|
Na podlagi 15., 16. in 17. člena
zakona
o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86,
Uradni list RS, št. 8/90, 26/92, 75/94), 29. člena
zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93),
zakona o prekrških (Uradni list SRS, 25/83, 36/83, 42/85, 2/86,
47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96, 35/97)
ter 13. in 19. člena
statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/95
in 65/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 9. novembra 1998
sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
razglasitvi Krajinskega parka Kolpa |
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
|
1. člen |
|
|
Z namenom, da se ohrani in vzdržuje naravna in kulturna
dediščina, ohranijo in raziskujejo geomorfološke, geološke in hidrološke
znamenitosti, redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste, arheološka
najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti in kulturna krajina ter
zagotovijo možnosti za ustrezen razvoj se območje Občine Črnomelj,
omejeno ob reki Kolpi, s tem odlokom razglasi za Krajinski park Kolpa (v
nadaljevanju: park). |
|
|
II. ZAVAROVANO OBMOČJE |
|
|
2. člen |
|
|
Park obsega ožje območje ob reki Kolpi od Starega trga do
Fučkovcev. Zajema območja poplavnih površin ob reki, brežino reke,
pobočja v večini porasla z gozdom ter širše predele značilne kulturne
krajine v okolici Starega Trga, Damlja, Vinice, Preloke in Fučkovcev. |
|
|
Meja parka poteka po zunanjem robu parcel, ki so
navedene v prilogi, sestavnemu delu tega odloka in so tudi razvidne v
kartografskem sestavnem delu tega odloka. |
|
|
III. VARSTVENE CONE |
|
|
3. člen |
|
|
Glede na različen gospodarski, kulturni in zgodovinski
pomen ter glede na različne stopnje zahtevnosti, možnosti ohranjanja,
obnove in razvoja parka se znotraj območja, določenega v 2. členu tega
odloka, park razdeli v tri varstvene cone. |
|
|
4. člen |
|
|
Prva varstvena cona obsega poplavni pas reke in vrednejše
predele naravne in kulturne dediščine v okolici Pobrežja, Marindola,
Vinice, Sodevcev, Radencev in Starega trga. Za to cono velja najstrožji
varstveni režim, ki omejuje gradnjo in posege, ki bi lahko razvrednotili
naravne in kulturne vrednote na tem območju. |
|
|
Meja prve varstvene cone poteka po zunanjem robu
parcel, ki so navedene v prilogi, sestavnemu delu tega odloka in so
razvidne tudi v kartografskem sestavnem delu odloka. |
|
|
Prva varstvena cona so tudi območja naslednjih
naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, katerih območja so
navedena po parcelnih številkah v prilogi, sestavnemu delu odloka: |
|
|
NZ 11 Vrhovske vrtače |
|
|
NZ 12 Marindolski steljniki |
|
|
KS 1 Železnodobni poselitveni kompleks Šlemine |
|
|
KS 11 Vinica, p.c. Matere božje na Žežlju |
|
|
KS 19 Vinica, 14 kapel križevega pota na Žežlju |
|
|
KS 32 Stari trg ob Kolpi, trško jedro. |
|
|
5. člen |
|
|
Druga varstvena cona obsega pretežno kmetijsko obdelovalne
površine in ostale gozdne površine, kjer je dopustna dosedanja
tradicionalna raba prostora in rekreacijske prostore opredeljene v
prostorsko ureditvenih pogojih kot kampi in šotorišča. Območje je
razvidno v kartografskem sestavnem delu tega odloka. |
|
|
6. člen |
|
|
Tretja varstvena cona obsega območja naselij, vasi in
zaselkov. Meja varstvene cone je razvidna v kartografskem sestavnem delu
tega odloka. |
|
|
7. člen |
|
|
Kot naravne znamenitosti so zaradi svojih posebnih
značilnosti posebej zavarovani naslednji objekti naravne dediščine,
katerih območja so navedena tudi po parcelnih številkah v prilogi,
sestavnemu delu tega odloka: |
|
|
Hidrološka naravna dediščina: |
|
|
NZ 1 Dolenjski zdenec, Dolenjci |
|
|
NZ 2 Fučkovski zdenec, Fučkovci |
|
|
NZ 3 Reka Kolpa |
|
|
NZ 4 Zdenec Jarbol, Podklanec |
|
|
Dendrološka naravna dediščina: |
|
|
NZ 5 Grajska lipa, Vinica |
|
|
NZ 6 Marindolska lipa, Marindol |
|
|
NZ 7 Lipa v vasi, Marindol |
|
|
Gozdna naravna dediščina: |
|
|
NZ 9 Marindolska loza, gozdni rezervat, Marindol |
|
|
NZ 16 Dečina, gozdni rezervat, Dečina |
|
|
Zoološka naravna dediščina: |
|
|
NZ 10 Gnezdišče sive čaplje, Hrastova loza, Miliči |
|
|
Geomorfološka površinska naravna dediščina: |
|
|
NZ 11 Vrhovske vrtače, Vrhovci |
|
|
NZ 15 Kanjon reke Kolpe, Radenci |
|
|
Botanična naravna dediščina: |
|
|
NZ 17 Fortunova brajda, Sinji Vrh |
|
|
Geomorfološka podzemeljska naravna dediščina: |
|
|
NZ 13 Sečje Selo, Jama v kamnolomu, Sečje Selo |
|
|
NZ 14 Kraška jama Kobiljača, Dalnje njive. |
|
|
8. člen |
|
|
Deli nepremične kulturne dediščine parka (arheološki
spomeniki, zgodovinski spomeniki, umetnostni arhitekturni spomeniki,
urbanistični spomeniki, etnološki spomeniki, tehniški spomeniki in
kulturna krajina) se razglasijo za kulturne in zgodovinske spomenike
katerih območja so navedena tudi po parcelnih številkah v prilogi,
sestavnemu delu odloka: |
|
|
Arheološki spomeniki: |
|
|
KS 1 Vinica – Arheološko najdišče Šlemine (EŠD 9625) |
|
|
KS 2 Vinica – Arheološko najdišče Veliki Zjot (EŠD 9624) |
|
|
KS 3 Zilje – Arheološko najdišče Majišče (EŠD 10115) |
|
|
KS 24 Gorenji Radenci – Arheološko najdišče Straža (EŠD
10092) |
|
|
Etnološki spomeniki: |
|
|
KS 4 Zilje – Hiša Zilje 19 (EŠD 10170) |
|
|
KS 5 Žuniči – Domačija Žuniči 5 (EŠD 899) |
|
|
KS 6 Žuniči – Domačija Žuniči 2 (EŠD 7603) |
|
|
KS 7 Fučkovci – Hiša Fučkovci 15 (EŠD 10091) |
|
|
KS 33 Prelesje – Zidanica pri hiši Prelesje 8 (EŠD 10100) |
|
|
KS 34 Dečina – Hiša Dečina 4 (EŠD 10088) |
|
|
KS 35 Gorenji Radenci – Domačija Gorenji Radenci 4 (EŠD
10093) |
|
|
KS 36 Srednji Radenci – Domačija Srednji Radenci 9 (EŠD
10104) |
|
|
KS 37 Dolenji Radenci – Kašča in skedenj pri hiši Dolenji
Radenci 3 (EŠD 10090) |
|
|
Zgodovinski spomeniki: |
|
|
KS 8 Preloka – Partizanski grob (EŠD 10102) |
|
|
KS 25 Stari trg ob Kolpi – Partizanski grobovi (EŠD
10110) |
|
|
KS 26 Srednji Radenci – Partizanski grob (EŠD 10105) |
|
|
Umetnostni in
arhitekturni spomeniki: |
|
|
KS 9
Vinica – Grad (EŠD 813) |
|
|
KS 10
Pobrežje pri Adlešičih – Območje gradu (EŠD 9560) |
|
|
KS 11
Vinica – Cerkev Matere božje (EŠD 2657) |
|
|
KS 12
Podklanec – Cerkev sv. Jožefa (EŠD 2658) |
|
|
KS 13
Zilje – Cerkev sv. Antona Padovanskega (EŠD 2174) |
|
|
KS 14
Preloka – Cerkev sv. Trojice (EŠD 2173) |
|
|
KS 15
Miliči – Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 10096) |
|
|
KS 27
Damelj – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 2662) |
|
|
KS 28
Stari trg ob Kolpi – Cerkev sv. Jožefa (EŠD 2316) |
|
|
KS 29
Stari trg ob Kolpi – Cerkev sv. Andreja (EŠD 2828) |
|
|
KS 30
Srednji Radenci – Cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD 2318) |
|
|
KS 31
Špeharji – Cerkev Presvete Trojice (EŠD 2268) |
|
|
KS 17
Učakovci – Kapelica Žalostne Matere božje (10153) |
|
|
KS 18
Učakovci – Znamenje (EŠD 10152) |
|
|
KS 19
Vinica – Kapelice križevega pota na Žežlju (EŠD 10113) |
|
|
KS 20
Zilje – Kapela sv. Družine (EŠD 7464) |
|
|
KS 21
Preloka – Kapelica (EŠD 10101) |
|
|
KS 22
Žuniči – Kapela sv. Nikolaja (EŠD 2175) |
|
|
KS 23
Vrhovci – Kapelica Žalostne Matere božje (EŠD 10114) |
|
|
Urbanistični spomenik: |
|
|
KS 32 Stari trg ob Kolpi – Vaško naselje (EŠD 695) |
|
|
Tehniški spomeniki: |
|
|
KS 38 Breg pri Sinjem Vrhu – Mlin in jez (EŠD 10086) |
|
|
KS 16 Pobrežje pri Adlešičih – Mlin in žaga (EŠD 10086) |
|
|
KS 39 Močile – Kovačnica (EŠD 10151) |
|
|
Območje kulturne krajine: |
|
|
KS 40 Marindol – Vrtače (EŠD 9338) |
|
|
KS 41 Marindol – Steljniki (EŠD 9339). |
|
|
IV. VARSTVENI REŽIM |
|
|
9. člen |
|
|
Sestavni del tega odloka je kartografski del strokovnih
osnov varstva naravne in kulturne dediščine KP Kolpa, ki obsega
topografske karte v merilu 1:25000 in pregledni katastrski načrt v
merilu 1:5000 z vrisano mejo parka in mejami varstvenih con iz 2., 4.,
5. in 6. člena tega odloka. |
|
|
Originale topografskih kart in preglednih katastrskih
načrtov (PKN 5) iz prejšnjega odstavka hrani uprava Občine Črnomelj. |
|
|
Uprava občine vodi tudi seznam parcel znotraj parka,
skupaj s podatki o lastništvu oziroma lastnikih ali imetnikih pravice
uporabe. |
|
|
Na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka izda
pristojni občinski upravni organ po uradni dolžnosti lastnikom
nepremičnin v območju parka ugotovitvene odločbe o statusu naravne
znamenitosti po tem odloku in predlaga zaznambo v zemljiški knjigi. |
|
|
Ugotovitvena odločba iz prejšnjega odstavka vsebuje na
območjih naravnih znamenitosti ali kulturnih spomenikov iz tega člena
odloka tudi navedbo tega pravnega dejstva in dodatne varstvene režime. |
|
|
10. člen |
|
|
Znotraj parka v smislu splošnega varstvenega režima ni
dovoljeno: |
|
|
1. opravljati kakršnakoli gradbena ali zemeljska dela,
ki spreminjajo podobo značilne naravne ali kulturne krajine in
spreminjajo namembnost zemljišča, graditi ali rekonstruirati objekte v
nasprotju z urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi območja; |
|
|
2. postavljati betonske nosilne stebre za potrebe
kmetijstva (vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo); |
|
|
3. odmetavati ali odlagati odpadke zunaj za to
določenih in urejenih mest; |
|
|
4. v gozdu kuriti odprti ogenj; |
|
|
5. požigati travniške ali pašniške površine; |
|
|
6. uničevati ali poškodovati gnezdišča ali prostore,
kjer se živali zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo; |
|
|
7. nabirati zavarovane prostorastoče rastline ali
njihove dele; |
|
|
8. izkopavati, nabirati in odnašati ali poškodovati
predmete, ki imajo kulturno ali naravovarstveno vrednost, razen za
znanstveno raziskovalno delo po predhodnem soglasju pristojne službe za
varstvo naravne in kulturne dediščine; |
|
|
9. postavljati bivalne prikolice zunaj za to določenih
urejenih mest; |
|
|
10. ograjevati območje organiziranih turističnih
rekreacijskih dejavnosti z žičnatimi ograjami; |
|
|
11. v gozdni ekosistem in na površine v zaraščanju
vnašati nesamonikle vrste in saditi monokulturne smrekove nasade; |
|
|
12. organizirati javne turistične prireditve in javne
shode brez predhodnega soglasja upravljalca parka ali občine v kolikor
upravljalec ni določen; |
|
|
13. odvajati meteorne vode z večjih utrjenih površin
brez lovilcev olja; |
|
|
14. taboriti, parkirati in puščati motorna vozila
zunaj za to določenih prostorov; |
|
|
15. uporabljati objekte brez priključitve na
kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave ali izvedbe neprepustnih
greznic na praznjenje; |
|
|
16. graditi, rekonstruirati in uporabljati objekte,
obrate ali naprave, ki lahko onesnažujejo zrak s škodljivimi plinskimi
snovmi ali trdimi delci ter povzročajo hrup preko dovoljene meje. |
|
|
11. člen |
|
|
Varstveni režim za prvo varstveno cono |
|
|
Poleg prepovedi iz 10. člena v prvi varstveni coni ni
dovoljeno tudi: |
|
|
1. opravljati kakršnakoli gradbena ali zemeljska dela,
ki spreminjajo podobo kulturne krajine in spreminjajo obstoječo
namembnost zemljišča; |
|
|
2. graditi obore za divjad in napravljati drevesnice; |
|
|
3. zasajati žive meje iz iglavcev na odprtih
površinah; |
|
|
4. vnašati neavtohtone drevesne vrste, uvajati
monokulturne gozdne nasade in intenzivne sadovnjake; |
|
|
5. izvajati nadzemeljska elektroenergetska in TK
omrežja (nova ali ob sanacijah obstoječih vodov); |
|
|
6. postavljati svetlobne napise. |
|
|
12. člen |
|
|
Varstveni režim za drugo varstveno cono |
|
|
Poleg prepovedi iz 10. člena v drugi varstveni coni ni
dovoljeno tudi: |
|
|
1. spreminjati namembnost kmetijskih površin, razen v
neposredni bližini naselij in na površinah rezerviranih za rekreacijo; |
|
|
2. uvajati intenzivne sadovnjake nad 0,5 ha površine; |
|
|
3. obnavljati gozdove z neavtohtonimi drevesnimi
vrstami; |
|
|
4. na odprtih površinah odstranjevati žive meje,
živice, osamela drevesa; |
|
|
5. izvajati nadzemeljska nizkonapetostna
elektroenergetska in TK omrežja (nova ali ob sanacijah obstoječih
vodov). |
|
|
13. člen |
|
|
Varstveni režim za tretjo varstveno cono |
|
|
Poleg prepovedi iz 10. člena znotraj tretje varstvene
cone ni dovoljeno: |
|
|
1. graditi nove objekte, ki v prostorski razmestitvi,
gabaritih, proporcih, materialih in barvah ne povzemajo tipike naselij; |
|
|
2. graditi objekte brez priključitve na kanalizacijsko
omrežje in čistilne naprave ali izvedbe nepropustnih greznic na
praznenje; |
|
|
3. graditi turistično-rekreacijske objekte in njihova
ureditev izven zato opredeljenih območij; |
|
|
4. izvajati nova nadzemeljska elektroenergetska in TK
omrežja. |
|
|
14. člen |
|
|
Dodatni varstveni režimi za naravne znamenitosti |
|
|
Poleg omejitev iz prejšnjih členov veljajo za območja
posamezne naravne znamenitosti tudi dodatne prepovedi, in sicer
naslednje za: |
|
|
Hidrološko naravno dediščino |
|
|
1. graditi takšne nove objekte za energetsko izrabo
reke, ki bi lahko degradirali obstoječi objekt in območje ob reki; |
|
|
2. kakorkoli onesnaževati vodo z izpuščanjem ali
odvajanjem neprečiščenih tehnoloških, meteornih ali komunalnih odpadnih
voda, tekočih odpadkov in drugih tekočih snovi; |
|
|
3. odvzemati prod, pesek in mivko z obrežja ali dna
struge vodotoka razen za potrebe vzdrževanja vodnega režima; |
|
|
4. slabšati kakovost vode; |
|
|
5. spreminjati vodni režim; |
|
|
6. spreminjati kakovost in sestavo površja, ki lahko
vpliva na spremembo in kakovost vodnega režima ali slabšanje kakovosti
vode; |
|
|
7. odkopavati in odnašati, lomiti ali razbijati kamne,
jemati kamninske vzorce razen zaradi znanstveno raziskovalnega dela; |
|
|
8. odmetavati ali odlagati odpadke vseh vrst v strugo,
na breg ali v neposredno bližino vode; |
|
|
9. posegati v obrežno vegetacijo razen v primeru
nujnih sanitarnih posegov; |
|
|
10. izvajati regulacijska dela (utrjevati bregove z
zidanimi ali betonskimi škarpami, graditi vodne zadrževalnike,
spreminjati smeri, obliko ali globino struge; |
|
|
11. pluti po reki s plovili na motorni pogon; |
|
|
12. naseljevati osebke nesamoniklih vrst; |
|
|
13. prati motorna vozila ali delovne stroje; |
|
|
14. omejevati dostop do vode na urejenih in označenih
poteh; |
|
|
15. izvajati sanacijo jezov, ki bi spreminjala linijo
jezu in njegovo avtentično zunanjo podobo. |
|
|
Dendrološko naravno dediščino |
|
|
1. sekati, obsekavati, lomiti oziroma nasilno
uničevati ali poškodovati drevesno dediščino; |
|
|
2. izvajati sanitarne in znanstveno-raziskovalne
panoge brez predhodnega soglasja pristojne organizacije; |
|
|
3. obešati ali postavljati tuja telesa na deblo,
korenine, veje in v neposredno okolico drevesa razen začasno v času
organiziranih prireditev; |
|
|
4. spreminjati življenjske razmere na rastišču. |
|
|
Zoološko naravno dediščino |
|
|
1. vsakršno poseganje, ki bi spremenilo življenjske
razmere za živali; |
|
|
2. približevati se gnezdiščem v času gnezdenja; |
|
|
3. spreminjati sestavo zoocenoze z naseljevanjem
drugih vrst. |
|
|
Geomorfološko površinsko naravno dediščino |
|
|
1. zasipavati vrtače; |
|
|
2. izvajati športne dejavnosti, ki škodljivo vplivajo
na naravno dediščino; |
|
|
3. zakrivati ali kvariti značilne razglede na naravno
dediščino; |
|
|
4. izvajati posege v gozdni ekosistem, ki bi uničili
ali poškodovali rastišče ogroženih in redkih vrst. |
|
|
Botanično naravno dediščino |
|
|
1. pri vzdrževanju brajde uporabljati betonske oporne
stebre; |
|
|
2. na brajdi in njenem rastišču izvajati posege, ki bi
povzročili njeno uničenje. |
|
|
Geomorfološko podzemeljsko naravno dediščino |
|
|
1. kakorkoli zakrivati ali zapirati vhod brez
predhodnega soglasja pristojne službe; |
|
|
2. posegati v estetsko podobo neposredne okolice
vhoda; |
|
|
3. obiskovati jame, če niso urejene za javni obisk; |
|
|
4. izvajati raziskovalne posege brez predhodnega
soglasja; |
|
|
5. kakorkoli onesnaževati stene in tla v jami; |
|
|
6. uničevati, poškodovati ali odstranjevati sigaste
tvorbe in drugi inventar jame. |
|
|
Gozdno naravno dediščino |
|
|
1. vnašati tujke pri obnovi gozdnega roba; |
|
|
2. izvajati obnovo gozda z neavtohtonimi drevesnimi
vrstami; |
|
|
3. v gozdnih rezervatih izvajati kakršne koli posege,
ki bi prizadeli njihove osnovne značilnosti in vrednote. |
|
|
15. člen |
|
|
Varstveni režim za kulturne in zgodovinske spomenike: |
|
|
Za vse kulturne in zgodovinske spomenike naštete v 8.
členu tega odloka velja naslednji varstveni režim: |
|
|
1. ohranja in varuje neokrnjenost in izvirnost
spomenika, njegove strukture in gradbene substance, opreme in neposredne
okolice spomenika; |
|
|
2. lastnik spomenika mora omogočiti javnosti dostop do
spomenika in ogled ter opravljanje raziskav pooblaščenim strokovnim
službam; |
|
|
3. na spomenikih se ohranja avtentični gradbeni
material. Kolikor so posamezni gradbeni elementi tako dotrajani, da
njihova obnova ni več mogoča, se pri njihovi zamenjavi uporabljajo novi,
ki so tako po materialu kot obliki enaki originalnim; |
|
|
4. prepovedano je odnašanje posameznih delov
spomenika, razen v izjemnih primerih in s soglasjem pristojne službe za
varstvo naravne in kulturne dediščine. To velja tako za posamezne
gradbene elemente kot za premični inventar spomenika; |
|
|
5. kakršnikoli posegi na spomeniku so mogoči le s
soglasjem in pod pogoji, ki jih na podlagi konservatorskega programa ali
konservatorskih smernic predpiše pristojna služba za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
|
|
Za posamezne skupine kulturnih in zgodovinskih
spomenikov veljajo še naslednji varstveni režimi: |
|
|
Za arheološke spomenike varstveni režim določa: |
|
|
1. na kmetijskih površinah je raba omejena le na
tradicionalno obdelavo, brez globokega oranja; |
|
|
2. na gozdnih površinah je dovoljena le biološka
sečnja, večji posegi niso dovoljeni; |
|
|
3. na območju arheoloških spomenikov so v izjemnih
primerih ob gradnji infrastrukturnih objektov (vodovod, ceste,
plinovod...) obvezne predhodne arheološke raziskave; |
|
|
4. prepovedana je zidava začasnih in stalnih objektov; |
|
|
5. prepovedano je odpiranje kamnolomov. |
|
|
Za etnološke spomenike varstveni režim določa: |
|
|
1. v celoti se ohranjajo vsi stavbni kompleksi
(domačije); |
|
|
2. etnološki spomeniki ohranjajo obstoječo namembnost.
V primeru spremembe namembnosti mora biti ta podrejena spomeniškim
kvalitetam posameznega objekta; |
|
|
3. za spomenik Žuniči – Domačija Žuniči 5 (EŠD 899)
velja režim, ki določa, da je obnova stavbnega fonda podrejena
stanovanjski ali muzejski prezentaciji in vzgojno-izobraževalnim
namenom; |
|
|
4. za spomenik Žuniči – Domačija Žuniči 2 (EŠD 7602)
velja režim, ki določa, da je obnova domačije podrejena prezentaciji
stavbnega fonda in promocijsko informativni dejavnosti. |
|
|
Za zgodovinske spomenike varstveni režim določa: |
|
|
1. ohranjanje grobov in nagrobnih spomenikov v sedanji
obliki; |
|
|
2. dovoljeno je redno vzdrževanje, ki obsega čiščenje
grobov in obnovo napisov v enaki obliki in vsebini. |
|
|
Za umetnostne in arhitekturne spomenike varstveni
režim določa: |
|
|
1. vsi posegi na spomenikih morajo biti podrejeni
spomeniškim kvalitetam in morajo prispevati k njihovem izboljšanju in
prezentaciji; |
|
|
2. pri obnovi sakralnih spomenikov so obvezne
predhodne raziskave njihovega stavbnega razvoja, ki so osnova za
prezentacijo; |
|
|
3. za spomenik Zilje – Kapela sv. Družine (EŠD 7464)
velja režim, ki določa varovanje kamnite napisne plošče, ki je sestavni
del spomenika; |
|
|
4. restavriranje opreme lahko izvajajo le pooblaščene
strokovne službe ali restavratorji z licenco. |
|
|
Za urbanistični spomenik varstveni režim določa: |
|
|
1. ohranja se historična oblika parcelacija naselja; |
|
|
2. ohranjajo se značilne vedute naselja; |
|
|
3. dopolnilna gradnja v naselju mora upoštevati
obstoječo gradbeno črto in gradbeno mejo; |
|
|
4. tlorisni in višinski gabariti novih objektov se
morajo prilagajati obstoječemu stavbnemu fondu; |
|
|
5. gradnja objektov na nepozidanih pobočjih pod
naseljem, predvsem južno od pokopališča in v bližini ž.c. sv. Jožefa ni
dovoljena; |
|
|
6. vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,
spremembe namembnosti objektov so dopustne s soglasjem in pod pogoji, ki
jih predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine; |
|
|
7. pred gradbenimi posegi v teren je potrebna
arheološka valorizacija mikrolokacije. |
|
|
Za tehniške spomenike varstveni režim določa: |
|
|
1. ohranja se osnovna namembnost objektov; |
|
|
2. ohranjajo se vse naprave in postrojenja v objektih,
ki so tehniški spomenik; |
|
|
3. pri objektih na vodni pogon je prepovedana
zamenjava lesenih vodnih koles z železnimi. |
|
|
Za območje kulturne krajine varstveni režim določa: |
|
|
1. prepovedano je spreminjati kulturo rastišča; |
|
|
2. v steljnikih je prepovedano izvajati takšne
agromelioracijske posege, ki bi okrnili značilnost kulturne krajine. |
|
|
16. člen |
|
|
Zaradi potreb in ohranjanja poseljenosti na območju
živečih prebivalcev so ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12., 13., 14.
in 15. člena v soglasju s pristojno strokovno službo za varstvo naravne
in kulturne dediščine izjemoma dovoljeni naslednji posegi oziroma ukrepi
in dejavnosti v prostoru: |
|
|
1. obnova in revitalizacija objektov naravne in
kulturne dediščine; |
|
|
2. gradnja komunalnih in infrastrukturnih objektov ali
naprav za naselja; |
|
|
3. obnova in utrjevanje jezov in obrežij vodotoka
Kolpe ter energetska izraba vode znotraj zmogljivosti obstoječih
objektov; |
|
|
4. postavitev primerno oblikovanih reklamnih panojev
in neprometnih znakov; |
|
|
5. ureditev parkirišč za potrebe kopališč ali
turistično-rekreacijskih objektov; |
|
|
6. ograjevanje območij na način, ki ohranja podobo
tradicionalne rabe tega prostora; |
|
|
7. občasna uporaba zemljišč za taborne prostore, ki ne
terjajo posegov v prostor; |
|
|
8. spreminjati namembnost kmetijskega zemljišča za
namene postavitev gospodarskih poslopij izključno za potrebe kmetijstva; |
|
|
9. ureditev kmetijskih zemljišč v takšnem obsegu, da
ne bodo okrnili značilnosti kulturne krajine. |
|
|
17. člen |
|
|
Dovoljenje za posege v prostor na območju parka izdaja
pristojni organ skladno s predpisi o urejanju prostora, na podlagi
predhodnega soglasja pristojne organizacije za varstvo naravne in
kulturne dediščine. Ostala upravna dovoljenja npr. za javne predstavitve
in podobno, izdaja pristojni organ na podlagi predhodnega soglasja
upravljalca parka oziroma ustanovitelja. |
|
|
V. ZNAK IN LOGOTIP
KRAJINSKEGA PARKA KOLPA |
|
|
18. člen |
|
|
Znak KP je sestavljen iz dveh elementov: |
|
|
a) zunanji okvir znaka je romb s pobranimi robovi (v
nadaljevanju romb) |
|
|
b) znotraj ležečega romba je stilizirana praprot. |
|
|
Osnovo znaka predstavlja stilizirana praprot, ki je
značilnost belokranjskih steljnikov. |
|
|
Podlaga znaka je romb s pobranimi robovi. Silhueta
praproti v rombu je bela oziroma prazna površina. |
|
|
Logotip je sestavljen v dveh vrstah in iz dveh
tipografij, in sicer: |
|
|
Krajinski park – tipografija INSIGNA |
|
|
Kolpa – tipografija Goudy old style |
|
|
Postavitev znaka in logotipa je centralna. Znak in
logotip se lahko uporabljata tudi ločeno. |
|
|
Osnovna varianta, ki se uporablja na dopisnih
papirjih, kuvertah, vizitkah in mapah je: znak in logotip se pojavljata
v zeleni barvi: pantone 3145 U. |
|
|
Na barvnih tiskovinah se pojavlja v zeleni barvi iz
procesnih barv 100% C, 40% Y, 30% B. |
|
|
V primeru barvnih off set tiskovin je znak lahko
vkopiran v fotografijo (npr.: prospekti, oglasi, razglednice...) V takih
primerih se lahko uporabi tudi oranžno barvo, ki se sestoji iz procesnih
barv: 55% M, 85% Y. |
|
|
Znak se lahko v določenih aplikacijah uporabi
samostojno brez logotipa, po predhodnem soglasju lastnika znaka. |
|
|
19. člen |
|
|
Znak se uporablja tako kot je določeno iz predhodnega
člena. Praprot se samostojno lahko uporabi samo v določenih aplikacijah
po dogovoru (npr. majice...). V določenih primerih se lahko uporablja
samo znak brez napisa oziroma logotipa. |
|
|
Lastnik znaka in logotipa je Občina Črnomelj, ki ima
tudi razpolagalno pravico do znaka in logotipa. |
|
|
VI. VARSTVO IN RAZVOJ |
|
|
20. člen |
|
|
Za razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot ter
za ohranitev zgodovinskih izročil, se v skladu z navedenimi cilji iz 1.
člena omogoča na območju parka razvoj vseh dejavnosti, ki s svojimi
posegi v prostor nimajo škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih in z
delom pridobljenih vrednot tega območja. Te dejavnosti so zlasti
kmetijstvo, gozdarstvo, turistična dejavnost na kmetiji in naravoslovni
izletniški turizem, lov, ribolov, gostinstvo, šport in rekreacija ter
malo gospodarstvo. |
|
|
Za usklajen razvoj navedenih in drugih dejavnosti se
pripravi programa varstva in razvoja parka tudi na podlagi strokovnih
osnov varstva naravne in kulturne dediščine in ga sprejme občina po
predhodnem soglasju pristojne organizacije za varstvo za dobo petih let. |
|
|
Program vsebuje: oceno stanja v parku, cilje varstva
in razvoja ter načine uresničevanja teh ciljev, posebej določitve
ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov, načine
uresničevanja razvoja parka, prilagojene davčne in druge spodbujevalne
politike, subvencioniranja, nadomestila in spodbujevalne posojilne
politike, potrebna sredstva in vire sredstev, prostorske opredelitve
načrtovanih razvojnih posegov, določitve primernih dejavnosti in
smernice za njihov razvoj. |
|
|
V programu so vnešene tudi obveznosti države, ki jih
je ta prevzela za zaščito in razvoj na območju parka (obmejno območje,
demografsko ogroženo območje ipd.). |
|
|
21. člen |
|
|
Fizične in pravne osebe, ki se jim zaradi omejitev in
prepovedi iz tega odloka bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za
pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo in tega ni mogoče
nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenega režima parka
oziroma razvojnih usmeritev parka, so upravičeni do odškodnine ali
nadomestila. |
|
|
Za določanje odškodnine ali nadomestila se smiselno
uporabljajo predpisi, ki urejajo razlastitev. |
|
|
22. člen |
|
|
S posebnim aktom lahko občina določi upravljalca parka. |
|
|
Naloge upravljalca parka so da: |
|
|
1. skrbi za pripravo petletnega in letnih programov
varstva in razvoja parka v sodelovanju s strokovnimi institucijami in
občino; |
|
|
2. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje
naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov; |
|
|
3. skrb za strokovno predstavitev parka in strokovno
svetovanje in opravljanje nadzora nad izvajanjem varstvenega režima v
parku v smislu 23. člena; |
|
|
4. sodeluje z občani iz območja parka, nevladnimi
organizacijami in strokovnimi službami ki delujejo na območju parka; |
|
|
5. skrbi za parkovno infrastrukturo; |
|
|
6. skrbi za promocijo parka in druge naloge, ki bodo
določene s posebnim aktom. |
|
|
Upravljalec izvaja tudi druge naloge, ki bodo določene
s posebnim aktom. |
|
|
Občina lahko podeljuje tudi koncesije za upravljanje
posameznih delov parka oziroma dejavnosti v njem po opravljenem javnem
razpisu. |
|
|
S koncesijskim aktom se uredijo medsebojna razmerja,
vse v skladu z določbami tega odloka, zakona o naravni in kulturni
dediščini in zakona o varstvu okolja, zakona o gospodarskih javnih
službah in zakona o javnih naročilih. |
|
|
VII. NADZOR |
|
|
23. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, posebej določb
prepovedi opravlja občinska komunalna nadzorna služba in pristojne
inšpekcijske službe oziroma nadzorna služba v sestavi upravljalca.
Strokovni nadzor opravlja pristojna služba varstva naravne in kulturne
dediščine. |
|
|
Naloge nadzorne službe so: |
|
|
1. neposredno spremljanje stanja v parku; |
|
|
2. stalen nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov v
parku; |
|
|
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah
prepovedi iz tega odloka ter obveščanje pristojnih inšpekcijskih služb; |
|
|
4. izrekanje denarnih kazni. |
|
|
Podrobnejše določbe o organizaciji in delu komunalne
nadzorne službe se opredelijo s posebnim odlokom. |
|
|
24. člen |
|
|
Spremljanje stanja, evidentiranje in vrednotenje naravne
in kulturne dediščine ter kulturne krajine opravlja pristojna služba za
varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
25. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 100.000 do 200.000 SIT se kaznuje
pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti, če v parku: |
|
|
– opravlja dejavnosti v nasprotju z določbami 10.
člena 1., 3. in 16. točke in določbami 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17.
in 19. člena. |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za
prekršek tudi posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
dejanje iz prejšnjega odstavka. |
|
|
26. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje
pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti, če v parku: |
|
|
– ravna v nasprotju z določbami 10. člena 2., 4., 5.,
6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke. |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT se kaznuje za
prekršek tudi posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
dejanje iz prejšnjega odstavka. |
|
|
27. člen |
|
|
Pooblaščeni komunalni nadzorniki in inšpektorji so
pristojni izreči in izterjati denarno kazen v višini 10.000 SIT od
posameznika, storilca prekrškov iz 10. člena 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9.,
10., 12., 14. točke, iz 11. člena 3., in 6. točke, iz 12. člena 4.
točke, in iz 14. člena pri hidrološki naravni dediščini 8., 9., 11.,
13., 14. točke in iz istega člena pri dendrološki naravni dediščini 1.
in 3. točke tudi takoj na mestu storjenega prekrška.“ |
|
|
IX. KONČNI DOLOČBI |
|
|
28. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
29. člen |
|
|
S sprejemom odloka prenehajo veljati: odlok o razglasitvi
kapele sv. Družine v Ziljah za kulturni spomenik (Uradni list RS, št.
39/94), odlok o razglasitvi kmečkega dvora, Žuniči 2, za kulturni
spomenik (Uradni list RS, št. 47/95), odlok o razglasitvi kmečkega
dvora, Žuniči 5, za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 47/95). |
|
|
|
|
|
Št. 616-001/96 |
|
|
Črnomelj, dne 9. novembra 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črnomelj
Andrej Kavšek, dipl. inž. l. r. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|