Na
podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradno prečiščeno besedilo 2, Uradni list RS, št. 37/19 – UPB-2) je
Mestni svet Mestne občine Kranj na 8. seji dne 18. 9. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje 8 stanovanjskih
hiš Na gozdni jasi |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu
Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16, 63/16, 20/17,
42/17, 1/18, 23/18 in 41/18) sprejme občinski podrobni prostorski načrt
za naselje 8 stanovanjskih hiš Na gozdni jasi (v nadaljevanju: OPPN). |
(2) Za OPPN, skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor,
Direktorata za okolje št. 35409-416/2018/2 z dne 10. 1. 2019, presoje
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja okolja ni
potrebno izvesti. |
|
2. člen |
|
(namen in vsebina OPPN) |
|
(1) OPPN določa: |
– območje obravnave, |
– program dejavnosti, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt parcelacije, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(2) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v
obravnavanem območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za
pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter
podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del vsebuje odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatke o prostorski ureditvi in priloge po seznamu. |
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. Izsek iz kartografskega dela Izvedbenega prostorskega načrta Mestne
občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: IPN MOK) s prikazom lege prostorske
ureditve v širšem prostoru |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
3. Geodetski načrt območja |
4. Zazidalna situacija |
5. Prikaz priključevanja objektov na javno infrastrukturo |
6. Načrt parcel namenjenih gradnji in prikaz fiksnih točk ter gradbene
linije |
7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov,
ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
(1) Obravnavano območje OPPN je izdelano za del območja EUP z oznako SR
5 – SSe, določeno z IPN MOK. |
(2) Po IPN MOK je obravnavana EUP namenjena sanaciji zaselka (razpršena
gradnja) z eno- in dvostanovanjskimi stavbami. IPN MOK v 48. členu za
območje SR 5 določa, da je pri načrtovanju potrebno upoštevati max.
višinski gabarit stavb K + P + M, max. FZ 0,35, min. delež OBP 30 %,
odstraniti neustrezne nelegalno zgrajene objekte ter upoštevati obcestno
gradbeno linijo. |
(3) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča 734/8, 734/9 in 734/10 k.o.
Kokrica, ki so nastala s parcelacijo zemljišča parc. št. 734/7 k.o.
Kokrica. Velikost ureditvenega območja je cca 5.710 m2. |
(4) Izven ureditvenega območja tega OPPN se bo posegalo za potrebe
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in priključevanja na
obstoječe prometno omrežje. |
|
5. člen |
|
(program dejavnosti) |
|
(1) V območju OPPN je načrtovana gradnja 8 stanovanjskih hiš s
pripadajočo infrastrukturo. |
(2) Stanovanjske stavbe so individualne prostostoječe stanovanjske
stavbe namenjene bivanju, brez spremljajočih dejavnosti. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
6. člen |
|
(oblikovanje območja) |
|
(1) Predmetno zemljišče se nahaja na robu vasi Srakovlje. Gradnja novih
objektov je načrtovana na stavbnem zemljišču, ki ga IPN Mestne občine
Kranj razvršča v območje z oznako SSe – stanovanjske površine eno- in
dvostanovanjskih stavb, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih
dejavnosti. Zemljišče na V in J meji na gozdno zemljišče, na Z pa ga od
zazidanih stavbnih zemljišč loči občinska pot, zato poseg ne bo imel
prekomernih vplivov na sosednja območja. |
(2) Na obravnavanih zemljiščih se nahaja dotrajan nelegalno zgrajen
objekt, ki se odstrani. |
(3) Na območju se načrtuje gradnja 8 individualnih prostostoječih
stanovanjskih stavb. |
(4) Za zagotovitev komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja
priključiti na obstoječo komunalno infrastrukturo, ki se nahaja znotraj
območja urejanja in izven meje območja urejanja. Poteki teh priključkov
so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Poleg navedenih zemljišč v 4. členu
je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi
druge parcelne številke, ki se izkažejo kot potrebne za priključevanje
na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. |
|
7. člen |
|
(velikost in oblikovanje stavb) |
|
(1) Predvidena sta 2 tipa prostostoječih individualnih stanovanjskih
stavb, in sicer 4 objekti osnovnih tlorisnih dimenzij 8,00 m × 10,00 m
in 4 objekti osnovnih tlorisnih dimenzij 8,00 m x 12,00 m. |
(2) Vsi objekti imajo možnost izvedbe pritličnega aneksa (pomožnega
objekta) dimenzij 5,50 m × 7,50 m, z izjemo objekta E, h kateremu se
lahko postavi pritlični aneks dimenzij 8,00 m × 5,80 m. Pritlični aneks
je namenjen garaži in shrambi, ki lahko predstavlja del objekta ali
samostojen (nezahteven) objekt. |
(3) Izven tlorisnih dimenzij stavb se poleg napuščev lahko načrtuje
zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreške, balkone in zimske
vrtove. |
(4) Višinski gabarit stavb: (K) + P + M, pri čemer višina slemena ne sme
presegati 8,10 m nad koto pritličja, ki je lahko dvignjena nad teren
max. 0,30 m. |
(5) Oblikovanje streh: |
– simetrična dvokapnica v naklonu 40°, s slemenom v smeri daljše
stranice tj. V–Z; |
– strešna kritina mora dajati videz drobne strukture sive barve; |
– za
osvetlitev mansarde je dovoljena izvedba strešnih oken in frčad enakega
tipa (dvokapne frčade ali pultne frčade), ki ne smejo biti višji od
slemena osnovne strehe. |
Pomožni objekti imajo praviloma ravne strehe minimalnega naklona tako,
da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v
naklonu do 8°; pri nadstreških se kot kritina dovoljuje brezbarvno
steklo ali steklu podobni brezbarvni materiali. |
(6) Oblikovanje fasad: fasade stavb morajo biti zasnovane skladno, ob
upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, izdelane v klasičnem
zaglajenem ometu (barve iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših
peščenih in zemeljskih tonov), lesu, lokalnemu kamnu, steklu ali iz
fasadnih plošč v imitaciji lesa. |
(7) Pri oblikovanju stavb je potrebno upoštevati še naslednje: |
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno; |
– zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito,
priporoča se gradnja nizkoenergetskih lesenih stavb; |
– oblikovanje stavb mora zagotavljati način in razpored prostorov, ki
omogoča 45 stopinjski kot osončenja namenjenega za bivanje in delo. |
(8) Oblikovanje parcel namenjenih gradnji: |
– vsakemu objektu se določi svojo parcelo namenjeno gradnji v velikosti
min. 500 m2; |
– parcela, namenjena gradnji, se določi na način, da omogoča
spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni
objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), predpisane
intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna
vozila, potrebne odmike oziroma požarne ločitve za omejevanje širjenja
požara na sosednje parcele. |
(9) Stopnja izkoriščenosti zemljišč: |
– pri načrtovanju objektov na gradbeni parceli se upošteva: max. FZ
0,35, min. delež OBP 30 %. |
|
8. člen |
|
(zunanja ureditev) |
|
(1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je potrebno
primerno utrditi in tlakovati ter ustrezno odvodnjavati. |
(2) Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo
terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena
sosednjemu zemljišču. |
(3) Na posameznem pripadajočem zemljišču je potrebno zagotoviti
predpisan min. delež OBP. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene
površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne
služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr.
dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). |
(4) Na posameznem pripadajočem zemljišču je potrebno zagotoviti potrebne
manipulativne površine in minimalno 2 parkirni mesti za vsako
stanovanjsko enoto (v stavbi ali zunaj). |
(5) Po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje in odvečni
material ter hortikulturno urediti okolico, tako da se doseže enoten
izgled območja. |
|
9. člen |
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
(1) Lega objektov je prikazana na Načrtu parcel namenjenih gradnji s
prikazom fiksnih točk ter gradbene linije – list št. 6. |
(2) Lega osnovnih stavb, ki ležijo na Z delu območja tj. ob občinski
cesti z oznako JP 683841 Srakovlje–Štrbenc–Hribar, je določena z
gradbeno linijo, lega objektov, ki ležijo na V delu območja, pa je
določena s fiksno točko. Gradbena linija predstavlja črto, na katero
morajo biti z enim robom – z Z fasado postavljeni objekti, ki se gradijo
ob tej črti, fiksna točka pa predstavlja odmik enega od vogalov objekta
od najbližjih parcelnih mej, merjeno od gotove fasade in jo je prav tako
potrebno upoštevati. |
(3) Od meja sosednjih zemljišč morajo biti novi objekti odmaknjeni
toliko, da ni motena sosednja posest in da sta možna vzdrževanje in raba
objektov v okviru parcele, namenjene gradnji. Za odmik objekta od
parcelne meje se šteje najkrajša razdalja med točko objekta (najbolj
izpostavljeni nadzemni in podzemni deli stavb, vključujoč napušče,
nadstreške, stopnišča, balkone in podobne gradbene elemente) in parcelno
mejo. |
(4) Od parcelne meje morajo biti nadzemni deli novogradenj, ki
predstavljajo manj zahtevne objekte, oddaljeni najmanj 2,5 m, nezahtevni
in enostavni objekti pa min. 1,5 m. |
(5) Pri postavitvi objektov je potrebno upoštevati tudi regulacijsko
linijo ob občinski cesti z oznako JP 683841 Srakovlje–Štrbenc–Hribar, od
katere morajo biti objekti oddaljeni min. 3 m. |
(6) Od cestnega telesa notranje ceste morajo biti nadzemni deli novih
stavb, kot manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti, oddaljeni
najmanj 2 m. |
|
10. člen |
|
(parcelacija) |
|
Oblikovanje gradbenih parcel se izvede skladno z besedilnim in grafičnim
delom tega odloka. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN
POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
11. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Za stanovanjske stavbe je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo,
oskrbo z električno energijo, odvajanje odpadnih in meteornih voda,
odvoz smeti ter dostop do javne ceste. |
(2) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise,
tehnične standarde in pogoje upravljavcev. |
|
12. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
(1) Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječo javno
kategorizirano pot z oznako JP 683841 Srakovlje–Štrbenc–Hribar preko
nove dostopne poti. |
(2) Nova dostopna pot se izvede v širini 5,0 m (vključno z enostransko
bankino) z enostranskim pločnikom širine 1,20 m, z ustreznima
priključkoma na obstoječe cestno omrežje. |
(3) Pri prometni infrastrukturi je potrebno upoštevati, da: |
– se
hišni priključki izvedejo pregledno in uredijo tako, da ne ovirajo
prometa; |
– se
manipulacijske površine (dvorišča) posameznih stavb uredijo tako, da se
prepreči vzvratno priključevanje na cesto; |
– se
prometno omrežje izvede v asfaltni izvedbi; |
– se
zagotovi ustrezen prečni nagib vozišča, ki bo omogočal odvodnjavanje
meteorne vode. |
|
13. člen |
|
(splošna merila in pogoji komunalnega
urejanja) |
|
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja in obrambno-zaščitne zahteve ter v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je
potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih
infrastruktur. |
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je
potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora
predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in
smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture.
Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za
infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja. |
(3) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod
asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske
vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
|
14. člen |
|
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne
vode) |
|
(1) Odpadne komunalne vode iz objektov bodo speljane v MČN. |
(2) Padavinske vode s strešin in z utrjenih površin načrtovanih
stanovanjskih objektov je potrebno ponikati znotraj območja posamezne
parcele namenjene gradnji. |
(3) Padavinske vode iz območja posamezne parcele namenjene gradnji ne
smejo pritekati na javno pot. |
(4) Padavinske vode s ceste se odvajajo v ponikovalnico preko lovilcev
olj. |
|
15. člen |
|
(oskrba s pitno vodo in hidrantno
omrežje) |
|
(1) Območje se opremi z ustrezno sekundarno vodovodno infrastrukturo. |
(2) Na novem omrežju se predvidijo hidranti namenjeni požarni varnosti.
Hidranti bodo dostopni svojemu namenu. |
(3) Za dostop do vodovodne naprave se zagotovi najožji varovalni pas
glavnega vodovoda širine 3 m merjeno na vsako stran od osi cevi. V
koridorju varovalnega pasu ni dovoljenja gradnja vseh vrst objektov ne
glede na zahtevnost gradnje, razen komunalne infrastrukture, ki mora
biti medsebojno usklajena. |
(4) Za posamezno parcelo namenjeni gradnji se predvidi samostojni
priključni vodovod. Priključek vode se izvede v pravokotni smeri na
glavni vodovod oziroma na dostopno pot. Lokacija posameznega priključka
naj bo na lokaciji priključkov ostalih komunalnih vodov. |
|
16. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Mimo območja poteka NN kablovod, ki služi napajanju obstoječih
odjemalcev zahodno od obravnavanega območja. Pred pričetkom del mora
izvajalec naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo
gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih
vodov, se predvidi njihova prestavitev oziroma ustrezna zaščita v skladu
s predpisi. |
(2) Za priključevanje novih porabnikov električne energije se lahko
koristijo proste kapacitete obstoječega elektrodistribucijskega omrežja.
V primeru večje povečave električne moči je potrebno zgraditi nov
nizkonapetostni izvod iz obstoječe TP 653 Tatinec, ki bo potekal v trasi
obstoječega NN kabla. |
(3) Območje se bo napajalo z električno energijo preko obstoječega NN
kabla, ki poteka preko obravnavanega območja. NN omrežje bo zgrajeno s
podzemnimi kabli do priključno merilnih omaric, ki bodo postavljene na
parcelne meje in dostopne z javnih površin. |
(4) Območje bo opremljeno z javno razsvetljavo. |
|
17. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje
zvez) |
|
(1) Območje se opremi s telekomunikacijskim omrežjem. Priključna točka
je v kabelskem jašku na parc. št. 1801/8 k.o. Kokrica. |
(2) Stavbe se lahko priključi na telekomunikacijsko omrežje. Priključne
omarice za TK omrežje se izvede na stalno dostopnih mestih ob obstoječi
notranji zbirni cesti. |
|
18. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Ogrevanje stanovanjskih stavb je predvideno s toplotnimi črpalkami
ali na lesno biomaso tj z obnovljivimi viri energije. |
(2) Zasnova in izvedba stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo
zagotovila čim manjše izgube toplotne energije. |
|
19. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Za zbiranje odpadkov je potrebno znotraj parcele namenjene gradnji
zagotoviti mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu,
kamor se postavi zabojnik za mešane odpadke in odjemno mesto, kjer
izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi
zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dostop vozilom za odvoz
odpadkov. |
(2) Posamezne stanovanjske hiše lahko organske odpadke zbirajo v
kompostnikih za predelavo v kompost. V takšnih primerih zabojnika za
biološke odpadke ni potrebno zagotavljati. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
20. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
Na
območju, ki ga obravnava OPPN, ni objektov ali območij kulturne
dediščine, zato rešitve in ukrepi za varovanje in celostno ohranjanje
kulturne dediščine niso potrebni. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
21. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Pri posegih v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred
uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih
del. |
(2) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati.
Humus se uporabi za zunanjo ureditev. |
(3) Zaradi preprečitve nevarnosti širjenja tujerodnih invazivnih
rastlinskih vrst dovažanje zemljin od drugod ni zaželeno. |
(4) Za preprečitev onesnaževanja tal z nevarnimi snovmi (motorna olja,
goriva, hidravlična olja …) je potrebno pri gradnji objektov ali drugih
ureditev uporabljati le dobro vzdrževana vozila in gradbene stroje. |
|
22. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati
predpise s področja varstva zraka. Pri gradnji se zagotavlja racionalna
raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Znotraj
posamezne parcele namenjene gradnji se uredi zelene površine in zasadi
visoka vegetacija za boljši lokalni pretok zraka. |
|
23. člen |
|
(varstvo vode) |
|
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju zajetij
pitne vode in ni poplavno ogroženo. |
(2) Padavinske vode s strešin in utrjenih površin načrtovanih
stanovanjskih objektov je potrebno ponikati znotraj območja posamezne
parcele namenjene gradnji. Padavinske vode s ceste je potrebno odvajati
v ponikovalnico preko lovilcev olj. |
(3) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne
varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno
onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in
uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod,
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok. |
(4) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo
situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim
organizacijam. |
(5) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse
z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko,
krajinsko ustrezno urediti. |
(6) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje
erozijskih procesov, rušenje ravnovesja na labilnih tleh in slabšanje
odtočnih razmer pri načrtovanju ni dovoljeno. |
|
24. člen |
|
(varstvo narave) |
|
(1) Na predmetnem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali
območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Na V in J strani območja se ohranja gozdni rob. |
(3) Med gradnjo je potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja
tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst: |
– dovaža se le material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih rastlinskih
vrst, |
– delovne stroje se pred začetkom del očisti, |
– po
končanih delih naj investitor vsaj 3 leta spremlja morebiten pojav
invazivnih rastlinskih vrst in jih nemudoma odstrani, ostanke pa sežge. |
(4) Na javnih in zasebnih površinah se sadi in seje avtohtone okrasne
rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki niso invazivne. |
|
25. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
Odlaganje viškov odkopane zemlje, gradbenih odpadkov in gradbenega
materiala v gozdu ni dovoljeno. |
|
26. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN bo po izgradnji stavb sodilo v območje III. stopnje
varstva pred hrupom. |
(2) V času gradenj na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo
obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z
delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z
emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj
potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer. |
|
27. člen |
|
(gradbeni odpadki) |
|
(1) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati
neposredno na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi
priprave projektne dokumentacije. |
(2) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev
okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se
ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
28. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene
ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo. |
(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop
za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in
delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s
področja varnosti pred požari in veljavnim standardom. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske in plazovite
ogroženosti ter požarne ogroženosti naravnega območja, zato posebne
ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso
predvidene. V kolikor obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se
gradnje in ureditve načrtujejo temu primerno. |
(2) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne
obstaja nevarnost za razlitje le-teh. |
(3) Po podatkih Agencije RS za okolje je na območju OPPN vrednost
projektnega pospeška tal 0,225 (g) (potresna nevarnost). Objekti morajo
biti grajeni protipotresno, v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
30. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) V območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi
predstavljali požarno ogroženost okolja. |
(2) V območju OPPN ni predvidena uporaba požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek
požara. Odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov in gozda
preprečujejo možnost širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne
ogroženosti naravnega okolja. |
(3) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je, z
upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele, omejeno širjenje požara
na sosednje objekte. Zagotovljeni morajo biti tudi zadostni odmiki med
objekti za preprečitev prenosa požara oziroma ustrezni drugi ukrepi
(požarna ločitev). |
(4) Zadostne količine požarne vode bodo zagotovljene iz hidrantnega
omrežja. |
|
31. člen |
|
(zunanje osvetljevanje) |
|
Pri
načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
32. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Prvo etapo predstavlja izgradnja prometne infrastrukture in
izgradnja infrastrukturnega omrežja ter odstranitev nelegalnega objekta,
ki se nahaja na obravnavanem območju. V drugo etapo sodi gradnja stavb. |
(2) Vsaka stavba se lahko gradi ločeno od ostalih stavb, oziroma je
faznost odvisna od izkazanega interesa lastnikov zemljišč. Vsaka stavba
pa mora izvesti interno infrastrukturno omrežje ter ustrezno zunanjo
ureditev. |
|
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
33. člen |
|
(dovoljena odstopanja) |
|
(1) Na celotnem območju OPPN so pri določanju višinskih gabaritov
objektov dovoljene tolerance do + 0,5 m. Vsi objekti so lahko nižji od
višin oziroma gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso
omejena. Tlorisne gabarite se lahko presega za ± 10 %, pri čemer je
potrebno upoštevati minimalne odmike objektov od parcelnih mej v kolikor
so predpisani oziroma ohranjati gradbeno linijo, v kolikor je določena. |
(2) Pri realizaciji prometne, komunalne in energetske infrastrukture so
dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom če to,
na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo
primernejši obratovalni elementi in bolj ekonomična investicijska
vlaganja. |
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
34. člen |
|
(usmeritve) |
|
(1) Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in
gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati
ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora. |
(2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje: |
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, |
– odstranitev objektov, |
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z
določili tega odloka, |
– gradnja pomožnih objektov v skladu z določili tega odloka. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
35. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN
je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor
Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
36. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
37. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-36/2018-14 |
Kranj, dne 18. septembra
2019 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |