New Page 2

 

Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanja pokopališč (Ur. l. SRS št. 34/84) ter 49. člena statuta občine Brda (Ur. gl. 5/95) je občinski svet občine Brda na seji dne 30.10.1995 sprejel

 

 

 

 

 

O D L O K

 

 

O POKOPALIŠKEM REDU IN POGREBNIH SVEČANOSTIH V OBČINI BRDA

 

 

I.  SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

 

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se določata pokopališki red in način opravljanja pogrebnih svečanosti za vsa pokopališča na območju občine Brda.

 

 

 

 

 

2. člen

 

 

Pokopališka in pogrebna dejavnost je dejavnost, ki je zajeta v 3. členu Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Brda.

 

 

Upravljalec pokopališča je občina ali organizacija oz. skupnost, kateri se upravljanje poveri. Pogoji se določijo v posebni pogodbi.

 

 

Upravljalec pokopališča opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost in ureja pokopališča na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.

 

 

 

 

 

3. člen

 

 

Pokopališča, s katerimi upravlja občina, morajo imeti oskrbnika pokopališča, ki ga imenuje občinski svet in ki skrbi za izvrševanje nalog, določenih s tem odlokom.

 

 

Pokopališče ima praviloma tudi grobarja, ki je za svoje delo odgovoren upravljalcu pokopališča.

 

 

 

 

 

4. člen

 

 

Na pokopališču se pokopava:

 

 

umrle, ki so imeli stalno bivališče v okolišu, za katere je pokopališče namenjeno, razen tistih, ki so začasa življenja izrazili željo, da želijo biti pokopani na drugem pokopališču, ali če tako želijo svojci;

 

 

pokojnike, ki so imeli stalno bivališče izven okoliša, za katero je pokopališče namenjeno, če je tako želel umrli, oziroma njegovi svojci, in če s tem soglaša upravljalec;

 

 

umrle brez stalnega bivališča, če so umrli v občini Brda.

 

 

Za pokopališča, ki jih zaradi prostorske utesnjenosti ni mogoče več širiti se poleg določil prvega odstavka tega člena upošteva tudi pogoj, da je za predlagan pokop zagotovljen prostor.

 

 

 

 

 

II. UREDITEV POKOPALIŠČA

 

 

5. člen

 

 

Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt ureditve pokopališča.

 

 

Pokopališče je lahko razdeljeno na poljine in grobna polja, grobna polja pa so razdeljena na grobove.

 

 

Grobna polja in grobovi so označeni s številkami.

 

 

Načrt ureditve pokopališča mora biti razobešen na pokopališču.

 

 

 

 

 

6. člen

 

 

Upravljalec pokopališča je dolžan voditi evidenco grobov s podatki o pokopanih osebah, o datumu pokopa in sezame najemnikov grobov.

 

 

 

 

 

7. člen

 

 

Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov:

 

 

enojni grobovi,

 

 

dvojni grobovi,

 

 

otroški grobovi,

 

 

grobnice,

 

 

vrstni grobovi,

 

 

grobišča,

 

 

žarni grobovi,

 

 

prostor za anonimne pokope,

 

 

prostor za raztrositev pepela.

 

 

8. člen

 

 

Površino, mesto in obliko različnih zvrsti grobov določa načrt ureditve pokopališča za posamezno območje.

 

 

Za pokop v klasične grobove se uporabljata krsta ali žara.

 

 

 

 

 

Vrstni grobovi

 

 

9. člen

 

 

V vrste grobove se umrli pokopavajo po vrstnem redu.

 

 

Poljina vrstnih grobov se po 25 letih od zadnjega pokopa lahko preuredi za ponovno uporabo.

 

 

 

 

 

Grobišča

 

 

10. člen

 

 

Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.

 

 

 

 

 

Žarni grobovi

 

 

11. člen

 

 

Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih in grobnicah. V enem grobu je lahko shranjenih tudi več žar, v skladu z načrtom ureditve pokopališča.

 

 

 

 

 

Prostor za anonimne pokope

 

 

12. člen

 

 

Pokopališče ima lahko urejen poseben prostor za anonimne pokope v skladu z načrtom ureditve pokopališča.

 

 

Anonimni pokop se opravi po volji umrlega s pokopom krste ali žare na posebnem prostoru brez označbe in imena umrlega.

 

 

Podatke o pokopu umrlega vodi upravljalec pokopališča.

 

 

Na prostoru za anonimne pokope je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.

 

 

 

 

 

Prostor za raztrositev pepela

 

 

13. člen

 

 

V skladu z načrtom ureditve pokopališča je lahko urejen poseben prostor za raztros pepela umrlih.

 

 

Raztros pepela se opravi po volji umrlega.

 

 

Na skupnem nagrobniku so napisana imena umrlih.

 

 

Na posebnem prostoru za raztros pepela je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.

 

 

 

 

 

14. člen

 

 

Upravljalec pokopališča je dolžan po pokopu umrlega urediti grob v skladu z načrtom ureditve pokopališča.

 

 

Najemnik groba lahko uredi grob tudi sam v skladu z načrtom ureditve pokopališča in po predhodnem soglasju upravljalca pokopališča.

 

 

 

 

 

15. člen

 

 

Pri izdelavi načrtov ureditve pokopališča ter pri urejanju grobov je potrebno upoštevati naslednje mere:

 

 

enojni grobovi z merami – 1,00 m x 2,30 m ( s stezo 1,40 m x 2,80 m), ( s stezo v primeru strojnega izkopa 1,30 m x 3,80 m)

 

 

dvojni grobovi z merami – 2,00 m x 2,30 m (s stezo 2,40 m x 2,80 m), ( s stezo v primeru strojnega izkopa 2,30 m 3,80 m)

 

 

žarni grobovi z merami – 1,00 m x 1,40 m ( s stezo 1,40 m 1,90 m), (s stezo v primeru strojnega izkopa 1,30 m x 2,90 m)

 

 

otroški grobovi z merami – 0,80 m x 1,80 m ( s stezo 1,20 m x 3,30 m)

 

 

Navedene mere se upošteva, kjer je to smiselno možno (novourejena pokopališča)

 

 

 

 

 

16. člen

 

 

 

 

 

Nagrobniki se postavljajo na betonski temelj, ki ne sme biti viden iznad površine zemlje.

 

 

Nagrobniki se postavljajo na sredino groba, nad glavo pokopanega,  s čelno stranjo proti stezi, ki je nad vrstami grobov.   

 

 

Oddaljenost prednje strani nagrobnika do steze mora biti za vse nagrobnike v vrsti enaka.

 

 

Nagrobniki, ograje, sadike in druga znamenja ne smejo segati preko meje določenega grobnega prostora.

 

 

III. MIROVALNA DOBA

 

 

17. člen

 

 

Prekop groba in pokop umrlega na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, ki znaša 10 let, razen če je bil grob poglobljen.

 

 

 

 

 

18. člen

 

 

Skupinski grobovi borcev NOB in žrtev fašističnega nasilja se ne smejo prekopavati, razen v primerih, ko gre za prenos posmrtnih ostankov padlih v skupno grobnico ali v drugi grob.

 

 

 

 

 

IV. NAČIN  IN ČAS  POKOPA

 

 

19. člen

 

 

Pokop v smislu tega odloka je lahko:

 

 

zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlega v krsti;

 

 

upepelitev umrlega in shranitev žare s pepelom umrlega v zemljo ali nad zemljo;

 

 

upepelitev umrlega in raztros pepela.

 

 

 

 

 

20. člen

 

 

Pogrebi so praviloma vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 17.00 ure.

 

 

V primeru, ko so trije zaporedni dnevi dela prosti dnevi, je dolžan upravljalec organizirati pogreb na tretji dela prost dan.

 

 

Upravljalec lahko določi, da so pogrebi tudi druge dneve in v drugačnem času.

 

 

 

 

 

21. člen

 

 

Pokopališča so praviloma odprta za obiskovalce vsak dan in sicer:

 

 

od 1. aprila do 30. septembra od 6.00 – 20.00 ure,

 

 

od 1. oktobra do 31. marca od 7.00 – 18.00 ure.

 

 

Urnik določi upravljalec.

 

 

Pokopališča so odprta tudi izven časa predpisanega v 1. odstavku tega člena v dnevih pred in na dan državnih praznikov.

 

 

V. POGREBNE SVEČANOSTI

 

 

22. člen

 

 

Ob pokopu umrlih se na območju občine Brda organizirajo javne pogrebne svečanosti na način, kot ga predpisuje ta odlok.

 

 

Če se opravi pogreb na željo umrlega ali najbližjih sorodnikov v ožjem družinskem krogu, se javna pogrebna svečanost ne organizira.  

 

 

 

 

 

23. člen

 

 

Za pokop članov ZZB NOB se uporabljajo določbe pravilnika občinskega odbora ZZB NOB Brda in določbe tega odloka.

 

 

24. člen

 

 

Pri odločitvi o vrsti pogreba in obsegu javne potrebne svečanosti je treba upoštevati predvsem željo umrlega.

 

 

Udeležbo predstavnika verske skupnosti, ki opravi obred na javni pogrebni svečanosti, zagotovijo sorodniki umrlega, oziroma naročnik pogreba.

 

 

 

 

 

25. člen

 

 

Udeleženci javne pogrebne svečanosti so osebe, ki se udeležijo pogreba kot posamezniki ali kot predstavniki organizacij, skupnosti ali društev.

 

 

Pogrebna svečanost ne sme ogrožati javnega reda in miru, netiti sovraštva ali nestrpnosti, žaliti javne morale ali omejevati svoboščine in pravice drugih.

 

 

 

 

 

26. člen

 

 

Za organizacijo javnih pogrebnih svečanosti skrbi upravljalec pokopališča, ki ima zaposlenega ali imenovanega vodjo pogrebne svečanosti.

 

 

Pri organiziranju javne pogrebne svečanosti je dolžan upravljalec upoštevati voljo umrlega, oziroma najbližjih sorodnikov.

 

 

 

 

 

27. člen

 

 

Skladno z voljo umrlega oziroma najbližjih sorodnikov lahko upravljalec dovoli položitev umrlega pred upepelitvijo za en dan v mrliško vežo.

 

 

 

 

 

28. člen

 

 

Javna pogrebna svečanost se začne z dvigom krste ali žare s posmrtnimi ostanki umrlega z mrliškega odra.

 

 

 

 

 

29. člen

 

 

Pred začetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zapoje, zaigra ali predvaja žalostinka. Nato lahko sledi govor.

 

 

 

 

 

30. člen

 

 

Pogrebni sprevod se oblikuje pri mrliški veži, pri pokojnikovem domu, ali na mestu, ki ga določi upravljalec, v skladu s krajevnimi običaji, in krene proti pokopališču do groba.

 

 

Na željo pokojnika, njegovih ožjih sorodnikov ali naročnika pogrebne svečanosti, se nadaljuje pogrebna svečanost v prostoru ali na kraju, določenem za opravljanje verskega obreda.

 

 

 

 

 

31. člen

 

 

Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogrebne svečanosti, se razvrsti tako, da je na čelu simbol verske pripadnosti, slovenska zastava z žalnim trakom in prapori, nato sledi godba, pevci, nosilci vencev in javnih odlikovanj ter drugih priznanj umrlega, krsta umrlega, oziroma žara, najožji svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba.  

 

 

Če se javne pogrebne svečanosti udeležijo enote oboroženih sil, milice ali organizirane uniformirane skupine, se te razporedijo takoj za vodjo pogrebnega sprevoda, oziroma na način, kot ga predpisujejo njihova pravila.

 

 

Če sodelujejo pri pogrebu predstavniki verskih skupnosti, se razvrstijo neposredno pred krsto oziroma žaro. Za krsto oziroma žaro sledijo sorodniki, nato pa drugi udeleženci pogreba.

 

 

 

 

 

32. člen

 

 

Ob prihodu pogrebnega sprevoda do groba odstopijo grob sorodniki umrlega, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in priznanj ter nosilci vencev. Za njimi se razporedijo drugi udeleženci pogrebne svečanosti.

 

 

Krsto s pokojnikom ali žaro položijo v grob, nato se nosilci krste ali vencev odstranijo. Lahko sledijo poslovilni govori.

 

 

Po končanih govorih lahko zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave, drugih zastav in praporov se javna pogrebna svečanost konča.

 

 

V primerih, ko je v pogrebno svečanost vključen verski obred, se ta opravi takoj po položitvi krste ali žare v grob.

 

 

33. člen

 

 

Če sodeluje pri javni pogrebni svečanosti tudi enota ali skupina z vojaškim ali lovski strelnim orožjem, se častna salva izstreli hkrati s priklonom zastav pred zaključkom obreda.

 

 

Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev, za kar je odgovoren poveljnik enote oziroma vodja skupine.

 

 

 

 

 

34. člen

 

 

Upravljalec pokopališča začne zasipati grob, ko se udeleženci pogrebne svečanosti razidejo. Po opravljenem obredu je dolžan upravljalec grob primerno začasno urediti.

 

 

 

 

 

VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH

 

 

 

 

 

35. člen

 

 

Za vzdrževanje in red na pokopališču je odgovoren upravljalec pokopališča.

 

 

 

 

 

36. člen

 

 

Upravljalec je dolžan:

 

 

opravljati pogrebne storitve ali organizirati pogrebne storitve, ki obsegajo: prevoz, ureditev umrlega, upepelitev umrlega in pogrebe s pokopi;

 

 

določati mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom;

 

 

voditi evidenco umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov in evidenco o upepelitvi s potrebnimi podatki;

 

 

predlagati pristojbine za grobove, pogrebe in druge pokopališke storitve v potrditev občinskemu svetu občine Brda;

 

 

vzdrževati pokopališke objekte;

 

 

skrbeti za red in čistočo in določati mesta za odlaganje odpadkov;

 

 

organizirati čuvajsko službo, če je potrebna;

 

 

oddajati prostore za grobove in voditi evidenco sklenjenih pogodb,

 

 

dajati soglasja k načrtom za ureditev grobov in postavitev nagrobnih spomenikov;

 

 

opravljati pogrebne svečanosti v smislu določil tega odloka;  

 

 

po pokopu odstranjevati dotrajano cvetje, vence in ostanke sveč.

 

 

 

 

 

37. člen

 

 

Na pokopališčih mora vladati mir, obiskovalci pokopališč pa so se dolžni obnašati kraju primerno.

 

 

Na pokopališču je zlasti prepovedano:

 

 

voziti z motornimi vozili, dvokolesi in drugimi vozili, razen z invalidskimi in otroškimi vozički;

 

 

voditi na pokopališče pse in druge živali;

 

 

trgati in jemati cvetje na tujih grobovih, oziroma javnih nasadih; kuriti ogenj;

 

 

vpiti, kričati, se glasno smejati in razgrajati in se tudi sicer nedostojno obnašati;

 

 

odlagati smeti in odpadke izven mest, ki so za to določena;

 

 

hoditi po grobovih;

 

 

onesnaževati pokopališko vežo in druge prostore; poškodovati grobove, spomenike, nasade, naprave in druge predmete, ki so na pokopališkem prostoru.

 

 

 

 

 

VII. NAJEMNA  RAZMERJA  ZA GROBOVE

 

 

38. člen

 

 

Upravljalec oddaja prostor za grobove v najem z najemno pogodb.

 

 

Najemna pogodba mora vsebovati:

 

 

čas uporabe groba, ki mora znašati najmanj 10 let, odvisno od mirovalne dobe;

 

 

rok za ureditev grobov;

 

 

višino in rok plačila najemnine;

 

 

ukrepe za primer neizpolnjevanja določb pogodbe.

 

 

 

 

 

39. člen

 

 

Po preteku mirovalne dobe se lahko grobovi prekopljejo.

 

 

Najemniki grobov imajo pravico podaljšati najemno razmerje za grobove za nadaljnjih 10 let po predhodnem plačilu ustrezne pristojbine, ki se plačuje letno, če je bil grob zadnja leta redno vzdrževan in če mesto groba ustreza pokopališkemu načrtu.

 

 

 

 

 

40. člen

 

 

Najemniki grobov so dolžni grobove redno vzdrževati.

 

 

V primeru, da najemnik groba redno ne vzdržuje, odda upravljalec pokopališča tak grob v uporabo drugemu najemniku po poteku mirovalne dobe.

 

 

Če najemnik v času mirovalne dobe groba ne združuje v skladu z običaji, vzdržuje grob upravljalec pokopališča na stroške najemnika.

 

 

 

 

 

41. člen

 

 

Kdor ne želi več uporabljati prostora za grob, mora to naznaniti upravljalcu pokopališča v roku 6 mescev pred iztekom najemne pogodbe.

 

 

V takem primeru lahko odpelje najemnik vzidane nagrobnike, vendar le s poprejšnjim soglasjem upravljalca.

 

 

 

 

 

42. člen

 

 

Upravljalec daje na podlagi načrta ureditve pokopališča soglasje k postavitvam, odstranitvam ali spremembam nagrobnikov, robnikov ali spremembam arhitektonske zasnove grobnih prostorov, pri čemer je dolžan zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturno-zgodovinskega pomena posameznih grobov. 

 

 

Če najemnik postavi ali odstrani nagrobnik, robnike ali spremeni arhitektonsko zasnovo grobnega prostora v nasprotju s soglasjem upravljalca, mora upravljalec obvestiti najemnika, da je dolžan odpraviti te nepravilnosti v roku 8 dni.

 

 

Če najemnik teh nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.

 

 

 

 

 

VIII. ČUVANJE UMRLIH

 

 

43. člen

 

 

 

 

 

V krajih, kjer na pokopališčih ni predpisano čuvanje v mrliški veži, se umrli čuvajo do dneva pokopa doma.

 

 

IX. KAZENSKE DOLOČBE

 

 

44. člen

 

 

 

 

 

Z denarno kaznijo od 15.000,00 Sit do 60.000,00 Sit se kaznuje za prekrške prava oseba – upravljalec pokopališča, če:

 

 

nima označenih grobov s številkami in nima razobešenega načrta pokopališča (5. člen)

 

 

ne vodi evidence grobov in ne vodi seznama najemnikov grobov (6. člen);

 

 

ne prenese posmrtnih ostankov umrlih iz grobov, v primerih, ko ni vrč podaljšana najemna pogodba za grob (10. člen);

 

 

ne organizira pogreba na tretji zaporedni dela prost dan (20. člen)

 

 

 

 

 

45. člen

 

 

Z denarno kaznijo od 2.500,00 Sit do 10.000,00 Sit se kaznuje posameznik, ki stori prekršek, s tem da:

 

 

ni vodena evidenca grobov in seznami najemnikov v smislu določb 6. člena;

 

 

ne organizira pogreba na tretji zaporedni dela prost dan (20. člen)

 

 

 

 

 

46. člen

 

 

Z denarno kaznijo od 2.500,00 Sit do 10.000,00 Sit se kaznuje odgovorno osebo občine, ki stori prekršek, s tem da:

 

 

ne vodi evidenc grobov in seznama najemnikov grobov (6. člen)

 

 

 

 

 

47. člen

 

 

Z denarno kaznijo od 2.500,00 sit do 10.000,00 Sit se kaznuje posameznika, ki stori prekršek, s tem da:

 

 

odlaga smeti in odpadke izven mesta, ki so za to določena (37. člen)

 

 

onesnažuje pokopališko vežo in druge objekte na pokopališču(37. člen)

 

 

poškoduje nasade, naprave in druge predmete, ki so na pokopališkem prostoru (37. člen)

 

 

uredi grob v nasprotju s 1. odstavkom 42. člena

 

 

 

 

 

48. člen

 

 

Komunalni inšpektor, komunalni redarji in organi policije lahko takoj na kraju samem izterjajo od posameznikov denarno kazen, v znesku do 5.000,00 SIT, če:

 

 

vozi z motornimi vozili ali dvokolesi po pokopališču (37.člen);

 

 

vodi na pokopališče pse in druge živali (37.člen),

 

 

kuri ogenj na pokopališču (37.člen);

 

 

vpije, se glasno smeje ali razgraja na pokopališču (37.člen).

 

 

 

 

 

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

49. člen

 

 

 

 

 

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo delavci policije ter posebej za to pooblaščene osebe, službe ali institucije.

 

 

50. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka, za območje občine Brda preneha veljati Odlok o pokopališčnem redu in pogrebnih svečanostih v občini nova Gorica (Ur.glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin 5/88).

 

 

 

 

 

51. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu.

 

 

 

 

 

Številka: 021-8/95

 

 

Datum: 30.10.1995

 

 

 

 

 

PREDSEDNIK

 

 

Peter Stres, l.r.