Na podlagi
3., 32., 34. in 36. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP,
38/2010-ZUKN), 36. člena
Zakona
o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradn i list RS, št. 127/06), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009,
14/2010, 51/2010, 84/2010), 17. člena
Zakona
o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 43/2011 ), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Hoče - Slivnica
(MUV št, 8/2006) ter 16. člena
Statuta Občine Hoče - Slivnica
(MUV št, 6/2010, 19/2010) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji
23. redni seji, dne 4. junija 2014, sprejel |
O D L O
K |
o
koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne |
službe
dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne |
razsvetljave v Občini Hoče-Slivnica |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
Predmet
koncesijskega akta |
1. člen |
(1) S tem
odlokom se določa način izvajanja javno naročniškega javno-zasebnega
partnerstva koncesije lokalne gospodarske javne službe dobave,
postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave in dobave
elektrike za javno razsvetljavo v Občini Hoče-Slivnica (v nadaljevanju:
javna služba), z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne
energije. |
(2) Odlok
iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se
določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje
dejavnosti iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z
izvajanjem podeljene koncesije. |
(3) Odlok
iz prvega odstavka tega člena se sprejema na podlagi vloge, podane
skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(4) Javna
služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. |
Definicije |
2. člen |
(1) Poleg
pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski
pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: |
–
»gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je izbirna lokalna
gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka; |
–
»koncedent«: je Občina Hoče - Slivnica; |
–
»koncesija«: je koncesija za izvajanje javno naročniškega
javno-zasebnega partnerstva iz 1. člena tega odloka; |
–
»koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnosti iz 1.
člena tega odloka na podlagi koncesije, |
– »javna
razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi
objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na
drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in
drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene
razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste, ipd.). Javna
razsvetljava po tem odloku in s tem tudi predmet javne službe iz 1.
člena je tudi cestna razsvetljava v smislu zakona o cestah; |
–
zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov
za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične,
gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih
opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne
razsvetljave v Občini Hoče - Slivnica v skladu s standardi in predpisi
iz 2. alineje 1. odstavka 19. člena tega odloka. |
Enotnost koncesijskega razmerja |
3. člen |
V Občini
Hoče - Slivnica (v nadaljevanju: Občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja
s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi. |
Lastninska pravica |
4. člen |
Lastništvo
vseh s strani koncesionarja vgrajenih naprav in stvari ostaja do polnega
poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri
koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in
stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo
koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe. |
Ne glede
na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi
predpisi na vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju. |
Lastništvo
ostalih naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot
objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do
poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z
odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno. |
II.
DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE |
Vsebina
javne službe |
5. člen |
(1) Javna
služba obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne
razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno
vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne
razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega
nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane
druge obveznosti Občine, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe
električne energije, zlasti pa: |
1. dobava,
postavitev in zamenjavo svetilk in sijalk z enakovredno svetilnostjo
obstoječim, |
2. dobava,
postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter
svetlobnih znakov, |
3.
popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo, |
4. redno
pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece, |
5.
vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav
ter svetlobnih znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo, |
6.
intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave, |
7. po
pooblastilu vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in
naprave, |
8.
izdelava (vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige, |
9.
pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi
koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne
energije, |
10.
priprava poročila o realizaciji letnega programa, |
11.
izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave, |
12. dobava
električne energije za potrebe javne razsvetljave, pri čemer mora biti
najmanj 40 % dobavljene električne energije pridobljene iz obnovljivih
virov energije in/ali soproizvodnje električne energije z visokim
izkoristkom, kot jih določa zakon, ki ureja energetiko, |
13.
priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode
na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave, |
14.
vzpostavitev energetskega knjigovodstva in vodenje evidence o porabljeni
energiji po posameznih odjemnih mestih. |
(2)
Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo
zakoni, drugi podzakonski akti ali koncesijska pogodba. |
(3) Kot
vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih
objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko
vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja
v posameznem letu določi z letnim programom javne službe. |
Območje
izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin |
6. člen |
(1) Javna
služba se izvaja na celotnem območju Občine. |
(2)
Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v
Občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v
skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik
ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto
opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in
omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in
učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno
odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost
koncedentu. |
III.
SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE |
JAVNE
SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER |
OBMOČJE
IZVAJANJA |
Koncesionarjev pravni monopol |
7. člen |
(1)
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
Občine: |
–
izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
–
izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem
pooblastilu Občine vodenja investicij in vzdrževanja občinske
infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo, |
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in
kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in
v javnem interesu. |
(2)
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1.
člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
javne službe na celotnem območju Občine. |
(3) V
izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta,
sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v
okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe
na območju Občine. |
(4)
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati
dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi
predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in soglasij. |
Razmerje do podizvajalcev |
8. člen |
(1)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
(2) Glede
pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila. |
Uporaba
javnih dobrin |
9. člen |
Storitve
javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi
pogoji. |
IV.
KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA |
Vodenje
katastra javne službe |
10.
člen |
(1) S tem
odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra
javne službe. |
(2)
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na
objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od
njihovega nastanka. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega
odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6
mesecev po podpisu koncesijske pogodbe. |
Vsebina
katastra |
11.
člen |
(1)
Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave
(prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi,
priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev, energetski kabli nad
in pod zemljo ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju
objektov. |
(2)
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine. Vodi se tekstualno in
grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno
s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. |
(3) Kopijo
ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar
najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa
jih brezplačno izroči v celoti v last in posest Občini. |
Kontrolna knjiga |
12.
člen |
(1)
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke,
ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in
neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa
naslednje: |
– naprava,
ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, |
– naprava
na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra), |
– opis
dela, |
– popis
porabljenega materiala, |
–
porabljen čas za opravljeno delo, |
– podatke
o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z
ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. |
(2)
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje do 10. dne v mesecu za pretekli
mesec. |
V.
LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN |
POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI |
Letni
program |
13.
člen |
(1) Javna
služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa
javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15.11. vsakega
tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme
občinski svet. |
(2)
Koncesionar je dolžan najkasneje do 30.04. vsakega naslednjega leta
pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne
službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in
mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. |
(3)
Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen
sklop javne službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne
razsvetljave) in vsebuje predvsem: |
– obseg
predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo
posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in
pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne
energije, |
– obseg
predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom, |
– obseg in
stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov, |
– navedbo
mest predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja, |
–
izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
– pritožbe
uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
–
zavrnitve uporabnikov storitev, |
– oddaje
poslov podizvajalcem, |
–
spremembe v podjetju koncesionarja, |
– škodne
dogodke, |
–
spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe, |
–
koriščenje zavarovanj in |
– podatke
o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na
izvajanje koncesijske pogodbe. |
VI.
PREPOVEDANA RAVNANJA |
14.
člen |
Prepovedano je: |
–
nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih
in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, |
– namerno
poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave, |
– opustiti
obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah
javne razsvetljave s prometno nesrečo, |
– sajenje
drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne
razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, |
–
onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave, |
– graditi
oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in
napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez
dovoljenja koncedenta, |
–
opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne
razsvetljave. |
VII.
DRUGE DOLOČBE |
Nadzor
nad izvajanjem javne službe |
15.
člen |
(1) Nadzor
nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba
občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem
javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Občina
lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno
strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
Organ
nadzora |
16.
člen |
Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je
pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
Finančni nadzor |
17.
člen |
(1)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna
revizija oz. ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za
preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2)
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne
službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor
je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora
mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega
nadzora. |
(4)
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. |
Izvajalec
nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. |
(5) O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja
in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
VIII.
RAZMERJA KONCESIONARJA DO |
UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
Pravice
in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in |
uporabnikov |
18.
člen |
(1)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
(2)
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z
javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s
predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. |
Dolžnosti koncesionarja |
19.
člen |
(1)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem: |
– izvajati
koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi
in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno
kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne
službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu; |
–
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
zmanjšanje porabe energije s smiselno uporabo naslednjih standardov
(koncesionar ni dolžan zagotavljati pogojev, kot jih določajo standardi,
če to ni mogoče iz razloga neprimernosti obstoječe infrastrukture)
oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili): |
- Uredba o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
81/2007, 109/2007, 62/2010); |
-
Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih
odjemalcih (Ur.l. RS, št. 4/2010 s spremembami) - veljavno slovensko
zakonodajo, - smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE, -
smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR in - dobro inženirsko
prakso; |
–
zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu; |
– kot
dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
–
vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– po
pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in
naprave javne službe; |
–
omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe; |
– po
poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne
infrastrukture iz 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi
ali koncesijsko pogodbo drugače določeno; |
– sklepati
pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so
predmet koncesije ali v povezavi z njo; |
– pri
oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil
tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi,
ki urejajo oddajo javnih naročil. |
– skrbeti
za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne
službe; |
–
obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s
predpisom; |
–
pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih
virov, |
– voditi
evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi
evidencami; |
– ažurno
in strokovno voditi poslovne knjige; |
–
pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane
javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in
prihodkov dejavnosti; |
– poročati
koncedentu o izvajanju koncesije; |
– v
prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala
vzdrževalna in druga dela; |
–
obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
(2)
Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način,
pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom,
drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko
pogodbo, razen če to ni mogoče zaradi narave obstoječe infrastrukture,
ki je v lasti koncendenta. |
(3)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi,
vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži
po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne
stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so
zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe,
lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
Interventno izvajanje javne službe |
20.
člen |
(1)
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe
ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12
ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za
pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se
šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in
poškodbe, ki ogrožajo javno varnost. |
(2)
Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave
odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav
pa najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila
uporabnikov. |
Odgovornost koncesionarja |
21.
člen |
(1) Za
izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2)
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren
tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne
službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci
Občini, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3)
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova
splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti |
zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote,
določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti oz. če ima
koncesionar sklenjeno krovno zavarovalno polico, mora pred sklenitvijo
koncesijske pogodbe posredovati izjavo zavarovalnice, s katero
zavarovalnica jamči, da ima koncesionar sklenjena vsa v razpisu potrebna
zavarovanja (za škodo, ki jo povzroči Občini z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe
uporabnikom ali tretjim osebam). |
Pogodba o
zavarovanju oz. izjava zavarovalnice mora imeti klavzulo, da je
zavarovanje sklenjeno v korist Občine. |
(4)
Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje
zmanjšanja porabe električne energije. |
Dolžnosti koncedenta |
22.
člen |
Dolžnosti
koncedenta so zlasti: |
– da
zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o
načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v
skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku, |
– da
zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega
odloka, |
– da
zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev javne službe, |
– da
zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki
bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na
področju Občine, |
– da
zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma
pritožbah uporabnikov. |
Pristojnosti župana in občinske uprave |
23.
člen |
(1) Župan
ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti: |
– odloča o
pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih
izdaje dovoljenj, |
– odloča o
pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v
razmerjih do koncesionarja in uporabnikov, |
– druge
pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(2) Če ni
drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske
uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega
odloka. |
Financiranje in koncesijska dajatev |
24.
člen |
(1) Javna
služba se financira iz: |
–
občinskega proračuna, |
– drugih
virov. |
(2) Pri
izvajanju javne službe javne razsvetljave si bosta koncedent in
koncesionar učinek zmanjšanja porabe električne energije, ob hkrati
zagotovitvi enake svetilnosti medsebojno delila na način po modelu z
delno udeležbo prihrankov, ki pripada naročniku že med trajanjem
koncesijske pogodbe in sicer, da bo koncedent za električno energijo
plačeval iz proračuna manj, kot je plačeval v referenčnem obdobju, in
sicer po formuli (brez DDV): |
Letno
plačilo storitev koncedetna za prenovo JR in izvajanje javne službe =
(referenčna poraba (v kWh) el. energije x K + poraba na novoinstalirani
moči – dejanska poraba (v kWh) el. Energije) x referenčna cena
električne energije iz pogodbe (EUR/kWh) Pri čemer je: |
Referenčna
cena el. energije: cena električne energije, ki vsebuje vse stroške
energije, omrežnine in drugih dajatev določenih s strani države brez DDV
v referenčnem letu. |
Količnik K predstavlja delež neto prihranka koncendenta, |
(3)
Znižanje količnika iz prejšnjega odstavka predstavlja neto prihranek.
Referenčna poraba in stroški so referenčna poraba in stroški v zadnjem
koledarskem letu pred objavo javnega razpisa |
(4)
Tekoče, intervencijsko in investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave
se izvaja po ceniku, ki je predmet javnega razpisa. |
(5)
Podrobneje se pravice in obveznosti v zvezi ukrepi z namenom zmanjšanja
porabe električne energije uredijo s koncesijsko pogodbo, kjer se tudi
določi, da bo koncesionar ob koncu koncesijskega obdobja brezplačno
prenesel v knjigo osnovnih sredstev koncedenta tisto novomontirano
opremo javne razsvetljave, ki je v času izvajanja koncesije v njegovi
lasti. |
(6) Dobava
električne energije je lahko predmet koncesijskega razmerja. Izvajanje
in plačevanje storitev dobave električne energije se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. Cena električne energije za obdobje do izteka
koncesijske dobe po preteku obstoječih pogodb o dobavi električne
energije se določa s postopkom s pogajanji z izbranim koncesionarjem ob
upoštevanju tržnih cen. |
Pravice
uporabnikov |
25.
člen |
(1)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico: |
– do
trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev
koncesionarja, |
– pravico
do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
–
uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2)
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
Dolžnosti
uporabnikov |
26.
člen |
(1)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: |
–
upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe, |
–
pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se
opravljajo storitve javne službe, |
–
prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Če
uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru
storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore
ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne
omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti
pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3)
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi
uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo
storitev javne službe. |
IX.
POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI |
KONCESIONAR |
Status
koncesionarja |
27.
člen |
(1)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis
lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti ustrezen
akt o skupnem izvajanju koncesije skladno z zakonom, ki ureja postopke
oddaje javnih naročil. |
(2) Vsaka
oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme
biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni)
prijavi. |
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev |
28.
člen |
(1) V
prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo
(sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje
javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge
predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne
sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem pa mora
prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine: |
- da je
registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti in
ima pridobljeno Licenco za opravljanje energetske dejavnosti: dobava,
trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo, |
- da je
finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da v zadnjih treh
letih ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa, da je imel v
zadnjem letu najmanj 5.000.000 EUR čistega letnega prihodka, da ima
ustrezno dodano vrednost na zaposlenega in da razpolaga z ustreznimi
lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom
banke za pokrivanje investicije, |
-
prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki
omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe, |
-
prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj dveh referenčnih
projektov s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju javne
razsvetljave v ustrezni višini, ki sta bila sklenjena ali v izvajanju v
obdobju zadnjih petih let pred objavo razpisa, |
- da
izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z
veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(2)
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje
dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. |
X.
JAVNI RAZPIS |
Oblika
in postopek javnega razpisa |
29.
člen |
(1)
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere
z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni
razpis se objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike
Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje: |
1. navedbo
in sedež koncedenta, |
2. podatke
o objavi koncesijskega akta, |
3.
predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli |
na javnem
razpisu, |
4. začetek
in predviden čas trajanja koncesije, |
5.
postopek izbire koncesionarja, |
6. merila
za izbor koncesionarja, |
7. način
dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje |
javne
službe, |
8. druge
obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave
napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne
vloge …), |
9. način
zavarovanja resnosti prijave, |
10. kraj,
čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj
in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za
izbiro koncesionarja, |
14. rok, v
katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15.
odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16. druge
podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Javni
razpis vsebuje tudi vse sestavine, ki jih za odprti postopek zahteva
zakon, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(4) Župan
lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena,
objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva
zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(5) Župan
pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki
vsebini razpisa. |
(6)
Koncedent mora v času objave javnega razpisa zagotavljati brezplačno
dostopnost razpisne dokumentacije v skladu z zakonom, ki ureja postopek
oddaje javnih naročil. |
(7) V
razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(8) Javni
razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na
portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Razpisni pogoji |
30.
člen |
Župan s
sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in
način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 28. člena tega odloka
(vsebino listin, organ, ki listino izda ...). |
Z
razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati
pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so
določeni s tem odlokom. |
Merila
za izbor koncesionarja |
31.
člen |
(1) Merila
za izbor koncesionarja so: |
- višina
udeležbe naročnika pri prihranku |
- višina
koncesijske dajatve, |
-
reference ponudnika s področja gradenj in vzdrževanja razsvetljave po
modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov, |
- cene
vzdrževanja. |
(2)
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, |
morajo
biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način
njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od
najpomembnejšega do najmanj pomembnega. |
XI.
ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, |
ORGAN,
PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE |
POGODBE
IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA |
RAZMERJA |
Uspešnost javnega razpisa |
32.
člen |
(1) Javni
razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna
prijava. |
(2)
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. |
(3) Če
koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni
razpis ponovi. |
(4) Javni
razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z
osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila
sklenjena koncesijska pogodba. |
Izbira
koncesionarja |
33.
člen |
(1) V
postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj
takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje
skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja in niso v
nasprotju z določbami zakona, ki ureja oddajo javnih naročil, v delu, v
katerem ta ureja dopustne dopolnitve ponudb. |
(2)
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem
ponudniku opravi skladno z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih
naročil strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo
imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega
področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani
strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom,
članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju
ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi
ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že
prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v
registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani
komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so
kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali
drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. |
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak
član s pisno izjavo oz. s podpisom odločbe o imenovanje v komisijo. Če
izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo
izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s
ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana
strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
(3) Po
končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(4)
Občinska uprava po pooblastilu župana odloči o izboru koncesionarja
najprej z obvestilom o izbiri, skladno z zakonom, ki ureja postopek
oddaje javnih naročil. Zoper to obvestilo je dopustno pravno varstvo v
skladu z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil. |
(5) Glede
na to, da je predmet koncesije izvajanje gospodarske javne službe, kjer
zakon izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora občinska uprava v
imenu koncedenta izbranemu koncesionarju po pravnomočnosti odločitve iz
prejšnjega odstavka pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odločbo,
s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev
(strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni. |
(6)
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (29. člen). |
(7)
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od
njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov,
ki so na strani koncesionarja. |
Sklenitev koncesijske pogodbe |
34.
člen |
(1)
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega |
razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Za vse
dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem |
ali pravno
osebo iz 27. oziroma 28. člena tega |
odloka
sklene ena koncesijska pogodba. |
(3)
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
(4)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(5)
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo |
35.
člen |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom,
kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe |
36.
člen |
(1)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 15 let (rok koncesije). |
(2)
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem zaključka izvedbe pogodbenih del.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 120 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe. |
(3) Rok
koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani
koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega
koncesijskega razmerja. |
(4)
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov
določenih z zakonom. |
Pristojni organ za izvajanje koncesije |
37.
člen |
Organ
Občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s
koncesijo je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne
službe. |
XII.
PRENOS KONCESIJE |
Oblika
akta o prenosu |
38.
člen |
(1) Akt o
prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija
podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko
pogodbo. |
(2)
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika |
koncesije
v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
XIII.
PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
Načini
prenehanja koncesijskega razmerja |
39.
člen |
Razmerje
med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
1. s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
2. s
prenehanjem koncesionarja, |
3. z
odvzemom koncesije, |
4. z
odkupom koncesije. |
Prenehanje koncesijske pogodbe |
40.
člen |
Koncesijska pogodba preneha: |
1. po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
2. z
(enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
3. z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
4. s
sporazumno razvezo. |
Potek
roka koncesije |
41.
člen |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
Razdrtje koncesijske pogodbe |
42.
člen |
(1)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem
preneha: |
– če je
proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
– če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje
pravilno izvajanje koncesije, |
– če je po
sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda
uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil
svoje obveznosti. |
(2) V
primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka
lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske
pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik
tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3)
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje
svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju
onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(4)
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5)
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob
razdoru koncesijske pogodbe je koncedent razen v primeru iz 48. člena
tega odloka dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev
morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali
ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi |
Odstop
od koncesijske pogodbe |
43.
člen |
(1) Vsaka
stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to
v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga
stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno, |
– iz
krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje
koncesijske službe). |
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop
od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
Sporazumna razveza |
44.
člen |
(1)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2)
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe
nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave. |
Prenehanje koncesionarja |
45.
člen |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2)
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
Odvzem
koncesije |
46.
člen |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne
začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko
pogodbo, določenem roku, |
– če je v
javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali
kot koncesionirana javna služba. |
(2) Pogoji
odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. |
Odvzem
koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem
koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno
prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava. |
Odkup
koncesije |
47.
člen |
Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi
upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več
kot tri mesece. |
48.
člen |
V primeru,
ko je koncedent pridobil sredstva UJR1 in je koncesionar dobavo,
postavitev oziroma prenovo javne razsvetljave izvedel po naročilu
koncedenta ter koncesija iz katerega koli razloga preneha predčasno, je
koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti plačilo po
pravilih, ki veljajo v primeru odkupa koncesije. |
XIV.
VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
Višja sila |
49.
člen |
(1) Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano
javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih
napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov
predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi
izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
javne službe v takih pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
Občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
Spremenjene okoliščine |
50.
člen |
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2)
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko
prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je
koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XV.
UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
Uporaba
prava |
51.
člen |
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
Prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže |
52.
člen |
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
XVI.
PREKRŠKI |
Prekrški koncesionarja |
53.
člen |
(1) Z
globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če: |
–
pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude, |
– ne
zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe, |
– prenese
na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom tega odloka, |
– krši
pravice in obveznosti iz tega odloka, |
– ne
ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega
odloka, |
– ne
uporablja veljavnih tarif, |
– ne vodi
katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način, |
– ne
predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi. |
(2) Z
globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori
dejanje iz prejšnjega odstavka. |
Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem |
dejavnosti javne službe |
54.
člen |
(1) Z
globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba Občine, ki naroči ali dopusti
izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno
opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju
Občine. |
(2) Enako
se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec
po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z
značajem dejavnosti javne službe. |
(3) Tudi
odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo
200 EUR. |
XVII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
Veljavna zakonodaja |
55.
člen |
Ob
uveljavitvi tega odloka je veljavni zakon iz tretjega odstavka 1. člena
tega odloka Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.
32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP). |
Pričetek veljavnosti odloka |
56.
člen |
(1) Ta
odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, ko ga sprejme Občinski
svet Občine Hoče - Slivnica. |
(2) Ta
odlok začne veljati 1 dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
Številka:
03201-6/2014 -010 |
Datum: 5.
april 2014 |
|
Župan Občine Hoče-Slivnica |
Jožef Merkuš, s. r. |
|