Na podlagi 21. in 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07, 76/08 in 79/09 – uradno prečiščeno besedilo,
v nadaljevanju: ZLS-UPB2), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 in 70/08 – uradno prečiščeno besedilo, v
nadaljevanju: ZVO-1-UPB1), 65. člena
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja
(ZVO-1C) (Uradni list RS, št. 108/09), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 143. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 15. člena
Statuta Občine Križevci
(Uradni list RS, 27/99, 17/01, 74/02) ter 6. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Križevci
(Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Križevci na 5. redni
seji 13. 4. 2011 sprejel |
O D L O K |
o zbiranju komunalnih
odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Križevci |
I. PREDMET UREJANJA |
1. člen |
(vsebina javnih
služb) |
Ta odlok ureja način
in obliko izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov (v
nadaljnjem besedilu: »javni službi«) na območju občine Križevci (v
nadaljevanju: »občina«), in sicer tako, da določa: |
– organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb, |
– vrsto in obseg
storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev, |
– pogoje za
zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb, |
– pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javnih služb, |
– vire financiranja
javnih služb in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto in obseg
zemljišč, objektov, naprav in opreme potrebnih za izvajanje javnih
služb, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: »javne
površine«) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v
nadaljevanju: »infrastruktura«) ter |
– pripravo ukrepov in
nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in zmanjšanja
količin odpadkov. |
2. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) Komunalni odpadki
(v nadaljevanju: »odpadki«) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na
območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi
in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti
ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z
vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč,
ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20
01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko
20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko
številko 20 03 ter embalaža, ki je odpadek iz podskupine s
klasifikacijsko številko 15 01. |
(2) V ločeno zbrano
frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem
besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko postanejo
uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim
procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki
hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje
in drugi odpadki biološkega izvora. |
(3) »Hišni kompostnik«
je zabojnik na vrtu za kompostiranje kuhinjskih odpadkov in odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov. Pripada posameznemu gospodinjstvu in nima
negativnega vpliva na okolje. |
(4) V ločeno zbrano
frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma
predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne surovine«) štejejo odpadki
iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno
uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po
posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno)
ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma
predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem
sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali
katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja izrabi kapacitet
urejenih odlagališč odpadkov. |
(5) V kosovno
frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »kosovni odpadki«)
štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo
npr. pohištvo in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.
|
(6) Odpadna
električna in elektronska oprema (v nadaljevanju: »OEEO«) je električna
in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim
materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže. |
(7) »Nevarni odpadki
iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno
ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in
nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne
službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali
neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki,
škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki
vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki
nastajajo ob porabi v gospodinjstvih. |
(8) »Ostanek
odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej
tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke
odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po
svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob
porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki
iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot »ostanek
odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče
zbirati in obdelati. |
(9) »Predpisana
posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz
katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z
veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s Pravilnikom iz 4.
člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik
za različne namene (namenske posode za odpadke). |
(10) »Namenske
predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za odpadke«,
namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s
tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje
bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za zbiranje
posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za
zbiranje kosovnih odpadkov in podobno). |
(11) »Predpisana
vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako,
ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka
odpadkov. Cena »predpisane vreče za odpadke« vključuje stroške ravnanja
z v njej vsebovanimi odpadki. |
(12) »Namenska
predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala ustrezne
oznake, namenjena zbiranju različnih frakcij embalaže, skladno s
tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov, določeno s Pravilnikom iz 4.
člena tega odloka. |
(13) »Odjemni
prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane
posode za odpadke. Ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa
je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in
nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v
soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko
oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega
vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov;
transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar
dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na
mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. |
(14) »Zbirni prostor«
je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za
biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki
zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma
pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov. |
(15) »Zbiralnica
ločenih frakcij« (v nadaljevanju: zbiralnica) je prostor, na katerem
stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih
surovin (na primer steklene, papirne, kovinske, plastične in podobne
embalaže). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen in
opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je
praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije,
zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov
zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa
izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi
pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. |
(16) Zbirni center je
pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno
zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki
se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in
frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno
hranjenje posameznih frakcij do prevzema frakcij ali njihove prepustitve
v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati
urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno
skladiščijo. |
(17) Premična
zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno vozilo,
opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje
nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da
povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
|
(18) Ravnanje z
odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, skladiščenje in
odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in
okoljevarstvenimi ukrepi. |
(19) Zbiranje
odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo
zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom
prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja. |
(20) Predelava
odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z
odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali
njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v
surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v
kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za
pridobivanje goriva. |
(21) Odstranjevanje
odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z
odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki
jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z
biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje
odpadkov. |
(22) Začasno
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega
zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo
predelave ali odstranitve. |
(23) »Program odvoza«
je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 19. in 22. členu
tega odloka, ki ga pripravi izvajalec ob soglasju Občinskega sveta
Občine Križevci. |
(24) Mala komunalna
kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo predelave, ki ne
presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je
namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih
zelenih površin ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz
gospodinjstev in zeleni vrtni odpad z namenom, da proizvedeni kompost
sami porabijo na svojih vrtovih ali javnih zelenih površinah naselja, v
katerem je ta kompostarna. |
Za kuhinjske odpadke
iz gospodinjstev štejejo tudi kuhinjski odpadki, ki nastajajo v kuhinjah
ali pri razdeljevanju obrokov nosilca živilskih dejavnosti in jih v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki,
ni treba prepuščati zbiralcu kuhinjskih odpadkov. |
II. ORGANIZACIJSKA IN
PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB |
3. člen |
(oblika izvajanja
javne službe) |
Javni službi na
celotnem območju občine izvaja oseba javnega ali zasebnega prava, ki se
ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in zakonom, ki
ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju:
»koncesionar, izvajalec«) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem
odlokom. |
4. člen |
(Tehnični pravilnik o
zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov) |
(1) Občinski svet
Občine Križevci sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih
odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: Pravilnik).
|
(2) Pravilnik iz
prejšnjega odstavka tega člena obsega: |
– opredelitev
tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza komunalnih
odpadkov; |
– način določitve
števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, skladno s tem
odlokom; |
– tehnologijo, pogoje
in način ločenega zbiranja odpadkov; |
– standardizacijo
predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje
izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma
skupini povzročiteljev; |
– tehnologijo, pogoje
in pogostost pranja predpisanih posod za odpadke; |
– standardizacijo
namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove
uporabe; |
– minimalni standard
opreme zbiralnic (vrsta in število predpisanih posod, vzdrževanje
predpisanih posod …); |
– postopek izdajanja
pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka; |
– podrobnejšo vsebino
katastra zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic, zbirnega
centra in malih komunalnih kompostarn; |
– druge sestavine,
določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe oziroma začasnega
izostanka iz 8. člena, …) ter |
– druge pogoje,
merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno
ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javnih služb. |
(3) Pravilnik iz
prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov,
tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi
dogajanji v prostoru. |
5. člen |
(pravice in
obveznosti izvajalca javnih služb) |
(1) Izvajalec ima
pravice in obveznosti: |
– rednega, trajnega,
neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh storitev javnih služb;
|
– v sodelovanju s
strokovnimi službami občinske uprave Občine Križevci skrbeti za razvoj,
načrtovanje in pospeševanje javnih služb ter za investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi,
potrebnimi za izvajanje javnih služb; |
– pripravljati
predlog programa odvoza odpadkov iz 19. člena; |
– voditi kataster
zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic, zbirnega centra in
malih komunalnih kompostarn; |
– voditi kataster
divjih odlagališč; |
– voditi podatkovne
baze za obračun cen storitev javnih služb; |
– sklepati pogodbe s
pogodbenimi povzročitelji odpadkov (27. člen) in povzročitelji iz
sedmega odstavka 29. člena, |
– pripravljati letne
in dolgoročne plane izvajanja gospodarskih javnih služb po tem odloku
ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javnih služb (31.
člen). |
(2) Glede zadev, ki
niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih
standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih,
organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javnih
služb, se mora izvajalec javnih služb ravnati po predpisih, ki urejajo
javni službi. |
6. člen |
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
Izvajalec ima, glede
na vsebino izvajanja javnih služb in glede na infrastrukturo, ki jo
opredeljuje ta odlok, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov
in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih
pogojev, soglasij ter smernic in mnenj. |
7. člen |
(uporabniki storitev
javnih služb) |
(1) Uporabniki
storitev javnih služb, ki sta predmet urejanja v tem odloku, so
povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »povzročitelj odpadkov«).
|
(2) Povzročitelj
odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju
občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem: |
a) fizične osebe, kot
gospodinjstva, |
b) fizične osebe, kot
samostojni podjetniki in obrtniki, |
c) lastniki ali
najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki
so namenjeni občasni uporabi, |
d) pravne osebe, ki
razpolagajo s poslovnimi prostori, v katerih nastajajo komunalni
odpadki, |
e) osebe, ki
upravljajo javne zgradbe in javne površine (npr. tržnice, sejmišča,
igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in
podobno), |
f) lastniki oziroma
upravljavci stavb (večstanovanjskih, poslovnih in
poslovno-stanovanjskih), kjer so urejene skupinske zbiralnice za več
lastnikov oziroma najemnikov, |
g) osebe, ki
organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo
javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od
njihove običajne javne ali zasebne rabe. Organizatorji teh prireditev
morajo za čas trajanja prireditve zagotoviti, da se prireditveni prostor
opremi s posodami za ločeno zbiranje odpadkov. Najkasneje 24 ur po
končani prireditvi, oziroma naslednjih delovni dan, mora organizator
prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javnih služb
prevzame zbrane odpadke. |
(3) V primeru, ko
povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali
dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik
ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov,
ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžan storitve javnih služb
plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se
povzročajo odpadki. |
(4) Ob izselitvi
oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov
namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti,
mora lastnik nevseljenost oziroma neuporabo teh prostorov, daljšo od
enega leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo. |
(5) V primerih, ko ni
mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov (npr. divja
odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali
nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, kolikor jih lastnik zemljišča ni
prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 15 dni od dneva, ko je za
odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti. |
8. člen |
(povzročitelji
odpadkov) |
(1) Za potrebe
izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne
glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v
eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javnih služb oziroma do
izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za
obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v
razmerju do izvajalca. |
(2) Oseba, ki oddaja
v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: »najemodajalec«),
je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja odpadkov in
najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali
drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali naročila
najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja najemodajalec
stanovanjskega ali drugega prostora. |
(3) Občasna uporaba
oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s katerim se
povzročitelju obračunava cena storitev javnih služb, zavezanca ne
odvezuje plačila cene storitev javnih služb. Pojem občasne uporabe
oziroma začasnega izostanka se podrobneje definira v Pravilniku iz 4.
člena tega odloka. |
(4) Za objekte, na
katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme
dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
|
(5) Kot povzročitelji
odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javnih služb, se lahko
obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali
upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih služb, ki so
pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi storitev, ki jih
zagotavlja ustrezna javna služba. |
(6) V primeru ko
upravnik nastopa naproti izvajalcu javnih služb v svojem imenu in na
račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih
prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam. Če
upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov nastopa v imenu lastnika
ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki do izvajalca solidarni
upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki v razmerju do
izvajalca nima pravnega učinka. |
9. člen |
(uporaba storitev
javnih služb) |
(1) Uporaba storitev
javnih služb je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih
določa ta odlok. |
(2) Zbiranje
komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov, za katere ta odlok
posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s
predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca. |
III. ZBIRANJE
KOMUNALNIH ODPADKOV |
10. člen |
(zbiranje komunalnih
odpadkov) |
(1) Vse odpadke se
zbira ločeno na izvoru. |
(2) Pogoje in načine
ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere drugačnega načina
ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom
oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z odpadki, ureja
Pravilnik iz 4. člena tega odloka. |
11. člen |
(ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov) |
(1) Povzročitelji
odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni zbirati in
odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih prostorih
ter na zbiralnicah, zbirnem centru in malih komunalnih kompostarnah v
obsegu in na način, kot je določeno s Pravilnikom iz 4. člena tega
odloka. |
(2) Z ločenim
zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec
določi način in kraj zbiranja komunalnih odpadkov in to na način, kot ga
omogočajo razpoložljive posode. |
(3) Ne glede na
določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno zbiranje komunalnih
odpadkov v predpisanih vrečah za odpadke, ki jih povzročitelj odloži na
odjemne prostore, če je to potrebno zaradi nedostopnosti ali velike
oddaljenosti odjemnega prostora. V takih primerih zbiranja komunalnih
odpadkov morajo povzročitelji tipizirane vrečke do prevzema hraniti v
stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v
posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih. |
12. člen |
(uporaba predpisanih
posod za odpadke in predpisanih vreč za odpadke) |
(1) Predpisana posoda
za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
|
(2) Večje količine
odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v predpisano vrečo za
odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane
posode na dan pred odvozom. |
(3) Če količina
odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane
posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje
prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Pravilnik iz 4. člena
odloka. |
13. člen |
(določitev zbirnih in
odjemnih prostorov ter zbiralnic, zbirnega centra in malih komunalnih
kompostarn) |
(1) Načrtovalci
prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih
poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki,
morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot jih
določa ta odlok. Njihovi investitorji so dolžni zagotoviti njihovo
izgradnjo. Opremiti jih morajo z namenskimi predpisanimi posodami za
biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru dejavnosti
ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki. |
(2) V obstoječih
naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih,
urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore lastniki
objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, zbiralnice pa ureja
izvajalec. Kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni prostor, ga
urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem času) lastniki
objektov, oziroma izvajalec na njihov račun. |
(3) Upravljavci
trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih
javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za
odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice.
Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih
javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo
zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to
smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku
opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih
postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč
pri tem tudi določila, ki urejajo gospodarsko javno službo urejanja in
čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžan zbirati
upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javnih služb.
|
(4) Zbirni center in
male komunalne kompostarne so občinska infrastruktura. |
14. člen |
(lastništvo) |
(1) Zbiralnice so
občinska infrastruktura. |
(2) Nabava
predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma lastnika
objekta. Izvajalec skrbi za njihovo vzdrževanje in pranje, vse v breme
javnih služb. |
(3) Ne glede na
določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja
ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega krivdnega ali
hudo malomarnega ravnanja izvajalca, se za stroške popravila ali
zamenjave posode bremeni izvajalca. |
(4) Redno in
investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javnih služb in se
jih vključi v ceno storitve. |
15. člen |
(pogoji, ki jih mora
izpolnjevati zbirni in odjemni prostor) |
(1) Zbirni prostor
izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati estetskim,
higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem ter ne smeta ovirati
ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. |
(2) Odjemni prostor
je praviloma na javnih površinah, izjemoma pa je lahko tudi na površini,
ki je v lasti uporabnika storitev javnih služb, če izpolnjuje pogoje iz
prejšnjega odstavka. |
(3) Odjemni prostor
mora biti dostopen vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno mesto
nakladanja v vozilo. |
(4) Dostopna pot
(širina in višina) mora biti izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi
predpisi in normativi. Minimalna širina dostopne poti za vozila za odvoz
odpadkov do odjemnega prostora mora znašati min. 3,0 m. |
16. člen |
(prostornina in
število predpisanih posod za odpadke) |
(1) Prostornino in
število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru po
merilih iz Pravilnika iz 4. člena določa izvajalec ter jih sproti
prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov
ter izkušnjam ob izvajanju javnih služb. |
(2) Izvajalec lahko
določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev
skupaj. |
17. člen |
(vodenje katastra
zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic ter zbirnega centra) |
(1) Izvajalec vodi
kataster zbirnih in odjemnih prostorov (mest), zbiralnic ter zbirnega
centra s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za
odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih.
Podrobnejšo vsebino katastra določa Pravilnik iz 4. člena odloka.
|
(2) Za potrebe
vodenja katastra zbirnih in odjemnih prostorov ter obračunavanja
obveznosti povzročiteljev ima izvajalec javnih služb pravico opremiti
predpisane posode za odpadke z oštevilčenimi ali kodiranimi nalepkami
oziroma drugimi elektronskimi sistemi za prepoznavanje. Natančno
lokacijo mesta za označevanja predpisanih posod za odpadke se določi v
Pravilniku iz 4. člena odloka. |
(3) Uskladitev,
vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in vzdrževanjem
katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna pogodba. |
(4) Kataster se vodi
skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske
javne infrastrukture, usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema Občine Križevci. |
(5) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
(6) Izvajalec je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega interesa.
|
(7) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
(8) Z osebnimi
podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način. |
IV. PREVOZ KOMUNALNIH
ODPADKOV |
18. člen |
(priprava odpadkov za
odvoz) |
(1) Povzročitelj pred
predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz tretjega odstavka 19.
člena tega odloka, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega
prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne vrne na zbirni prostor
oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila povzročitelja (sedmi
odstavek 29. člena). |
(2) Povzročitelji so
dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih prostorih in dovoznih
poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu
dostop do odjemnega prostora. |
(3) Če povzročitelj
ne ravna v skladu z prejšnjim odstavkom, mora izvajalec očistiti odjemni
prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku, ki zastopa
skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma drugi
osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja (prvi
odstavek 8. člena). Pred čiščenjem odjemnega prostora mora izvajalec
stanje dokumentirati s fotografijo, na kateri mora biti nedvoumno
prepoznaven odjemni prostor. |
(4) Kadar izvajalec
onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan na lastne stroške
takoj očistiti. |
(5) Nihče ne sme
izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali
zbiralnice. |
(6) Osebam, ki za to
nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje,
prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest. |
19. člen |
(potek zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov) |
(1) Tehnologijo in
časovni potek zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov določi izvajalec v
soglasju Občinskega sveta Občine Križevci. |
(2) Izvajalec mora
opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni
ali nedostopni za njegova vozila. |
(3) Zbiranje odpadkov
poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec ob soglasju
Občinskega sveta Občine Križevci. Program mora biti tekoče usklajevan z
ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi
okoliščinami. |
20. člen |
(vozila za prevoz
komunalnih odpadkov, biološki odpadki) |
(1) Izvajalec je
dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo
brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi
predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje. |
(2) Izvajalec je
dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko predpisane
posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti tudi, če
niso polne. |
(3) V naseljih z več
kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, se morajo namenske predpisane
posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov prazniti, razen v
zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge namenske predpisane
posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki odvažajo praviloma
enkrat na dva tedna. Število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah
in glede na letne čase, se podrobno določi s Pravilnikom iz 4. člena
tega odloka. |
(4) V primeru, da
izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžan
poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug
usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem možnem času. |
21. člen |
(izpad odvoza) |
V primeru izpada
odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg,
zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžan opraviti delo takoj po
odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno
odjemno mesto. |
22. člen |
(kosovni odpadki,
nevarni odpadki iz gospodinjstev, drugi odpadki) |
(1) Odvoz kosovnih
odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvajata na
način in po programu iz tretjega odstavka 19. člena. |
(2) Prevzem nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza iz 19. člena, ki ga
določi izvajalec ob soglasju Občinskega sveta Občine Križevci tako, da
je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev.
|
(3) Izvajalec lahko
ob soglasju Občinskega sveta Občine Križevci občasno organizira tudi
zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni
organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se določi program
in tehnologijo zbiranja. |
(4) V času
obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke oddati, v skladu s
Tehničnim pravilnikom, brez dodatnega plačila. |
(5) Sežiganje suhih
odpadkov iz hišnih vrtov v majhnih količinah je dovoljeno samo podnevi
do 18. ure, razen nedelj in praznikov. Pri sežiganju suhih odpadkov iz
hišnih vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki
nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in isker izven mesta sežiganja.
Sežiganje ostalih vrst odpadkov ni dovoljeno. |
V. ODSTRANJEVANJE
ODPADKOV |
23. člen |
(odlaganje odpadkov) |
(1) Odpadke, kot jih
opredeljuje ta odlok, je dovoljeno odlagati samo na urejenem odlagališču
Centra za ravnanje z odpadki v Puconcih. |
(2) Tehnologijo in
pogoje odlaganja odpadkov vsebuje Odlok o obdelavi mešanih komunalnih
odpadkov ter odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov na območju Občine Križevci. |
(3) Material, ki se
ga pridobi z obdelavo ali predelavo nekaterih odpadkov je dovoljeno
uporabiti za sanacijo degradiranih površin (npr. kompost …). Pogoje za
ureditev teh površin ter izvedbo takšne sanacije določi izvajalec z
načrtom o posegih v prostor, izdanim ob soglasju Občinskega sveta Občine
Križevci. |
24. člen |
(divja odlagališča) |
(1) Odlagališča
odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem
besedilu: »divja odlagališča«), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne
inšpekcije ali nalogom pristojnega organa. |
(2) Kdor odloži
odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to
določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžan
poravnati stroške sanacije. |
(3) Če so na
zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni
odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javnih služb ravnanja s
komunalnimi odpadki njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v
skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. |
(4) Če so na
zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki, ki niso
odpadki iz prejšnjega odstavka, odredi državna inšpekcija, pristojna za
okolje, izvajalcu javnih služb ali drugi osebi, pooblaščeni za ravnanje
z določenimi vrstami odpadkov, njihovo odstranitev. Ta jih mora
odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. |
(5) Stroške
odstranitve odpadkov iz prejšnjih dveh odstavkov nosi lastnik zemljišča.
V primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest.
|
(6) Če policija ali
inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima
občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz
prejšnjega odstavka. |
(7) Če so odpadki
nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi
odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih pa državna inšpekcija
lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. |
25. člen |
(kataster divjih
odlagališč) |
(1) Divje odlagališče
se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in
za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z normativi za
sanacijo divjih odlagališč. |
(2) Kataster divjih
odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, skladno z občinskim
geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega
odlagališča ter vrstah in količini odloženih odpadkov. |
VI. FINANCIRANJE
JAVNIH SLUŽB |
26. člen |
(viri financiranja) |
(1) Financiranje
javnih služb se zagotavlja: |
a) iz plačil
uporabnikov storitev javnih služb, |
b) iz proračuna
občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,
|
c) iz donacij,
|
d) iz sredstev EU,
pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter |
e) iz drugih virov
(iz prodaje ločeno zbranih frakcij …). |
(2) Podrobnejši način
obračunavanja obveznosti po viru iz točke a) prejšnjega odstavka se
določi v Pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z
izvajanjem javnih služb, ki ga sprejme Občinski svet Občine Križevci.
|
(3) Obveznosti po
viru iz točke a) prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun (račun
javnih služb) zaračunava izvajalec javnih služb. |
27. člen |
(pogodbeni
povzročitelji) |
(1) Pogodbeni
povzročitelji so tisti, katerih delovanje ali dejavnost povzroča
komunalne odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno količino
komunalnih odpadkov na gospodinjstvo v Občini Križevci. |
(2) Odvoz se izvaja
po potrebi. Cena je lahko različna za različne kategorije
povzročiteljev. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke
pogodbeni povzročitelj, so v tem primeru praviloma last povzročitelja,
ki jih je dolžan tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se
lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori
za njihovo čiščenje in vzdrževanje. |
(3) Status
pogodbenega povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih objektov,
katerim pavšalni obračun iz 29. člena preseže količino za štiri osebe.
|
(4) Povzročitelj
pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo pogodbe z
izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z zakonom in tem
odlokom obvezna. |
(5) Pogodbeni
povzročitelj je dolžan izvajalcu predajati ločeno zbrane biološke
odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori tudi za
predajo ostalih ločeno zbranih frakcij odpadkov. |
28. člen |
(vsebina plačil
uporabnikov storitev javnih služb) |
Cena storitev javnih
služb ter plačila pogodbenih povzročiteljev predstavljajo prihodek, ki
ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavljata javni službi, plačujejo
povzročitelji. |
29. člen |
(cena storitev javnih
služb) |
(1) Ceno storitev
javnih služb plačujejo vsi povzročitelji odpadkov. Ceno storitev se
zaračunava in plačuje mesečno. |
(2) Cena storitev
javnih služb se oblikuje v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki
urejajo področje metodologije za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(3) Merila za obračun
cene storitev za posamezne kategorije uporabnikov storitev javnih služb,
kot jih določa 7. člen tega odloka, se podrobneje določijo v pravilnikih
iz 4. in 26. člena tega odloka. |
(4) Ceno storitev
javnih služb so na podlagi obveznosti, določenih z zakonom in tem
odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku dolžni
zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede
na vrsto oziroma način odvoza odpadkov. |
(5) Obveznost
plačevanja cene storitev javnih služb nastane za povzročitelja:
|
- z dnem začetka
izvajanja javnih služb, |
- z dnem začetka
uporabe počitniškega objekta, |
- z dnem pridobitve
stanovanjskega ali poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali
upravljanje oziroma |
- z dnem začetka
izvajanja poslovne dejavnosti. |
(6) Kolikor
povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju z navodili
za odlaganje, ga je izvajalec dolžan na to na primeren način pisno
opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če povzročitelj tudi po pridobitvi
opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede
na druge določbe tega odloka, v okviru cene storitev javnih služb
zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.
|
(7) Kolikor se
povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega vsebino
javnih služb, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz zbirnega
mesta namesto iz odjemnega …), je plačilo povzročitelja v tem delu
prihodek javnih služb. |
(8) Občina je dolžna
v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javnih služb na njegovo
zahtevo pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javnih služb
od organov, ki vodijo uradne evidence za obračun cene storitev javnih
služb iz druge točke tega člena. |
30. člen |
(dolžnost obveščanja) |
(1) Na območju, kjer
že organizirano poteka zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz
komunalnih odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno
prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka
povzročanja odpadkov najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe
nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem
dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih posod za
zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek
izvajanja storitev javnih služb. |
(2) Povzročitelj je
dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku pisno obvestiti izvajalca o
vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun cene storitev javnih
služb. |
(3) V primeru, ko se
ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne
oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu
ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni pravočasno posredoval, lahko
izvajalec povzročitelju zaračuna razliko med zaračunano in dejansko ceno
storitev javnih služb, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj
posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval pravočasno, z
zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po nepravilnih
oziroma lažnih podatkih. |
VII. PROGRAMI JAVNIH
SLUŽB IN POROČANJE |
31. člen |
(programi javnih
služb, poročanje) |
(1) Izvajalec mora
letno najkasneje do 31. marca predložiti lokalni skupnosti v soglasje
poslovni načrt, v katerem so upoštevani vsi kvalitativni in
kvantitativni parametri izvajanja javnih služb, vključno s kalkulacijo
cene. |
(2) Najkasneje v roku
devetih mesecev od uveljavitve tega odloka mora izvajalec pripraviti in
pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javnih služb za
obdobje naslednjih petih let. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je
izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih
petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe,
sprejema Občinski svet Občine Križevci. |
(3) Izvajalec je
dolžan najkasneje do 31. marca tekočega leta lokalni skupnosti
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb
v preteklem letu. |
VIII. NADZOR |
32. člen |
(izvajanje nadzora,
obveščanje) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo,
pristojne državne inšpekcijske službe ter policija v okviru svojih
pristojnosti. |
(2) Pooblaščene osebe
izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in
o tem obvestiti organ občinskega nadzora. |
33. člen |
(ravnanje v primeru
ugotovljenih kršitev) |
V primeru kršitve
določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z
odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja ter uvede postopek za kaznovanje
kršilca odloka. |
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
34. člen |
(opredelitev
prekrškov in glob) |
(1) Z globo 1000 EUR
se kaznuje za prekršek izvajalec, če: |
– javne službe ne
zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike
Slovenije in predpisi občine ki urejajo področje javne službe tako, da
so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem (1. člen, 3.
člen); |
– ne vodi podatkov o
uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne
službe (šesta in sedma alineja prvega odstavka 5. člena); |
– ne ugotavlja
nepravilne uporabe posod ter vreč za odpadke (10. člen, prvi odstavek
11. člena); |
– ne vzdržuje
zbiralnic ločenih frakcij in ne prevzema ločenih frakcij in odpadne
embalaže v zbiralnicah ločenih frakcij (drugi odstavek 10. člena, prvi
odstavek 11. člena); |
– ne zagotavlja
prevoza odpadkov od odjemnih mest, na katerih odpadke prevzame, do mest
njihove obdelave (15. člen); |
– ne vodi katastra
zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnega centra in malih
komunalnih kompostarn (prva, tretja in četrta alineja 17. člena);
|
– ne zagotovi
odstranitve odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, kadar jih
onesnaži pri prevzemanju odpadkov (četrti odstavek 18. člena);
|
– ne prevzema
odpadkov na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto
odpadkov določeni z programom odvoza odpadkov (tretji odstavek 19.
člena); |
– odvaža odpadke z
vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek 20. člena); |
– ne odvaža odpadkov
v skladu s sprejetim letnim načrtom ali ne prazni vseh namenskih
predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (drugi in tretji
odstavek 20. člena); |
– ne poskrbi za
pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje javne službe, če njegove
kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega ne omogočajo (četrti
odstavek 20. člena); |
– v rokih iz 28.
člena odloka pristojnemu organu ne predloži letnega ali dolgoročnega
programa gospodarske javne službe po tem odloku oziroma poročila o
poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe; |
– ne pripravi
predloga za oblikovanje cen (drugi odstavek 29. člena). |
(2) Z globo 300 EUR
se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca, če izvajalec ravna v
nasprotju z določili iz prvega odstavka tega člena. |
35. člen |
(1) Z globo 600 EUR
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če:
|
– brez pooblastila
izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali
predelavo posameznih frakcij odpadkov (15. točka 2. člena); |
– nepooblaščeno
izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine (3. člen);
|
– ne oddaja izvajalcu
javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja na ustrezen oziroma
predpisan način (prvi in drugi odstavek 9. člena); |
– ne zbira in odlaga
odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in drugi odstavek 10. člena);
|
– komunalne odpadke
ne zbira in odlaga ločeno na izvoru po vrstah v namenske predpisane
posode (10. in 11. člen), razen v primeru iz tretjega odstavka 11.
člena; |
– napolni predpisano
posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek 12. člena);
|
– večje količine
odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih predpisanih posod, ne
odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči (drugi odstavek
12. člena); |
– kot investitor ne
izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali zbiralnice skladno
z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega prostora prvič ne
opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke in za
ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena); |
– kot upravljavec
trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča ali druge
javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za odpadke in
posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnic, kot tudi, če košev
za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za odpadke (tretji
odstavek 13. člena), |
– kot upravljavec
javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma jih ne predaja
izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji odstavek 13. člena);
|
– uredi ali preuredi
ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta oziroma odjemni prostor v
nasprotju s pogoji iz 15. člena; |
– po odvozu odpadkov
ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni
prostor (prvi odstavek 18. člena); |
– onesnaži zbirni ali
odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi
za takojšnje očiščenje onesnaženosti (drugi odstavek 18. člena);
|
– s čimer koli ovira
dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (tretji odstavek 18. člena);
|
– brez dovoljenja
izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odjemnih
mest (šesti odstavek 18. člena); |
– kopiči odpadke,
sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je
namenjeno odlaganju teh odpadkov (peti odstavek 22. člena); |
– brez predpisanega
dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih površin ali jih
odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja
ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi odstavek 23.
člena); |
– odloži odpadke, ki
bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih
odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 24.
člena); |
– odpadkov ne zbira
ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z
navodili za odlaganje (peti odstavek 29. člena); |
– izvajalcu ne
posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun
storitev javne službe (29. in 30. člen); |
– ne obvesti takoj
izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer že poteka
organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek 30. člena);
|
– ne obvesti
izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na izračun
smetarine (drugi odstavek 30. člena) ali mu posreduje nepravilen datum
ali da drugačne napačne podatke (tretji odstavek 30. člena).
|
(2) Z globo 300 EUR
se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega
od prekrškov iz prvega odstavka. |
(3) Z globo 100 EUR
se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katerega od
prekrškov iz prvega odstavka tega člena. |
36. člen |
Z globo 300 EUR se
kaznuje za prekršek oseba, ki organizira kulturne, športne ali druge
javne prireditve, če: |
– za čas trajanja
prireditve v dogovoru z izvajalcem ne zagotovi, da se prireditveni
prostor proti plačilu opremi s posodami za zbiranje tistih odpadkov, za
katere se pričakuje, da bodo nastali (točka »f« drugega odstavka 7.
člena); |
– v najkrajšem možnem
času, vendar najkasneje v roku 24 ur po končani prireditvi oziroma
naslednjih delovni dan ne očisti prireditvenega prostora in zagotovi
prevzetja odpadkov s strani izvajalca. |
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
37. člen |
(uskladitev
katastrov) |
Kataster zbirnih in
odjemnih prostorov, zbiralnic, zbirnega centra (17. člen) ter kataster
divjih odlagališč (25. člen) mora izvajalec uskladiti z dejanskim
stanjem najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. |
38. člen |
(Tehnični pravilnik o
zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov) |
Pravilnik z
obrazložitvijo iz 4. člena tega odloka pripravi izvajalec javnih služb
najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
39. člen |
(Pravilnik o načinu
obračunavanja stroškov) |
(1) Obrazložen
Pravilnik o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javnih
služb (drugi in tretji odstavek 26. člena odloka) pripravi izvajalec
javnih služb v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
|
(2) Do začetka
obračunavanja storitev javnih služb v skladu s tem odlokom (v skladu s
Pravilnikom o načinu obračunavanja stroškov) se storitvi obračunavata na
način, kot sta se izvajali do uveljavitve tega odloka. |
40. člen |
(prenehanje
veljavnosti starega odloka) |
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini
Križevci (Uradni list RS, št 109/09). |
41. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-02-5/2011-14 |
Križevci, dne 13.
aprila 2011 |
Župan |
Občine Križevci
|
mag. Branko Belec
l.r. |