Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 8. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 8. redni seji dne 19. 12. 2019 sprejel

O D L O K 

o proračunu Občine Borovnica za leto 2020 

I. SPLOŠNA DOLOČBA 

1. člen

(vsebina odloka) 

S tem odlokom se za Občino Borovnico za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

(3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Borovnica.

(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 

3. člen

(izvrševanje proračuna) 

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

(4) Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen 

(namenski prihodki in odhodki proračuna) 

(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:

– prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB-1, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ), ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu,

– prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest,

– prihodki iz naslova podeljenih koncesij,

– prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabljajo za gradnjo komunalne opreme,

– prihodki iz naslova sofinanciranja projektov,

– prispevki soinvestitorjev,

– prihodki od koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo.

(2) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna.

(3) Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, razen pravic porabe sredstev, ki jih neposredni proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.

5. člen 

(prerazporejanje pravic porabe) 

(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na proračunsko postavko in z njih.

(2) Župan lahko v posebnem delu proračuna prerazporeja pravice porabe med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 15 % področja porabe v sprejetem proračunu. Župan lahko uvede nove konte ali prerazporedi sredstva med posameznimi konti, v kolikor to zahteva ekonomska klasifikacija odhodkov.

(3) V okviru prerazporeditev lahko župan odpira tudi nove proračunske postavke.

(4) Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij 2020 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in o njegovi realizaciji.

6. člen 

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2021 70 % navedenih pravic porabe in

2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.

(3) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

(4) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen 

(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) 

(1) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih se vrednost spremeni za več kot 20 % oziroma za več kot 5.000 EUR, mora predhodno odobriti občinski svet.

(2) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

(3) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP), izdelanega v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).

(4) Za projekte z ocenjeno vrednostjo nad 100.000 EUR sprejme DIIP občinski svet. V primeru, da DIIP-a občinskemu svetu ne predlaga župan, mora župan dati mnenje k predlogu.

(5) Za projekte z ocenjeno vrednostjo pod 100.000 EUR sprejme DIIP župan. V predlogu za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov, za katerega je DIIP sprejel župan, je potrebno predstaviti bistvene elemente sprejetega DIIP-a.

(6) Ostalo investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan.

8. člen 

(proračunski skladi) 

(1) Proračunski skladi so:

1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF

2. stanovanjski sklad.

(2) Proračunska rezerva se oblikuje v višini 5.000 EUR.

(3) Na predlog občinske uprave, župan, odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 5.000 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

9. člen 

(splošna proračunska rezerva) 

(1) Splošna proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 10.000 EUR.

(2) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.

(3) O opravljenih prerazporeditvah župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu.

IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 

10. člen

(odpis dolgov) 

(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 5.000 EUR.

(2) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

(3) Župan o odpisu dolga poroča občinskemu svetu v skupnem znesku po posameznih namenih z zaključnim računom proračuna.

11. člen 

(načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem) 

Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do vrednosti posamezne nepremičnine do višine 2.000 eurov sprejme župan.

12. člen 

(načrt ravnanja s premičnim premoženjem) 

V načrt ravnanja s premičnim premoženjem je potrebno uvrstiti premično premoženje nad vrednostjo posameznega premičnega premoženja v višini kot jo določa zakon, ki ureja stvarno premoženje. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan.

V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 

13. člen

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 

(1) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2020 lahko dolgoročno zadolži do višine 731.000 EUR, in sicer za investicije iz načrta razvojnih programov.

(2) Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Borovnica, v letu 2020 ne sme preseči skupne višine glavnic 50.000 EUR.

14. člen 

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 

(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2020 zadolžijo do skupne višine 100.000 EUR.

(2) Pogoj za poroštvo pravnim osebam javnega sektorja je soglasje občinskega sveta.

15. člen 

(likvidnostno zadolževanje) 

(1) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.

(2) Zadolžitev iz prejšnjega odstavka ne šteje v obseg zadolžitev občine, razen če leto črpanja in leto odplačila nista v istem proračunskem letu.

(3) Odločitev o likvidnostnem zadolževanju sprejme župan.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

16. člen

(začasno financiranje v letu 2021) 

V obdobju začasnega financiranja Občine Borovnica v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

17. člen 

(uveljavitev odloka) 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410-0015/2019-12

Borovnica, dne 19. decembra 2019

Župan 

Občine Borovnica 

Bojan Čebela