektov ter vhodu v tovarniški kompleks, ki ne sme prekriti mestnosti.

8.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Sestavni del ureditve mora vsebovati tudi horitkulturno ureditev nasipa, ki bo postal skupaj z vidnimi drevesi na pokopališču, glavna domi­nama v prostoru.

8.9. Zasnova zaporednosti urejanja območja

V prvi fazi je potrebno urediti obvozno Lokavško cesto ter nasip in zazelenitev. Druga faza je izključno odvisna od potreb in možnosti investitorja.

8.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje okolja

Potrebno je upoštevati predpise o obveznem odmiku pokopališča od motečih dejavnikov in pogojev za izgradnjo glavnih komunikacij.

22. člen

9. CESTA 5. MAJA

9.1. Ureditveno območje obsega Cesto 5. maja in območje, ki se nanjo neposredno navezuje: na severu je omejeno z zelenimi mestnimi površinami, na vzhodu z obzidjem Castre, na jugu z Goriško cesto in na zahodu Z ulico Quiliano.

9.2. Organizacija dejavnosti v območju: ob Cesti 5. maja se nahajajo objekti, v katerih se odvijajo dejavnosti širšega, javnega pom­ena (šole, cerkev, druge javne službe), med katerimi so tudi stanovanjski objekti. Z ure­ditvenim načrtom bo potrebno urediti zlasti promet (dostopi, parkirišča) in zelene površine (parki, zelenice, igrišča) za potrebe te obstoječih dejavnosti.

9.3. Kapaciteta območja: Največji uporabniki prometnih površin v območju so: pošta, lekarna, avtobusna postaja (do preselile), državne in občinske službe, cerkev šole in stanovalci.

9.4. Zasnova prometnega in komunalnega

omrežja: prometna ureditev se mora podrediti varnemu peš dostopu učencev iz centra do šol -

9.5. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Natančnejše usmeritve so prikazane v strokovnih podlagah ureditve Ceste 5. maja, avtorjev Viljem Fabčič in Franc Hočevar-januar 1996. oba elaborata sta sestavni del programskih zasnov.

23. člen

10. VOJAŠNICA SREČKO KOSOVEL V AJDOVŠČINI (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin. St. 2/93 - v fazi izvajanja)10.1. Ureditveno območje meri cca 6,5 ha in je omejeno na severu z obstoječo zazidavo - delno so to individualne hiše. delno blokovna gradnja, na vzhodu je omejeno s cesto Pot v Žapuže. na jugu z Bevkovo cesto in na zahodu z Vipavsko cesto

10.2. Organizacija dejavnosti v območju

Rezultat programsko-urbanističnega natečaja je dokazal, daje usmeritev v oblikovanje novega centra pravilna. Tako se nove dejavnosti pretežno umeščajo v obstoječe objekte in sicer:

- lokacija za novo cerkev vključuje obstoječe štursko pokopališče in pritličen objekt bivšega zdravstvenega doma

- vsi trije največji in hkrati najpomembnejši itali­janski objekti so zelo primerni za družbene dejavnosti: šola, zdravstveni dom in druge cen­tralno poslovne dejavnosti

- dvignjen plato tvorijo trije pritlični objekti, ki omogočajo lociranje lažjih proizvodnih dejavnosti in začasno samostojno urejanje

- skladiščni objekti izven obzidja začasno osta­jajo zasedeni, prostor pa dologoročno namen­jamo kvalitetni stanovanjski zazidavi

- zelene rekreacijske površine ostajajo v funkciji mesta

10.3. Kapaciteta območja po posameznih novopredvidenih programih

Vse stavbe so potrebne temeljite prenove, zato ni možno podati natančne kapacitete novih programov.

Za ilustracijo navajamo skupne površine posameznih sklopov:

- stavbe ob Kosovelovem trgu merijo cca 7000 m²

- dvignjen plato       cca 2857 m²

- skladišča               cca 3500 m²

V programski zasnovi ne navajamo podatkov o bivši komandi, ker jo bo šc naprej uporabljala slovenska vojska.

10.4 Zasnova prometnega omrežja

Celotno območje se prometno napaja s treh strani: z Bevkove, Žapuške in Vipavske ceste. Parkirišča so locirana vzdolž gornjega dela Bevkove ceste in Ceste v Žapuže ter na robu glavne - prečne vstopne ceste.

Odprtje vojaškega kompleksa omogoča tudi kvalitetne peš povezave v smeri stanovanjska soseska Ribnik - centralni del Ajdovščina. PTI' promet je poseben problem, ki velja za celotno Ajdovščino. Območje se bo priključilo na ATC Ajdovščina z novim kablom po obstoječi kabel­ski kanalizaciji, ki poteka na nasprotni strani ceste Nova Gorica - Ljubljana od BIS-a do ATC Ajdovščina.

Za realizacijo telekomunikacijskih prik­ljučkov je potrebno izdelati projekt telefonskega kabelskega omrežja (PG in PZI), s katerim mora soglašati PTT.

10.5. Zasnova komunalnega omrežja

Sestavni del programske zasnove so idejni načrti komunalnih naprav (proj. št. 1992/92-sept. 1992).

Del vodovodnega omrežja je že rekonstruiran (za potrebe TO in begunskega centra). Predvidene dejavnosti ne bodo večji porabniki vode kot je bila prej vojska, zato ni potrebno spreminjati profilov na določnih cevovodih.

Odpadne vode je potrebno odvajati z ločenim sistemom v zbirni kolektor ob Hublju in na ČN. Površinske vode je potrebno voditi preko maščobolovilca v vodotok.

Ogrevanje je potrebno reševati skupaj s sose­sko Ribnik, najustreznejše gorivo je zemeljski plin. V stanovanjskem delu je potrebno pred­videti distribucijo gospodinjskega plina.

10.6. Zasnova energetskega omrežja

Vojašnica je bila napajana po NN vodu iz TP

Šturje. Napajalni kabel A 1 x 120 mm³ dolžine 180 m zadostuje za konično moč 120 kW. Napajanje predvidenega programa je možno iz TP Šturje z NN vodom, če skupna konica ne bo presegla 400 kVA. Za večjo moč bo potrebno zgraditi ustrezno transformatorsko postajo.

10.7. Usmeritve za urbanistična in arhitekton­sko oblikovanje

Prvi nagrajeni elaborat TOPOL pomeni izhodišče za nadaljnje urejanje. Avtorji tako predlagajo formiranje štirih avtonomnih enot, ki se povezujejo v enoto višjega reda oziroma v ure­jeno kompozicijsko celoto. Območje strukturno delijo na zgornjo - strnjeno in spodnjo - drobljeno polovico. Strogi red je mahčan s posameznimi potezami, izmed katerih prav gotovo izstopa cerkev. Elaborat TOPOL je ponudil morfološko in tipološko skladno celoto dobro proporcioniranih in razmeščenih vsebin. Predlagane posege je mogoče postopno izvajati s sprotnim dviganjem stanovanjske in funkcionalne ravni območja.

Zato programska zasnova v celoti povzema natečajni elaborat kot osnovo za nadaljnje pro­jektiranje oziroma urejanje s prostorskimi načrti.

10.8. Usmeritve za varovale naravne in kul­turne dediščine

Prednost in hkrati kvaliteta območja je postavitev kasarniških objektov, ki sooblikujejo mogočen Kosovelov trg. Druga vrednota je štursko pokopališče, ki je bilo prav zaradi prisot­nosti vojske od leta 1923 degradirano. S predvi­deno ureditvijo mu bo vrnjeno mesto, kot se za pokopališče spodobi.

Posebno pozornost bo potrebno posvetiti obstoječi ozelenitvi, ki je pretežno topol in daje območju posebno identiteto.

10.9. Zasnova zaporednosti urejanja območja

Zaporednost je nakazana že v zgornjih točkah.

Predvidena je fazna izgradnja po funkcionalno zaključenih fazah, nujno pa je potrebno upoštevati dolgoročne cilje.

10.10. Enakovreden sestavni del programske zasnove je grafični prikaz v merilu 1 : 500 in maketa v istem merilu

Skladno s pravili natečaja, lahko pri nadalj­njem projektiranju uporabimo tudi delne rešitve drugih nagrajenih oziroma odkupljenih elabora­tov.

24. člen

11. UREDITVENI NAČRT "STARI MLIN"

11.1. Ureditveno območje

Meja ureditvenega območja je prikazana na grafični prilogi. Možna je razširitev zaradi funkcionalne navezave.

11.2. Organizacija dejavnosti v območju Pretežno pozidano območje je namenjeno za

potrebe prebivalcev mesta in tudi širšega gravi­tacijskega območja. 113. Kapaciteta območja

V območju je del stavbnega sklada neiz­koriščen ter v slabem stanju. Najpomembnejše objekte je potrebno nameniti najširši uporabi oziroma javnemu programu, vendar ne onemogočiti bivanje že tu živečih prebivalcev (javno in zasebno). Glavna stavba - Stari mlin je namenjena večnamenskemu kulturnemu središču s pripadajočim servisnim programom.

11.4. Zasnova prometnega omrežja

- PTT promet: predvideti je potrebno kabelsko povezavo z večjim številom možnih priključkov

- ceste in mirujoči promet: zagotoviti je potrebno ustrezen dostop ter zadostno število parkirišč, zaradi razbremenitve strogega mestnega jedra

- peš promet: peš povezave naj bodo racionalne ter naj v čimvečji meri ohranjajo že obstoječe

11.5. Zasnova komunalnega omrežja

- kanalizacija: vse meteorne vode iz asfaltnih površin in parkirišč je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob

- vodovod: vsi objekti vodovoda morajo biti zgrajeni tako, da bodo vedno dostopni za redno oskrbo

- energija: predvidena namenska raba ne zahteva bistveno večje energetsko porabe, zato je potrebno preveriti le navezavo in primerno razsvetljavo

11.6 Usmeritve za urbanistično in arhitekton­sko oblikovanje

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje je podrejeno zakonitostim obstoječega kulturnega in etnološkega spomenika. Pri oblikovanju morajo biti upoštevani obstoječi tlorisni in višinski gabariti. volumenska razmerja, poenoteno oblikovanje z enotnimi strukturnimi, materialnimi in barvnimi prvinami, osnova za izdelavo ureditvenega načrta je prvonagrajeni natečajni elaborat in izdelani idejni načrt avtorjev

Dešman, Kranjc, Planišček iz julija 1996.

11.7. Usmeritve za varovanje naravne in kul­turne dediščine

Posebnost območja predstavlja vodotok Hubelj skupaj z zeleno površino do roba pozi­dave

11.8. Zasnova zaporednosti urejanja območja

Načeloma naj bi znotraj območja teklo zaporedje glede na potrebnost in pomembnost urejanja

25. člen

12. AVTOBUSNA POSTAJA V AJDOVŠČI­NI (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/90 - v fazi izvajanja)

12.1. Ureditveno območje je na severu omejeno z Goriško, na vzhodu s Tovarniško cesto,

na jugu z železniškim tirom ter na zahodu z Župančičevo ulico.

12.2. Organizacija dejavnosti v območju

V prvi fazi bo glavna dejavnost organiziranje avtobusne postaje, povezave med avtobusno in železniško postajo. Ostali prostor bo namenjen intenzivni mestni pozidavi za poslovno- stanovanjsko dejavnost.

12 J. Kapaciteta območja po posameznih pro­gramih

Program avtobusne postaje določa ureditev štirinajstih peronov in spremljajočih prostorov

12.4. Zasnova prometnega omrežja

- glavni dovoz na avtobusno postajo je iz Župančičeve ulice, preveriti je potrebno interno povezovalno cesto s Tovarniško cesto za urgenten dovoz

- določiti je potrebno maksimalno možno število parkirišč za avtobusno in železniško postajo

- osnovni koncept podaljška Aleja 5. maja mora biti jasno definiran kot glavna peš povezava z mestom.

12.5. Zasnova komunalnega omrežja

Osnova za oskrbovanje objektov so pri­dobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav

12.6. Zasnova energetskega omrežja

Za ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin

12.7. Usmeritve za urbanistično in arhitekton­sko oblikovanje

Osnova za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje predstavlja najboljša natečajna rešitev, ki jo je izdelal Franc Hočevar iz Arhitekturnega biroja, usmeritve ocenjevalne komisije ter izhodišča iz javne razprave. To pomeni vzdolžno postajo z objektom ob Goriški cesti. Obravnavano območje predstavlja "vmesni prostor", katerega oblikovanje mora upoštevati kontinuiteto oblikovanja celote - mesta.

12.8. Usmeritve za varovanje naravne in kul­turne dediščine

V območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine. Pomembnejše je veliko drevo v križišču, ki ga je potrebno ohraniti ali celo poudariti z dominanto.

12.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­jala območja

Predvideti je fazno izgradnjo.

26. člen

13. LOKACIJSKI NAČRT LAVRIČEVA CESTA (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/90)

13.1. Opis nameravanega posega

Z nameravanim posegom bo dokončno ure­jena Lavričeva ulica in sicer od križišča s Cebejevo ulico do Goriške poti. Cesta bo imela na celotni trasi enotne elemente.

13.2. Opis predvidene trase

Od križišča s Cebejevo poteka trasa proti severozahodu med obstoječimi individualnimi hišami večinoma po Že urejeni ulici. Zaradi neprimerne širine sedanje ceste, bodo izvedene delne korekcije v obeh smereh ter urejeni pločniki.

13.3. Opis tehnoloških pogojev in omejitev, ki so odraz že znanih razmer v prostoru, opis naravnih danosti

Predvidena razširitev ceste se bo približala nekaterim objektom, zato je potrebno urediti obcestne elemente (pločnik, zazelenitev, razsve­tljava)

13.4. lnfrastrukturni vodi in naprave

Pridobljeni bodo pogoji in smernice upravljal- cev komunalnih vodov in jih bomo upoštevali pri izvedbenem načrtu.

27. člen

14. OBHODNA POT C ASTRE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 11/93 - v fazi izvajanja)

14.1. Ureditveno območje

Obhodna pot Castre bo potekala ob pozno- antični utrdbi Castre ad Frigidum. Obrambno obzidje je dobro vidno na vzhodni in zahodni strani, severna stran je v večji meri pozidana. Z novejšimi raziskavami je določljiva tudi južna stran.

Zahodni del poti bo potekal do Gregorčičeve ulice - pri kavarni, po parku mimo osnovne Šole. po obstoječi poti. Severni del poti bo potekal prav tako po obstoječi poti ob Lokavščku. ki ga sledi vse do sotočja s Hubljem. Jugovzhodni in južni del poti bo potekal po obstoječih poteh in prometnih površinah. Idejna zasnova obhodne poti je prikazana v kartografski prilogi v merilu 1:1000 in je sestavni del programske zasnove.

14.2. Organizacija dejavnosti v ureditvenem območju

Obhodna pot bo omogočila neprekinjen ogled rimskega obzidja. To pomeni, da bo uporabna v izobraževalne in sprehajalne namene. Hkrati bo ločnica in povezovalka med najstarejšimi mest­nimi deli in novejšo zazidavo Turistični namen bo izražen skozi usmerjevanje k pomembnim točkam oziroma delom mesta.

14.3. Zasnova komunalne opreme

Glede na to, da bo obhodna pot potekala največ po že obstoječih poteh, je potrebno upoštevati vse obstoječe priključke in križanja. Opremljena mora biti z razsvetljavo in primerno tlakovana.

14.4. Usmeritve za urbanistični in arhitekton­sko oblikovanje

Obhodno pot je potrebno razumeti kol del celote - to je jedro Castre. Zato mora ohranjati stabilno strukturo obstoječega, v pravilnem razmerju rešiti način povezovanja, prepozna­vanja in dooblikovanja k obstoječemu.

V celoti je potrebno upoštevati načelo, da pri­hodnje nastaja praviloma s preurejanjem, pre­delavo ali dograjevanjem obstoječega.

Obhodna pot mora biti oblikovana celovito, to pomani, da morajo biti znani vsi elementi, od luči, klopi, do smerokazov.

14.5. Usmeritve za varovanje naravne in kul­turne dediščine

Staro mestno jedro Ajdovščine jc z odlokom razglašeno kot območje naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov Odlok je bil objavljen v Uradnem glasilu občin Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin, št. 4/87.

14.6. Zasnova zaporednosti urejanja območja Obhodna pot se bo izvajala fazno - po

zaključenih celotah.

14.7. Zasnova za izboljšanje in varovanje okolja

Obhodna pot bo v mestno življenje vnesla novo kvaliteto za same prebivalce kot tudi za naključne obiskovalce, saj jim bo omogočeno koriščenje zelenih površin in spoznavanje doslej neznanih kvalitetnih ambientov in vedut.

28. člen

15. POSLOVNI CENTER V OBRTNI CONI

AJDOVŠČINA 15.1. Ureditveno območje meri cca 3.2 ha in je na severu omejeno z Goriško cesto, na vzhodu z bencinsko črpalko, na jugu z železniško progo in na zahodu z individu­alno obrtno-stanovanjsko zazidavo. Obmo­čje zajema območje Poslovnega centa, za katerega je bil sprejet Odlok o PUP-ih kot - posebni PUP in območje, za katerega je doslej veljal ZN. Servisna cona - Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Servisna cona - Uradno glasilo 2/93. Za območje ukinjenega ZN veljajo določbe PUP-a, ki se uporabljaljajo za bivše ZN.

15.2. Organizacija dejavnosti v območju

Uvajanje čistih tehnologij omogoča prilaga­janje vsakršnim prostorskih situacijam in social­nim okoljem, splošna dostopnost informacij ukinja ločenost sfere dela od sfere bivanja. Kvalietena lokacija in je zgrajena obrtna cona omogoča urediti sodoben sprejemni prostor za obiskovalca.

15.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

Območje je lahko pozidano s strnjeno grad­njo, višina objektov ne sme presegati P + 2 + M, iz arhitektonske situacije mora biti jasno razvidno razmerje med pozidanimi in nepozida­nimi površinami.

15.4. Zasnova prometnega omrežja

- cestno omrežje je določeno z te izdelano lokacijsko dokumentacijo, območje se s povezo­valno cesto navezuje na obrtno cono in s pra­vokotnim priključkom na Goriško cesto

- peš promet je urejen s pločniki

- območje se bo z zemeljsko kabelsko mre to priključilo na glavno centralo

15.5. Zasnova komunalnega o mre tj a in ener­getike

Pri izgradnji komunalnega in energetskega omrežja je potrebno upoštevali te izdana soglasja upravljavcev komunalnih in energetskih naprav.

15.6. Usmeritve za urbanistično in arhitekton­sko oblikovanje

Prazen prostor sredi obrtne cone zahteva kvalitetno oblikovanje, saj skupaj s pokopališčem na severni strani predstavlja vstop - vrata v mesto iz zahodne smeri.

15.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

V novejših zazidavah je premalo pozornosti posvečeno ozelenitvam, ki pa lahko poudarjajo določene kvalitetne vedute. Najbolj markantna je veduta na Vipavski Krit in Čaven.

15.8.Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja in ljudi pred onesnaženjem zaradi proizvodnih dejavnosti in prometa.

15.9. Zasnova zaporednosti gradnje Izgradnja bo potekala po fazah, v več

funkcionalno zaključenih enotah, predhodno je potrebno zagotoviti kvalitetno in racionalno komunalno opremo stavbnih zemljišč.

29. člen

16. LOKACIJSKI NAČRT ZA HITRO CESTO NA ODSEKU VIPAVA - SELO

(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št 11/96 - v fazi izva­janja)

16.1. Meja območja

Odsek hitre ceste Vipava - Selo poteka po območju občine Ajdovščina, od meje z občino Vipava do vasi Selo, kjer se začenja odsek, ki je že v gradnji. Hitra cesta skupaj z deviacijami posega na cca 73 ha površin (izključna raba), dolžina odseka pa meri 11,520 km.

16.2. Opis nameravanega posega

Obravnavan odsek hitre ceste poteka po dnu Vipavske doline in jc načrtovana tako, da se v največji možni meri prilagaja poteku obstoječe magistralne ceste, obenem pa obide vsa naselja. Večina površin, ki jih trasa prizdane, so v kmetijski rabi, le manjši del je gozdnih površin.

16.3. Namenska raba prostora z zasnovo prometnega omrežja

Obravnavan odsek hitre ceste jc vključen v daljinski sistem cest RS na relaciji Razdrto - Nova Gorica, ki ima funkcijo prečne povezave severne Italije z osrednjo Slovenijo, istočasno pa povezuje večja naselja v Vipavski dolini.

16.4. Zasnova vodnega, komunalnega in ener­getskega omrežja ter omrežja zvez

Za vse prestavitve in zaščite vodov komunal­nega in energetskega omrežja ter omrežja zvez, ki jih povzroča predvidena gradnja hitre ceste, so bile izdelane posebne strokovne podlage, ki določajo mikrolokacijo predstavitev in tehnične rešitve upoštevaje predhodno postavljene pogoje upravljavcev.

16.5. Usmeritve za urbanistično, arhitekton­sko in krajinsko oblikovanje

Cestni objekti morajo biti oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja in usklajeni z urban in krajinsko podobo. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju viaduktov. Na območju priključka mora biti vmesni prostor med priključnimi rampami in hitro cesto ustrezno zazelenjen. Cestna oprema in razsvetljava morajo izkazovati enotne oblikovane elemente.

16.6. Usmeritve za varovanje naravnega in bivalnega okolja

Na območju posega ali v dosegu njegovega vpliva je potrebno vse evidentirane kulturne in naravne spomenike varovati v skladu s pogoji pristojnih služb. Za namenom varovanja življenj­skega okolja je potrebno predvideti zaščito pred prekomernim hrupom ter onesnaževanjem zraka in tal.

16.7. Zasnova zaporednosti gradinje

Predvidena je izgradnja po posamameznih etapah, ki se lahko izvajajo posamezno ali sku­paj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.17. OBRTNA CONA 1IIA V AJDOVŠČINI

17.1. Ureditveno območje meri cca 5 ha in je omejeno na severu z magistralno cesto Nova Gorica - Ajdovščina. na zahodu z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina, na jugu z železniško progo (industrijski tir) ter na vzhodu z obstoječo obrtno cono.

17.2. Organizacija dejavnosti v območju Površine so namenjene pretežno proizvodno-

obrtni in servisni dejavnosti.

17.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

V območju so predvideni objekti za proizvodno obrt. Poleg objektov so predvidene ustrezne manipulativne površine za opravljanje dejavnosti.

17.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: glavni dostop je predviden z obvoznice, servisna cesta se navezuje na glavno cesto

- peš promet: peš promet je potrebno zagotoviti z ustreznim enostranskim pločnikom

- telefonsko omrežje: predvidena je navezava na obstoječe omrežje

17.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za oskrbovanje objektov bodo pri­dobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav. Predvidena je navezava na obstoječe omrežje.

17.6. Zasnova energetskega omrežja

Za ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin. Predvidena je navezava na obstoječe električno omrežje.

17.7. Usmeritve za urbanistični in arhitekton­sko oblikovanje

Glede na neposredno bližino mesta je potrebno posebno pozornost posvetiti obliko­vanju obcestnih fasad. Gabariti, volumenska razmerja, materiali in barve morajo izražati enotnost navzven in se navezovati na obstoječe oblikovanje tega prostora (obrtna cona).

17.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Območje nima posebnih krajinskih kvalitet, z

zazelenitvijo je mogoče le-te ustvariti. Najbolj markantna je sicer oddaljena veduta Vipavskega Kritja.

17.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja pred onesnaženjem zaradi proizvodnih procesov.

17.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­janja območja

Motna bo gradnja ob upoštevanju izdelanih strokovnih podlag ter po funkcionalno zaokroženih območjih.

31. Člen

18. INDUSTRIJSKA CONA V AJDOVŠČINI

18.1. Ureditveno območje meri cca 10,5 ha in je na severu omejeno z železnico (industrijski tir), na jugu in zahodu z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina ter na vzhodu z obstoječo industrijsko cono.

18.2. Organizacija dejavnosti v območju Območje je namenjeno industrijsko-servisni

dejavnosti.

18.3. Kapaciteta območja po predvidenem pro­gramu

Predvidena je širitev obstoječe industrijske cone (Tekstina, Gobi, Mlinotest), razdelitev območja je predvidena v karejih, ki jih povezuje notranja cestna povezava.

18.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: glavni dostop je predviden z obvoznice, notranji promet poteka po dovoznih poteh, ki se pravokotno sekajo. Sekundarna cestna povezava poteka po sredini območja v smeri vzhod • zahod, nanjo se navezujejo dovozne poti.

- peš promet: peš promet je potrebno zagotoviti z ustreznim enostranskim pločnikom

- telefonsko omrežje: predvidena je navezava na obstoječe omrežje

18.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za oskrbovanje objektov bodo pri­dobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav. Pred­videna je navezava na obstoječe omrežje.

18.6. Zasnova energetskega omrežja

Za ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin. Predvidena je navezava na obstoječe električno omrežje.

18.7. Usmeritve za urbanistični in arhitekton­sko oblikovanje

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov mora slediti te obstoječi pozidavi in jo kvalitetno nadgraditi. Gabariti, volumenska razmerja, materiali in barve morajo izražati enotnost navzven in se navezovati na obstoječe oblikovanje tega prostora (obstoječa industrijska pozidava).

18.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Območje nima posebnih krajinskih kvalitet, z zazelenitvijo je mogoče le-te ustvariti. Najbolj markantna je sicer oddaljena veduta Vipavskega Krita.

18.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja pred onesnaženjem zaradi proizvodnih procesov.

18.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­janja območja. Predvidena je gradnja po zaporednih funkcionalnih sklopih, ob upoštevanju izdelane strokovne podlage Urbanistična in prometna zasnova območja Ajdovščine, ki se navezuje na obvozno cesto, št. 403/96.

32. člen

19. "POD OBVOZNICO" V AJDOVŠČINI

19.1. Ureditveno območje meri cca 4,5 ha in je na severu omejeno z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina, na jugu s hitro cesto (Razdrto - Vrtojba), na vzhodu pa območje zaključuje reka Hubelj. Proti zahodu se pod priključno cesto (povezava Planina • Tovarniška cesta v predvidenem priključku hitre ceste) območje širi v industrijsko- obrtno cono. na katero se tudi programsko navezuje.

19.2. Organizacija dejavnosti v območju

Zahodni del območja je namenjen parkirišču za tovorna vozila, vzhodni del pa je namenjen organiziranemu vrtičkarstvu.

19.3. Kapaciteta območja po posameznih pro­gramih

Vzhodni del območja je te danes namenjen vrtičkarski dejavnosti, vendar pa je le-ta neorga­nizirana ali oblikovno usklajena. Zaradi potreb mesta Ajdovščina po parkirnih površinah za tovorna vozila je zahodni del območja (cca 2,4 ha) predviden za parkirišče. Obe dejavnosti bosta ločeni z ozelenitvijo vmesnega pasu.

19.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: glavni dovoz na parkirišče je predviden z obvoznice na severni strani, moten dostop pa je tudi pod priključno cesto v priključku hitre ceste. Tudi dovoz na območje vrtičkov je z obvozne ceste.

- peš promet: peš promet je potrebno zagotoviti z ustreznim enostranskim pločnikom

- telefonsko omrežje: predvidena je navezava na obstoječe omrežje

19.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za komunalno opremo parkirišča

bodopridobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav. Predvidena je navezava na obstoječe omrežje.

19.6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Posebno pozornost je potrebno posvetiti oze­lenitvi vmesnega prostora med parkiriščem in območjem vrtov na vzhodni strani območja. Zaradi slabih izkušenj z vrtičkarsko dejavnostjo je k razdelitvi in opremi območja potrebno posebno pazljivo pristopiti. Neposredna bližina Hublja omogoča navezavo vrtov na naravno okolje vodotoka.

19.7. Usmeritve za varovanje naravne in kul­turne dediščine

V območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine. Pomembnejši je vodotok Hubelj. katerega je potrebno ohraniti in nanj navezati oblikovanje območja vrtov.

19.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja pred onesnaženjem zaradi zaradi morebitnega izlitja nevarnih snovi s parkirišča.

19.9. Zasnova zaporednosti gradnje oz. ure­janja območja

Predvideti je fazno izgradnjo po posameznih območjih (1. faza parkirišče. 2. faza ureditev območja vrtov).

33. člen

20. NA RUSNAH V AJDOVŠČINI

20.1. Ureditveno območje meri cca 20 ha in je na severu omejeno delno z obvoznico in objektom BIS Hubelj. delno pa z magis­tralno cesto Razdrto • Nova Gorica, ki omejuje območje tudi na vzhodu. Zahodno mejo predstavlja reka Hubelj, na jugu pa območje omejuje hitra cesta (Razdrto - Vrtojba).

20.2. Organizacija dejavnosti v območju

Območje predstavlja kmetijska zemljišča, ki jih deli odvodni kanal, ki se steka v Hubelj. Zaradi izgradnje hitre ceste bo območje na se­verni strani ceste ostalo odrezano ob ostalih kmetijskih zemljišč. V območju se kaže interes po vzpostaviti kmetijske dejavnosti in konjereje z motnostjo kmečkega turizma in jahalnim turiz­mom.

20.3. Kapaciteta območja po posameznih pro­gramih

Na severni strani območja se nahaja objekt BIS Hubelj, drugih večjih objektov na območju ni. Območje pomeni za Ajdovščino nadomestne površine za obstoječe in nove kmetije, ki v mestu nimajo razvojnih perspektiv, torej bo še naprej namenjeno kmetijski dejavnosti. Zaradi "vkleščenosti" med magistralno in hitro cesto je potrebno celotno območje ustrezno urediti.

20.4. Zasnova prometnega omrežja

- glavni dovoz na območje je predviden z obvozne ceste, moten pa je tudi dostop z magis­tralne ceste.

- peš promet: peš poti v območju so predvidene kot sprehajalne in rekreacijske poti, ki so spel­jane ob Hublju, hitra cesta pa tudi v tem delu omogoča peš prehod na južno stran hitre ceste.

20.5. Zasnova komunalnega omrežja Osnova za oskrbovanje objektov bodo pri­dobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljavcev komunalnih objektov in naprav

20.6. Zasnova energetskega omrežja

Za ogrevanje bodočih objektov je potrebne predvideli ekološko najugodnejša varianto, navezavo na plin. Predvidena je navezava na obstoječe električno omrežje.

20.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Krajinsko oblikovanje območja mora slediti

naravnim danostim, vključno z reko Hubelj. V primeru pozidave ob magistralni cesti je potrebno pri oblikovanju upoštevati zakonitosti obstoječega kvalitetnega stavbnega fonda na se­verni strani ceste.

20.8.        Usmeritve za varovanje naravne in kul­turne dediščine

V območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine. Pomembnejši je vodotok Hubelj. katerega je potrebno ohraniti in nanj navezati oblikovanje območja.

20.9.        7Msnova zaporednosti gradnje oz. ure­janja območja

Predvidena je fazna izgradnja po funkci­onalno zaključenih sklopih.

34. člen

21. NASELJE POČITNIŠKIH HIŠIC V PIAČAH

21.1. Ureditveno območje meri cca 1.6 ha in se nahaja vzhodno od naselja Plače.

21.2. Organizacija dejavnosti v območju

V območju je predvidena pozidava počitniških objektov ali zidanic manjših dimenzij.

21.3. kapaciteta območja

Na območju se pojavlja razpršena pozidava, za katero pa je nujno določiti okvirne pogoje za oblikovanje in postavitev posameznih objektov. Pozidava se pojavlja na južnem delu območja ob dovozni poti, število objektov ne sme preseči 15 prostostoječih hišic.

21.4. Zasnova prometnega omrežja

- ceste: dostop je predviden po obstoječi cestni mreži, katero bi ohranili

- peš promet je vezan na sprehajalne in re­kreacijske poti v širšem območju urejanja

21.5. Zasnova komunalnega omrežja

- kanalizacija in vodovod: upoštevati je potrebno vse zgrajeno komunalno omrežje, oziroma predvideti odvajanje fekalne in meteorne kana­lizacije v nepretočne greznice na izpraznjevanje

- elektrika: navezava na obstoječe električno omrežje

21.6. Usmeritve za urbanistično in arhitekton­sko oblikovanje

Predvideti je potrebno okvirne pogoje zazidave, ki ne sme presegati merila naselja Plače. Vertikalni gabariti so nizki, maksimalno P + M. objekti naj bodo oblikovani v enotnem obliko­valskem duhu, z manjšimi odstopanji v skladu z željami in potrebami posameznikov.

21.7. Usmeritve za varovanje naravne in kul­turne dediščine

Pri vseh posegih je potrebno izhajati iz zas­nove naselja. V neposredni bližini se nahaja kul­turni spomenik Vipavski Krit

35. člen

KARTOGRAFSKI DEL PROSTORSKEGA PLANA

Vsebuje 4 kartografske karte v merilu I : 25000:

- zasnova primarne rabe in poselitvenega omrežja

- zasnova prometnega in energetskega omrežja

- zasnova vodovodnega. kanalizacijskega omrežja ter ohranjanja in izboljšanja kakovosti vseh naravnih virov

- zasnova varstva naravne in kulturne dediščine

Kartografska dokumentacija k planu vsebuje 56 PKN kart v merilu 1: 5000.

36. člen

Z uveljavitvijo lega odloka prenehajo veljali dolgoročni plani Občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (2/87. 1/89. 1/90. 4/92. 11/93 in 11/96) in Družbeni plani Občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (10/87. 1/90, 4/92, 2/93, 11/93 in 11/96).

37. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po Uradni objavi v Uradnem glasilu občine.

Številka: 004/01-1/95-97

Datum: 16. 04. 1997

PREDSEDNIK

SVETA Nikolaj LIČEN