New Page 2
 

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13), 16. člena Statuta Občine Komenda (Ur.l. RS, št. 37/99, 83/99, Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 01/2001 in 10/2005) in Sklepa o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 09/2007) je Občinski svet Občine Komenda na svoji 17. seji dne 25. 7. 2013 sprejel

 

 

 

ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE KOMENDA

 

I. UVODNE DOLOČBE

 

1. člen

 

(splošno)

 

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Komenda (v nadaljevanju: OPN).

 

(2) OPN je izdelal ATELJE ARKUS, d.o.o. iz Kamnika pod št. projekta 02/09.

 

2. člen

 

(namen)

 

(1) Z OPN se določajo izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in drugih posegov v prostor.

 

(2) OPN je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov.

 

(3) OPN določa usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).

 

3. člen

 

(vsebina in sestavine odloka)

 

(1) Besedilo OPN obsega poglavja:

 

I. Uvodne določbe

 

II. Strateški del

 

III. Izvedbeni del

 

IV. Prehodne določbe

 

V. Končne določbe

 

(2) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

 

(a) grafični prikazi strateškega dela:

 

 

 

1.

prikazi zasnove prostorskega razvoja občine,

2.

prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture,

3.

prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo z območji naselij, območji razpršene gradnje in območji razpršene poselitve,

4.

prikazi usmeritev za razvoj v krajini,

5.

prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč;

 

 

(b) grafični prikazi izvedbenega dela:

 

 

 

1.

pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,

2.

pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,

3.

prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,

4.

prikaz območij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture.

 

 

II. STRATEŠKI DEL

 

4. člen

 

(vsebina strateškega dela)

 

(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

 

 

 

II/1.

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

 

II/1.1.

Izhodišča

 

II/1.2.

Cilji

II/2.

Zasnova prostorskega razvoja občine

 

II/2.1.

Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

 

II/2.2.

Omrežje naselij

 

II/2.3.

Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji

 

II/2.4.

Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora

II/3.

Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra

 

II/3.1.

Prometna infrastruktura

 

 

II/3.1.1.

Cestno omrežje

 

 

II/3.1.2.

Železniško omrežje

 

 

II/3.1.3.

Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet

 

 

II/3.1.4.

Omrežje letališke infrastrukture

 

 

II/3.1.5.

Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

 

II/3.2.

Elektronske komunikacije

 

II/3.3.

Energetika

 

II/3.4

Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

 

 

II/3.4.1.

Oskrba z vodo

 

 

II/3.4.2.

Čiščenje odpadne in padavinske vode

 

 

II/3.4.3.

Ravnanje z odpadki

 

II/3.5.

Pokopališča

II/4.

Usmeritve za prostorski razvoj

 

II/4.1.

Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

 

 

II/4.1.1.

Notranji razvoj in prenova naselij

 

 

II/4.1.2.

Širitve naselij

 

 

II/4.1.3.

Razvoj dejavnosti po naseljih

 

 

 

II/4.1.3.1.

Stanovanjska dejavnost

 

 

 

II/4.1.3.2.

Poslovne in proizvodne dejavnosti

 

 

 

II/4.1.3.3.

Centralne dejavnosti

 

 

 

II/4.1.3.4.

Športnorekreacijske dejavnosti in turizem

 

 

II/4.1.4.

Sanacija in prenova razpršene gradnje

 

 

II/4.1.5.

Območja razpršene poselitve

 

 

II/4.1.6.

Urbanistično oblikovanje naselij

 

II/4.2.

Usmeritve za razvoj v krajini

 

 

II/4.2.1.

Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

 

 

 

II/4.2.1.1.

Kmetijstvo

 

 

 

II/4.2.1.2.

Gozdarstvo

 

 

 

II/4.2.1.3.

Vode

 

 

 

II/4.2.1.4.

Turizem in rekreacija

 

 

II/4.2.2.

Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

 

 

II/4.2.3.

Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

 

II/4.3.

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

II/4.4.

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

II/5.

Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij

 

II/5.1.

Komenda in Moste

 

II/5.2

Križ

II/6.

Spremljanje stanja okolja

II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

 

II/1.1. Izhodišča

 

5. člen

 

(1) Občina Komenda pokriva 24 km² veliko območje v predalpskem svetu na prehodu med Ljubljansko-Kamniško kotlino in Kranjsko-Šenčurskim poljem ter Tunjiškim gričevjem. Po podatkih statističnega urada RS je v njej sredi leta 2011 živelo nekaj več kot 5600 prebivalcev (z več kot 200 preb./km² se uvršča med občine z višjo gostoto poselitve).

 

(2) Po podatkih statističnega urada RS ima občina Komenda pozitiven naravni in selitveni prirast. V letu 2009 je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev znašal 45,2 (v Sloveniji 7,2). Povprečna starost občanov je bila 37,4 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,4 leta). Povprečna starost prebivalcev v občini se v povprečju dviga počasneje kot v celotni Sloveniji.

 

(3) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti je območje občine razdeljeno na tri makroobmočja:

 

(a) nižinski del (Kranjsko-Šenčursko polje);

 

(b) severni gričevnati del (Tunjiško gričevje);

 

(c) južni gričevnati del (območje Koseškega hriba).

 

 

 

(4) Gričevnati predeli občine so pretežno gozdnati, ob naseljih in v dolinah ob vodotokih pa prevladujejo travniške površine. Za nižinske dele je značilna kmetijska krajina z manjšimi zaplatami gozdnih površin. Povezovalni element celotnega občinskega prostora predstavlja Pšata s svojimi pritoki.

 

(5) V občini je 15 statističnih naselij. Večina naselij leži v nižinskem delu, izjema je le Komendska Dobrava, ki se nahaja na skrajnem severozahodnem robu gričevnatega dela občine. Za celotno območje občine je značilen kompakten poselitveni vzorec, razpršena poselitev se pojavlja le točkovno. Naselja v osrednjem nižinskem delu so pretežno urbanizirana, pozidava je vezana na komunikacije. Za manjša naselja osrednjega nižinskega dela je značilna obcestna zasnova, medtem ko so se pomembnejša naselja iz prvotne obcestne in gručaste zasnove preoblikovala v večje središčne aglomeracije. Za naselja na severnem obrobju nižinskega dela, ki se razraščajo po rahlo vzpetem terenu na prehodu v gričevnato zaledje in Komendsko Dobravo v severnem gričevnatem delu je značilna gručasta zasnova.

 

(6) Poselitev nižinskega dela tvori dva sklopa, ki sta zgodovinsko nastajala ob Pšati in njenih pritokih. Nadaljnji razvoj je bil usmerjen v intenzifikacijo poselitve ob pomembnejših prometnicah. Primarna os poselitve se je oblikovala v osrednjem delu ravnine ob Pšati in Reki in se razteza od Nasovč na zahodu preko Brega pri Komendi, Potoka pri Komendi do Komende in nadalje preko Most in Žej pri Komendi do Suhadol na jugovzhodu. Sekundarno os poselitve predstavljajo naselja, ki so se razvila na robu kmetijske ravnine na prehodu v gričevnato zaledje. Razteza se od Klanca na vzhodu, preko naselij Podboršt, Gmajnica, Mlaka in Gora pri Komendi, ki so se razvila v neposredni bližini Komende do Križa na skrajnem vzhodnem robu občine.

 

(7) Gričevnati predeli so pretežno neposeljeni. V skrajnem severnem delu občine se nahaja naselje Komendska Dobrava. Poleg prvotne ruralne zasnove se zaradi ugodnega izhodišča za izlete v hribovito in gorsko zaledje tu pojavlja počitniška gradnja.

 

(8) Osrednji del ravnine med Mostami in Komendo je pretežno urbaniziran. Ostala naselja v občini predstavljajo tipično ruralno strukturo poselitve. V zadnjem desetletju prebivalstvo v večini (statističnih) naselij konstantno narašča (selitveni prirast), izjemi sta naselji Gora pri Komendi in Potok pri Komendi, ki beležita manjši upad. Največji porast je zaznaven v Komendi, Mostah in Suhadolah. Z izboljšavo prometnih povezav v regiji, načrtovanimi delovnimi mesti v poslovnih in gospodarskih conah ter nadgradnjo družbene, športnorekreacijske in turistične infrastrukture se privlačnost občinskega prostora za poselitev še dodatno povečuje. Ker so v urbaniziranem osrednjem nižinskem delu večja obstoječa (plansko začrtana) območja za potrebe stanovanjske gradnje že pozidana ali pa se nahajajo v fazi realizacije, bo glede na pričakovane priselitve v občini v kratkem nastal primanjkljaj razpoložljivih stanovanjskih površin.

 

(9) Glede na državno prometno omrežje ima občina zelo ugodno lego. Preko osrednjega dela občine poteka načrtovana glavna cesta Želodnik – Mengeš – Vodice, ki bo občinski in širši regionalni prostor povezovala z obema krakoma državnega avtocestnega križa (avtocesti A1 in A2). Občina leži tudi v neposredni bližini osrednjega državnega letališča. Z letališčem in pomembnejšimi središči v ožji in širši regiji se zaenkrat povezuje preko državnih cest, v prihodnje pa je predvidena tudi ureditev krožne regionalne povezave Ljubljana – (Komenda) – Letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana.

 

(10) Komenda je ena izmed občin Ljubljanske urbane regije. Leži približno 20 km severno od Ljubljane. Gre za sorazmerno novo občino, ki je nastala leta 1998 z odcepitvijo od občine Kamnik. Z vidika središčnih (upravnih, izobraževalnih, kulturnih ipd.) dejavnosti je tako še vedno precej odvisna od občinskega središča matične občine ter drugih večjih regionalnih središč (Mengeš, Domžale, Ljubljana). Primanjkljaj na področju družbene infrastrukture se še povečuje z naraščanjem števila prebivalstva ter odpiranjem novih delovnih mest (povečan delež dnevnih delovnih migrantov v občino). Demografske študije kažejo, da je problem največji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, slabo pa je urejeno tudi področje oskrbe in varstva starejših.

 

(11) Občina od svojega nastanka aktivno oblikuje lastno strategijo razvoja (občinski in sektorski razvojni programi) in se hkrati vključuje v različne regionalne pobude (Podjetna regija, Razvojni program podeželja Trkamo na vrata dediščine), sočasno pa se povečuje tudi intenziteta razvojnih in poselitvenih pritiskov od zunaj. Eden izmed ključnih projektov partnerskih občin Podjetne regije, ki je bistveno vplival na povečanje privlačnosti občinskega prostora za razvoj dejavnosti in poselitve, je ustanovitev Poslovne cone Komenda (Poslovne cone Žeje pri Komendi), ki zaradi velikosti in strateške lege glede na prometne koridorje in bližino regionalnih in državnih središč predstavlja eno izmed mednarodno konkurenčnih con v Ljubljanski urbani regiji.

 

(12) Del občine zaenkrat še ni ustrezno opremljen z gospodarsko javno infrastrukturo, vendar se stopnja opremljenosti naglo izboljšuje. Probleme predstavljata predvsem področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda (delno izgrajeno občinsko kanalizacijsko omrežje je sicer že vključeno v celovit regionalni sistem s skupno čistilno napravo v Domžalah) in prometna infrastruktura (jedra naselij osrednjega nižinskega dela so obremenjena s tranzitnim in lokalnim tovornim prometom, prometni sistem na območju poslovnih in gospodarskih con ne zadošča potrebam).

 

(13) Na območju občine Komenda so deli nekaterih naselij poplavno ogroženi.

 

(14) Problemi na področju gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bodo bistveno vplivali na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja, zato zahteva njihovo urejanje primeren odnos do prostorskega in ekološkega razvoja. Na podlagi tega je občina Komenda začela poudarjati tiste segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere. Ključne primerjalne prednosti občine so:

 

-        izjemna prometna lega glede na obstoječe in načrtovano prometno omrežje v državi in regiji (avtocestni sistem, predvidena regionalna železnica, letališče);

 

-        razvito omrežje poslovnih in gospodarskih con lokalnega (Obrtna cona Potok pri Komendi) in regionalnega pomena (Poslovna cona Žeje pri Komendi);

 

-        privlačno bivalno okolje (bližina večjih središč osrednjeslovenske in Gorenjske statistične regije, cenejša stanovanja, bližina delovnih mest, ohranjeno okolje);

 

-        atraktivna naravna in kulturna krajina ter številni ohranjeni kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem območju občine;

 

-        ugodna lega glede na obstoječe in planirane danosti turizma v regiji (Krvavec, Kamniško – Savinjske Alpe, Kamnik, Volčji Potok…);

 

-        kvaliteten potencial športnorekreacijske ponudbe (hipodrom Komenda, naravne danosti).

 

II/1.2. Cilji

 

6. člen

 

(1) Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in težnjo po ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se razvijajo vse funkcije občinskega središča, teži se k zagotavljanju visoke kakovosti življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje.

 

(2) V skladu z osnovnim konceptom občina Komenda določa sledeče strateške cilje prostorskega razvoja:

 

(a) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne infrastrukture bomo zagotavljali možnosti za usklajen in medsebojno povezan razvoj urbaniziranega nižinskega dela in ruralnega zaledja. Razvita družbena infrastruktura, ohranjeno okolje ter raznolike kulturne, športno-rekreativne in izobraževalne dejavnosti bodo omogočale visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno preživljanje prostega časa in hkrati bogatile turistično ponudbo v občini.

 

(b) Z oblikovanjem območij atraktivnih dejavnosti bomo skušali privabiti nova podjetja in prebivalce ter s tem zmanjšati dnevne migracije iz naselij v občini:

 

-        S pravilno razporeditvijo dejavnosti znotraj omrežja naselij (ključne funkcije se bodo prvenstveno umeščale v Komendo in Moste, v manjših središčih pa se bodo družbene dejavnosti ohranjale v obstoječem obsegu) bo možen usklajen razvoj občine, ki bo tako zagotavljala svojim občanom znatnejši delež manjkajočih družbenih, oskrbnih, storitvenih in športnorekreacijskih dejavnosti ter stanovanj.

 

-        Krepila se bo vloga Poslovne cone Žeje pri Komendi kot enega izmed osrednjih gospodarskih in zaposlitvenih središč v regiji ter širšem mednarodnem prostoru, hkrati pa se bo ohranjevala in nadgrajevala tudi mreža manjših lokalnih gospodarskih (obrtnih) con.

 

-        Razvijali se bodo turistični in rekreacijski potenciali. Posebna pozornost se bo posvečala nadaljnjemu razvoju konjeništva (hipodrom), turistična dejavnost pa se bo prvenstveno oblikovala in krepila na območju gradu Križ. Kot del ponudbe se bodo vključevala tudi kvalitetna turistična območja širšega območja Komende in ruralnega zaledja.

 

(c) Poselitev in s tem značilen kvaliteten izgled prostora v ruralnem zaledju (obrobje nižinskega dela in severni gričevnati del) bomo ohranjali z izboljšanjem pogojev za bivanje in delo, npr. z zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva in razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti. Posebno pozornost bomo posvečali ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru.

 

(d) Kjer je to še možno (prednost bodo imela naselja z večjim deležem ohranjene kulturne dediščine), se bo ohranjala in vzpostavljala kulturna in simbolna prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem povečala privlačnost območij. Z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se bo omogočala trajna ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.

 

(e) Posodabljala in izgrajevala se bo prometna, komunikacijska, energetska in okoljska infrastruktura s poudarkom na sledečih izhodiščih:

 

-        dokončanje kanalizacijskega omrežja občine s poudarkom na vključitev v celovit regionalni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda,

 

-        posodobitev in izgradnja vodovodnega omrežja,

 

-        posodobitev in izgradnja cestnega omrežja (vezano na ureditev glavne cestne povezave Želodnik – Mengeš – Vodice in obvozne ceste v Mostah),

 

-        izgradnja regionalne krožne železnice Ljubljana – (Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, načeloma na osnovi državnega prostorskega načrta,

 

-        razvoj alternativnih oblik prometa v Komendi in drugih naseljih urbanega značaja ter v navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje),

 

-        dopolnitev sistema javnega avtobusnega in po možnosti uvedba železniškega potniškega prometa na območjih z večjim obsegom dnevnih delovnih migracij (Poslovna cona Žeje pri Komendi),

 

-        uvajanje sistema plinifikacije in obnovljivih virov energije,

 

-        posodobitev telekomunikacijskega omrežja (s poudarkom na optimalni telekomunikacijski opremljenosti izobraževalnih ustanov in poslovnih con),

 

-        zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva, predvsem pa večanju indeksa staranja po naravni rasti).

 

(f) Občina bo glede na svojo lego in dejavnosti v prostoru posebno pozornost posvečala zagotavljanju poplavne varnosti ogroženih območij ob Pšati in njenih pritokih ter protipotresne in požarne varnosti.

 

(g) Krajina se bo razvijala kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem prostorskih struktur, ki omogoča zdravo, varno in prijetno bivalno okolje ter ohranjanje dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, rekreacija). Pri tem se bo posebno pozornost posvečalo skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov.

 

(h) Vode se bodo načeloma izkoriščale za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene (območja ob Pšati in njenih pritokih), pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. Vodna infrastruktura se bo načrtovala tako, da se bo omogočalo delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

 

(i) Posebna pozornost se bo posvečala ohranjanju oziroma vzpostavitvi zdravega bivalnega in delovnega okolja (umeščanje hrupnih dejavnosti v območja brez stanovanj, zagotavljanje ustrezne osončenosti oziroma osvetlitve ter prezračevanja prostorov za bivanje in delo).

 

II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine

 

II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

 

7. člen

 

(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora v občini Komenda nadaljujeta kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v razdelku II/1.1. strateškega dela.

 

(2) Preglednica 1: Členitev prostora na makroenote

 

makroenota

podenota

nižinski del/Kranjsko-Šenčursko polje

območje Komende in Most (urbanistični načrt) z gospodarskimi conami (Poslovna cona Žeje pri Komendi, Obrtna cona Potok pri Komendi, Gramoznica)

 

Križ (urbanistični načrt)

 

druga nižinska naselja

 

Kranjsko-Šenčursko polje

severni gričevnati del/Tunjiško gričevje

Tunjiško gričevje

južni gričevnati del/območje Koseškega hriba

območje Koseškega hriba

 

 

(3) Območje nižinskega dela je razdeljeno na štiri podenote:

 

(3.1) Pretežno urbanizirano območje Komende in Most predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter stanovanj. Na območju Komende in Most je poudarek na razvijanju družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti, zagotavljanju zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo ter smotrnem lociranju kmetijskih objektov. Delovna mesta in razvoj storitvenih funkcij se zagotavlja tudi v gospodarskih conah, Poslovni coni Žeje pri Komendi, Obrtni coni Potok pri Komendi in Gramoznici, ki so z območjem Komende in Most funkcijsko povezane. Poslovna cona Žeje pri Komendi se še nadalje razvija kot gospodarsko, razvojno in raziskovalno središče regije, ki bo konkurenčno tudi na mednarodnem nivoju. Že predvideni dopolnilni programi v coni se nadgrajujejo z širšo paleto možnih programov. Dejavnosti Obrtne cone Potok pri Komendi se dopolnjujejo s kompatibilnimi poslovnimi, trgovskimi, gostinskimi, kmetijskimi in proizvodnimi programi. Na območju Gramoznice se razvijajo programi vezani predvsem na področje ravnanja z odpadki in poslovne dejavnosti.

 

(3.2) Na območju naselja Križ s kompleksom nekdanjega gradu se prednostno razvijajo turistične dejavnosti širšega gravitacijskega zaledja v povezavi z drugimi turističnimi središči v regiji. Nastanitvene kapacitete se dopolnjujejo z družbenimi, športnorekreacijskimi in poslovnimi programi, z vnosom centralnih dejavnosti (vsakodnevna oskrba, storitve ter gostinstvo) pa se krepi tudi vloga naselja kot lokalnega središča vzhodnega dela občine.

 

(3.3) Tretja podenota vključuje preostala nižinska naselja (Nasovče, Breg pri Komendi, Klanec in Potok pri Komendi). Gre za pretežno ruralno območje, v katerem se predvideva zmeren razvoj poselitve. Poseben poudarek je na ohranjanju značilnega izgleda krajine (kmetijska dejavnost), zaradi privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem umeščanju stanovanjskih območij.

 

(3.4) V odprtem prostoru Kranjsko-Šenčurskega polja se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine značilnega izgleda krajine (poudarek na ohranjanju ravninskih gozdov in tradicionalnih oblik kmetovanja) v povezavi s tem pa se razvijajo tudi sonaravne rekreacijske dejavnosti. Na območju se zagotavlja izboljšanje popravne varnosti naselij (zadrževalniki, retenzijske površine).

 

(4) Območje Tunjiškega gričevja (severni gričevnati del) predstavlja redko poseljeno ruralno zaledje v severnem delu občine. Dejavnosti se razvijajo v funkciji ohranjanja poseljenosti in vzdrževanja značilne podobe krajine. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije v navezavi na izletniške in turistične točke v goratem zaledju (Krvavec, Šenturška gora…).

 

(5) Na pretežno neposeljenem območju Koseškega hriba (južni gričevnati del) se ohranjajo kvalitetne prvine značilnega izgleda krajine ter hkrati razvijajo sonaravne oblike rekreacije (koče, ureditev pešpoti in kolesarskih stez ipd.). Glede na pretežno gozdnatost območja se poudarja ohranjanje gozdov.

 

(6) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.

 

II/2.2. Omrežje naselij

 

8. člen

 

(1) Preglednica (2): Kategorije središč, v katere se razvrščajo naselja občine Komenda glede na vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost gravitacijskega zaledja

 

TIP SREDIŠČA

FUNKCIJE/ VELIKOST GRAVITACIJSKEGA ZALEDJA

pomembnejše lokalno središče

-        dejavnosti javne uprave (gasilski dom, sedež občine),

-        vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti (vrtec, osnovna šola),

-        dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (zdravstvena ambulanta, dom za starejše osebe),

-        kulturne dejavnosti (kulturni dom, muzeji, knjižnica),

-        športnorekreacijske dejavnosti (športno igrišče in dvorana),

-        poslovne dejavnosti (banka, pošta),

-        trgovina (trgovina z osnovno oskrbo, manjši trgovski center, lekarna),

-        gostinstvo (opcijsko tudi nastanitev),

-        proizvodne dejavnosti manjšega obsega, ki bistveno ne obremenjujejo okolja,

-        avtobusna postaja/postajališče,

-        pokopališče

-        gravitacijsko zaledje predstavlja celotno območje občine

manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru

-        v naselju je treba zagotoviti vsaj nekaj izmed navedenih funkcij: gasilski dom, za razvoj turizma gostinstvo, športnorekreacijske dejavnosti (športno igrišče), trgovino z osnovno oskrbo, osnovne storitvene dejavnosti, avtobusno postajališče

-        gravitacijsko zaledje vključuje manjša okoliška (sosednja) naselja

ostala naselja

naselja pretežno stanovanjskega oziroma kmetijskega značaja, ki nimajo funkcij širšega značaja; je pa v njih možno umeščati nemoteče dopolnilne dejavnosti, s katerimi se lokalnemu prebivalstvu zagotavlja možnosti za delo

-        naselja nimajo posebnega gravitacijskega zaledja

 

 

(2) Preglednica (3): Naselja glede na vlogo (tip središča) v omrežju naselij

 

 

 

TIP SREDIŠČA

NASELJE

pomembnejše lokalno središče

Komenda (sestavni del le-te so tudi statistična naselja Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka in Podboršt pri Komendi) in Moste (sestavni del le-teh sta tudi statistični naselji Suhadole in Žeje pri Komendi)

manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru

Križ

ostala naselja

Breg pri Komendi, Klanec, Komendska Dobrava, Nasovče, Potok pri Komendi

 

 

(3) Omrežje naselij je razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.

 

II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

 

9. člen

 

(1) V občini se nadgrajuje osnovna prometna mreža. Z rekonstrukcijo obstoječih državnih cest se bo oblikovala nova glavna cesta Želodnik – Mengeš – Vodice, ki bo delovala kot povezava med avtocestama A1 in A2. Z rekonstrukcijo in novogradnjo lokalnih prometnic na območju nižinskega dela (dostopne ceste do Poslovne cone Žeje pri Komendi, Suhadol in gospodarske cone Gramoznica ter obvozna cesta za Moste) se bodo zmanjšale prometne obremenitve in izboljšala varnost v prometu.

 

(2) Načrtuje se izgradnja krožne regionalne železnice Ljubljana – (Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, ki se bo na ključnih točkah navezovala na državno železniško omrežje (hitra železnica s postajo v okviru letališča Jožeta Pučnika). Ta se bo v prostor najverjetneje umeščala na osnovi državnega prostorskega akta, v nasprotnem primeru pa lahko glede na možnosti, smiselnost in interes tudi s spremembami OPN, ki se jih bo po potrebi presojalo tudi z okoljskega vidika.

 

(3) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela.

 

II/2.4. Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora

 

10. člen

 

(1) Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete prostora se opredeljujejo ohranjena stara naselbinska jedra z velikim deležem kulturne dediščine (Malteška Komenda, Križ z gradom, Suhadole) in značilna podoba Kapeljskega polja in Dolgih njiv z obcestnimi ravninskimi vasmi, prostorskimi dominantami in značilnimi pogledi. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ta območja so podane v II/4. poglavju strateškega dela in v izvedbenem delu tega dokumenta.

 

 (2) Ustvarjene kvalitete prostora predstavljajo tudi objekti in območja kulturne dediščine, ki se varujejo glede na njihov pravni status in varstveni režim (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirana kulturna dediščina). Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, naj se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije v prostoru. S posegi in ureditvami na objektih in območjih kulturne dediščine naj se ne zmanjšuje prepoznavnih kvalitet prostora. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

 

(3) Na območju občine se nahajajo tudi območja, ki se varujejo s predpisi s področja ohranjanja narave (naravne vrednote, območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja).

 

II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

 

11. člen

 

(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.

 

(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2 strateškega dela.

 

II/3.1. Prometna infrastruktura

 

II/3.1.1. Cestno omrežje

 

12. člen

 

(1) Državno prometno omrežje je na območju občine sorazmerno dobro razvito. Preko osrednjega dela občine poteka glavna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana, ki se na Brniku priključuje na avtocesto A2 Karavanke – Obrežje. Glavna cesta predstavlja os občinskega prometnega omrežja, na katero se navezuje serija regionalnih in lokalnih prometnic.

 

(2) Z rekonstrukcijo glavne ceste GII 104 na odseku Mengeš – Žeje in regionalne ceste RII 413 na odseku Žeje – Vodice (sprejeta državna prostorska akta) se bo uredila nova glavna cestna povezava Želodnik – Mengeš – Vodice med Gorenjsko avtocesto - A2 in Štajersko avtocesto - A1. Hkrati je predvidena ureditev osrednjega križišča (načrtovano je krožno križišče) državnih prometnic v Mostah (Žeje), kjer se na načrtovano glavno cesto priključujeta obstoječa glavna cesta GII 104 na odseku Moste (Žeje) – Sp. Brnik in regionalna cesta RII 413 na odseku Moste (Žeje) – Duplica.

 

(3) Vzdolž načrtovane glavne ceste se bodo uredili tudi priključki na obstoječe in načrtovane lokalne prometnice na širšem območju Most. Vezano na to so v lokalnem prometnem sistemu predvideni naslednji posegi:

 

-        ureditev vzhodne dovozne ceste za območje Poslovne cone Žeje pri Komendi, ki se (preko načrtovanega krožišča) priključi na že načrtovano cestno omrežje, s čimer se bo dolgoročno izboljšala pretočnost prometa v coni; posledično se preuredi priključek Žeje – zahod;

 

-        na južnem robu Most se na glavno cesto priključujeta nova dostopna cesta za Suhadole (deloma poteka po trasi obstoječe poti) ter nova (vzhodna in severna) obvoznica za Moste (s čimer se bodo zmanjšale prometne obremenitve v jedru naselja) s krožnimi priključki na lokalno cestno omrežje in regionalno cesto RII 413;

 

-        rekonstrukcija lokalne ceste Drnovo – Šmarca mimo območja gramoznice Suhadole.

 

(4) Glede na potrebe (varnostne in prometnotehnične zahteve ipd.) se rekonstruirajo, posodabljajo in dograjujejo tudi preostale občinske ceste.

 

(5) Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarske steze in pešpoti.

 

II/3.1.2. Železniško omrežje

 

13. člen

 

 (1) Na območju občine je načeloma načrtovana trasa krožne regionalne železniške povezave Ljubljana – (Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, ki bi se na vseh ključnih točkah (prometna vozlišča) neposredno povezala tudi z načrtovano hitro državno železnico. Način njenega umeščanja je razviden iz poglavja II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji.

 

II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet

 

14. člen

 

 (1) Sistem javnega potniškega prometa se zaradi ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno razvija na nivoju regije oziroma širšega mestnega prostora Ljubljane in Kranja (vključno z pomembnim prometnim vozliščem, letališčem Jožeta Pučnika) ter somestja Domžale – Kamnik.

 

(2) Obstoječi sistem je v pretežnem delu vezan na avtobusni promet s postajališči v večini naselij nižinskega dela občine (Križ, Moste, Komenda, Nasovče). Omrežje javnega avtobusnega prometa se dopolnjuje in razvija na relacijah v smeri posameznih zaposlitvenih in izobraževalnih središč.

 

(3) V povezavi z načrtovanim železniškim omrežjem se bo posebna pozornost posvečala razvoju železniškega javnega potniškega prometa.

 

 (4) Sistem javnega prometa se v urbanih in drugih naseljih povezuje z razvojem nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje.

 

II/3.1.4. Omrežje letališke infrastrukture

 

15. člen

 

 (1) V neposredni bližini občine se nahaja osrednje državno letališče. Ustrezno povezanost območja občine z letališčem se zagotavlja z izboljšanjem cestnih in železniških povezav v lokalnem in širšem regionalnem prostoru. Hkrati se zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje letališča (upoštevanje omejitvenih ravnin pri umeščanju in oblikovanju novih posegov v prostor).

 

 (2) V vzhodnem delu občine se zagotavlja površine za delovanje in razvoj vzletišča Podgorje-Kamnik (večji del območja se nahaja v občini Kamnik tik ob meji z občino Komenda, realizacija je odvisna od realizacije tega projekta v Občini Kamnik).

 

II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

 

16. člen

 

 (1) Nadgrajevala se bo osnovna mreža kolesarskih poti z glavno kolesarsko povezavo Kranj – Komenda – Duplica, ki poteka vzporedno z glavno cesto GII 104 in regionalno cesto RII 413, na katero se bodo navezovale lokalne povezave v smeri izletniških točk v zaledju (Šenturška Gora, Krvavec, Tunjice, Koseški hrib).

 

 

 

(2) Obstoječe pešpoti večinoma potekajo po manj prometnih lokalnih prometnicah. Posebej urejene so planinske poti med Planinskim domom v Komendi (Podboršt) in Komendsko Dobravo (z navezavo na Šenturško Goro) ter na območju med Debelim vrhom in Koseškim hribom).

 

 (3) Omrežje pešpoti, kolesarskih stez ter drugih tematskih poti (panoramska pot med Križem in Komendo, jahalne poti ipd.) se bo razvijalo v navezavi na turistična in rekreacijska območja občine in širšega zaledja. Med seboj se bodo prednostno povezovala območja zelenih sistemov naselij (zelena os ob Pšati med Komendo in Suhadolami), privlačna krajinska in poselitvena območja (hipodrom, Malteška Komenda, dolina Tunjščice, območje gradu Križ in Kriškega bajerja) ter območja družbene infrastrukture (šole, vrtci).

 

 (4) Zaradi varnosti v cestnem prometu je v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah cest predvidena izgradnja kolesarskih stez in koridorjev za pešce. Posebna pozornost se posveča ureditvi ločenih površin (pločniki, ločeno urejene poti v okviru zelenega sistema ipd.) za kolesarje in pešce v Komendi, Mostah in drugih naseljih urbanega značaja.

 

II/3.2. Elektronske komunikacije

 

17. člen

 

 (1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini. Načrtuje se dopolnitev širokopasovnega omrežja, tako da bo omogočena priključitev večine uporabnikov na območju občine.

 

(2) Posebna pozornost se bo posvečala optimalni telekomunikacijski opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.) ter poslovnih in gospodarskih con.

 

II/3.3. Energetika

 

18. člen

 

 (1) Za zagotovitev zanesljive oskrbe z električno energijo v regiji se načrtuje izgradnja novega daljnovoda DV 2x110 kV Kamnik – Visoko (načrtovan z državnim prostorskim načrtom).

 

 

 

(2) Distribucijsko elektroenergetsko omrežje v občini Komenda se napaja iz RTP Kamnik. Obstoječe omrežje izven naselij je večinoma izvedeno z daljnovodi; kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih. V prihodnje se omrežje izven naselij gradi (oziroma rekonstruira) predvsem v kabelski izvedbi, lahko pa tudi z nadzemnimi vodi, v naseljih pa izključno v kabelski izvedbi. Pomembnejšo dopolnitev elektroenergetskega sistema predstavlja 2x20 kV kabelska povezava iz RTP Kamnik do Poslovne cone Žeje pri Komendi.

 

(3) Za potrebe širitev distribucijskega omrežja se v (statističnih) naseljih Komenda, Klanec, Podboršt pri Komendi, Gora pri Komendi, Moste in Suhadole po potrebi načrtuje gradnja novih in nadomestnih transformatorskih postaj.

 

(4) Preko južnega dela občine poteka prenosni plinovod M2 Rogatec – Vodice. Zaradi povečanja transportnih kapacitet, zanesljivosti ter varnosti oskrbe z zemeljskim plinom se načrtuje izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 (veljavni državni prostorski akt).

 

 (5) Distribucijsko plinovodno omrežje je že zgrajeno na območju večjih nižinskih naselij (Komenda in Moste, Križ) in gospodarskih con (Žeje pri Komendi, Potok pri Komendi). Načrtovana je dograditev omrežja, ki bo vključevala večino naselij. Na plinovodno omrežje se priključi čim večje število uporabnikov, pri čemer se posebej spodbuja priključitev večjih porabnikov energije (javne stavbe, proizvodnja).

 

 (6) Spodbujata se izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije in raba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije za posamezne objekte ali skupine objektov, zlasti na tistih lokacijah, kjer ni možna priključitev na plinovodno omrežje.

 

II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

 

II/3.4.1. Oskrba z vodo

 

19. člen

 

 (1) Občina nima lastnih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo. Oskrba z vodo se zagotavlja iz sistemov na področju sosednjih občin in poteka preko dveh javnih vodovodov. Manjši del ozemlja občine se napaja iz vodovodnega sistema Krvavec (zajetja so v občini Cerklje na Gorenjskem), večji del pa iz vodovodnega sistema Kamnik (zajetja so v občini Kamnik).

 

 (2) Načrtujejo se naslednji posegi na vodovodnem sistemu:

 

-        priključitev novonačrtovanih območij na javni vodovodni sistem;

 

-        obnova dotrajanih cevovodov (pri tem bo potrebno upoštevati tudi število načrtovanih priključkov).

 

II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode

 

20. člen

 

(1) V občini so zaenkrat delno urejeni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih (statističnih) naselij Komenda, Gmajnica, Podboršt pri Komendi, Žeje pri Komendi, Moste, Suhadole in Križ ter na območju gospodarskih con Žeje pri Komendi in Potok pri Komendi.

 

 

 

(2) Načrtuje se dograditev celovitega regionalnega kanalizacijskega sistema s centralno čistilno napravo v Domžalah, v katerega se vključujejo tudi sosednje občine (Cerklje na Gorenjskem, Mengeš, Kamnik). Nanj se bodo priključila vsa naselja ter poslovne in gospodarske cone nižinskega dela občine.

 

(3) Na območju Komendske Dobrave ter posameznih območij razpršene poselitve, kjer sistemska priključitev na kanalizacijsko omrežje ekonomsko ni upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave.

 

(4) Povsod je predviden ločen sistem odvodnjavanja.

 

II/3.4.3. Ravnanje z odpadki

 

21. člen

 

(1) Na celotnem območju občine je urejen reden odvoz komunalnih odpadkov. V vseh večjih naseljih je omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih. Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov v skladu z dinamiko izgradnje novih območij.

 

(2) Odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (Gramoznica). Glede na vrsto se nato odvažajo bodisi na deponijo Barje v Ljubljani ali pa se oddajajo pooblaščenim podjetjem za predelavo.

 

II/3.5. Pokopališča

 

22. člen

 

 (1) Osrednje občinsko pokopališče se nahaja v Komendi. Zadostne prostorske kapacitete glede na demografske kazalce se zagotavljajo z njegovo širitvijo. Na območju širitve pokopališča se zasadi drevored visokodebelnih sadnih dreves.

 

II/4. Usmeritve za prostorski razvoj občine

 

II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

 

II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova

 

23. člen

 

 (1) Notranji razvoj naselij se osredotoča na zgoščanje poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč, pri čemer se hkrati zagotavlja kvalitetne bivanjske pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture.

 

(2) Glede na možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena ter na podlagi analize rabe in izkoriščenosti zemljišč v občini ni naselij z večjim potencialom za notranji razvoj. Več prostih površin je v Komendi (Podborštu; pričakuje se, da bo območje bo v kratkem pozidano), na Križu, v Mostah in Nasovčah. Manjše proste površine so tudi v večini drugih naselij, vendar zaradi lege, razdrobljenosti in drugih omejitvenih dejavnikov ne predstavljajo posebnih potencialov z vidika notranjega razvoja.

 

 (3) Večji potencial za notranji razvoj se pojavlja na območjih poslovnih in gospodarskih con. Za ta območja so podrobnejši prostorski akti že izdelani (Poslovna cona Komenda, Gramoznica) in so delno že realizirani oziroma se v sorazmerno kratkem obdobju pričakuje njihova realizacija.

 

 (4) Z delno ali celovito prenovo se bodo ohranjale in revitalizirale kvalitetne stavbne ali urbane strukture in njihove razpoznavne značilnosti, izboljševali pogoji na degradiranih območjih ter uvajale nove rabe v manj vitalnih jedrnih območjih. Posebna pozornost se prenovi namenja v urbanih naseljih nižinskega dela občine.

 

 (5) Izvedba celovite prenove je predvidena na območju gradu Križ, za katerega je izdelan ureditveni načrt. S prenovo grajskega kompleksa in pripadajočih parkovnih ter drugih površin se v prostor umešča turistične, rekreacijske in kulturne programe, ki se v manjši meri dopolnjujejo tudi z drugimi programi s področja družbene infrastrukture, stanovanji ter poslovnimi in drugimi kompatibilnimi dejavnostmi. Območje se nahaja na dominantni legi nad Križem, zato se pri prenovi posebna pozornost posveča tudi (pre)oblikovanju vedut na naselje.

 

 (6) Izvedba delne prenove se prednostno določa za jedra Komende in Most. Predvidena je predvsem vsebinska prenova (umeščanje družbene infrastrukture) ter izboljšava prostorsko-oblikovalskih in funkcionalnih (ureditev prometnih površin vključno s površinami za mirujoči promet). V Komendi se posebna pozornost posveča tudi prenovi kulturne dediščine in druge stavbne dediščine, ki oblikuje značilno podobo naselja.

 

 (7) Okvirna območja naselij z večjimi območji notranjega razvoja in prenove so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.

 

II/4.1.2. Širitve naselij

 

24. člen

 

 (1) Nova območja za pozidavo se glede na potrebe (v primeru, da v naselju ni zadosti prostih površin) praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo ter oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, ustvariti primerno bivalno okolje ter v čim večji meri varovati naravno okolje. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati prepoznavno podobo naselij ter upoštevati morfološke, oblikovne in komunikacijske značilnosti obstoječe pozidave.

 

(2) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območjih posameznih središč (Komenda in Moste) in drugih naselij osrednjega urbaniziranega nižinskega dela.

 

(3) Morebitne širitve za potrebe gospodarstva in poslovnih dejavnosti se načeloma locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con, pri čemer se zagotavlja čim boljše povezave z lokalnim in regionalnim prometnim omrežjem.

 

(4) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, območja ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.

 

(5) Večja območja širitve naselij so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.

 

II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih

 

II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost

 

25. člen

 

 (1) Stanovanjska gradnja se krepi v nižinskem delu z ugodnejšimi pogoji glede danosti v prostoru, infrastrukturne opremljenosti, opremljenosti središč ipd. Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja z intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja naselij in so komunalno opremljena.

 

 (2) Večja zaokrožena območja se oblikujejo v osrednjem urbaniziranem delu občine z dobrimi navezavami na obstoječe in načrtovano omrežje družbene in druge infrastrukture (območje Komende in Most). Prednostno se obravnavajo lokacije na prisojnih pobočjih na severnem robu nižinskega dela, ki so infrastrukturno že opremljene, imajo dobre klimatske pogoje (osončenost, prevetrenost) in so oddaljene od motečih elementov urbanega prostora (promet, proizvodna območja) ter lokacije v jedrih naselij ali njihovi neposredni bližini. Poleg stanovanj se na teh lokacijah zagotavlja tudi potreben obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zelenih površin.

 

 (3) Individualno se stanovanjska problematika rešuje tudi z zapolnitvami gradbenih vrzeli ter manjšimi zaokrožitvami na robu naselij nižinskega in gričevnatega dela občine.

 

II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti

 

26. člen

 

 (1) Poslovne in proizvodne dejavnosti se ohranjajo in prednostno razvijajo na območju obstoječih poslovnih in gospodarskih con. V ta območja se dolgoročno seli vsa proizvodnja in obrt, ki s svojim delovanjem moteče vpliva na okolico (zlasti v območjih stanovanj). Poslovne dejavnosti se razvijajo tudi v pomembnejših naseljih ter na drugih lokacijah v povezavi s športnorekreacijskimi, turističnimi, trgovskimi in drugimi podobnimi programi.

 

 (2) Poslovna cona Žeje pri Komendi se še nadalje razvija kot gospodarsko, razvojno in raziskovalno središče regije, ki bo konkurenčno tudi na mednarodnem nivoju. Že predvideni dopolnilni programi (izobraževanje, kongresna dejavnost, rekreacija, zabava) se nadgrajujejo z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi (družbena infrastruktura).

 

 (3) Ohranjajo in nadalje se razvijajo tudi druge (manjše) gospodarske cone v občini s specifičnimi dejavnostmi vezanimi na lokacijo. Obrtna cona Potok pri Komendi se širi proti severovzhodu (na lokacijo se med drugim seli kmetijska zadruga). Na območju Gramoznice se razvijajo predvsem programi vezani na področje ravnanja z odpadki (sortiranje in zbiranje komunalnih odpadkov, skladiščenje in predelava ekološko nespornih proizvodov, poslovne dejavnosti).

 

 (4) Obrtna dejavnost manjšega merila (tudi v povezavi s stanovanjskimi območji) se še naprej ohranja ter dopolnjuje z novimi poslovnimi in deloma proizvodnimi programi ob pomembnejših prometnicah na območju Most.

 

 (5) Kmetijska proizvodnja je tesno povezana s stanovanjsko funkcijo, zato je razporejena po celotnem območju občine. Načeloma se kmetijska raba v naseljih omejuje v severnem delu urbaniziranega prostora, ki je zasnovan kot pretežno stanovanjsko območje, omogoča pa se širitev kmetijskih gospodarstev na drugih lokacijah. Posamezne perspektivne kmetije se umikajo na rob naselij oziroma izven naselij ob strnjena kmetijska zemljišča. Za kmetije, ki se že nahajajo na robu naselij se glede na potrebe in možnosti zagotavlja površine za širitev.

 

II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti

 

27. člen

 

(1) Osnovne oskrbne, storitvene in ostale centralne dejavnosti se razporejajo v skladu z omrežjem središč kot je določeno v točki II/2.2. tega odloka, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti izobraževalnih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.

 

 (2) V Komendi se ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne in druge dejavnosti ohranjajo in nadalje razvijajo. Osrednji občinski programi se v čim večji možni meri koncentrirajo v jedru naselja ali njegovi neposredni bližini. Prednostno se razvijajo vzgojne in izobraževalne dejavnosti (dopolnitev šolskih in obšolskih dejavnosti, ureditev vrtcev) ter dejavnosti s področja varstva in oskrbe starejših (načrtuje se ureditev medgeneracijskega centra – varovana stanovanja in dom starejših občanov in/ali otroškega vrtca in s spremljajočo ponudbo), izboljšuje pa se tudi ponudba na področju zdravstva, kulturnih ustanov ter splošne oskrbe in storitev.

 

 (3) V Mostah se centralne dejavnosti razvijajo v jedru naselja, naselbinskem jedru Suhadol ter v povezavi s poslovnimi programi. Na obstoječi lokaciji šole se zagotavljajo možnosti za širitev vzgojnih in izobraževalnih programov. Na območjih ob večjih prometnicah se razvija predvsem oskrbne in storitvene dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti ipd.). V naselbinsko jedro Suhadol se umeščajo predvsem oskrbne in storitvene dejavnosti.

 

 (4) Na območju naselja Križ se centralne dejavnosti razvijajo v povezavi s turizmom. Večji poudarek je na programih s področja kulture in zdravstva, v naselju pa se zagotavljajo tudi možnosti za razvoj izobraževalnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

 

 (5) Posebna pozornost se posveča uvajanju komplementarnih dejavnosti vezanih na potrebe podjetij in zaposlenih v Poslovni coni Žeje pri Komendi. V slednjo se tako umešča nov fokus centralnih dejavnosti s programi s področja družbene infrastrukture (npr. vrtec, izobraževalne dejavnosti), oskrbe in storitev.

 

 (6) Centralne dejavnosti se lahko razvijajo tudi v ostalih naseljih, pri čemer gre v tem primeru predvsem za spremljajoče dejavnosti stanovanjskih sosesk in drugih območij, pri katerih je smiselno osnovno družbeno infrastrukturo ter oskrbne in storitvene dejavnosti zagotavljati neposredno na lokaciji.

 

II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem

 

28. člen

 

 (1) V jedru Komende se nahaja hipodrom s pripadajočimi objekti, njegova športnorekreacijska ponudba pa se dopolnjuje z ureditvijo dodatnih športnih igrišč v skladu z veljavnim izvedbenim aktom. Na območju občine se posebna pozornost namenja razvoju konjeništva.

 

 (2) V turistično ponudbo se vključujejo tudi naselja z atraktivno arhitekturno, etnološko in drugo dediščino, športnorekreacijskimi in drugimi kompatibilnimi programi. Možnosti za razvoj turizma se prednostno zagotavljajo na območju Komende ter v okviru prenovljenega kompleksa gradu Križ (možnost ureditve hotelskih kapacitet s spremljajočimi programi).

 

 (3) V manjši meri se turistična (gostišča s turističnimi ležišči, turistični penzioni, kmečki turizem ipd.) in športnorekreacijska ponudba kot dopolnilna dejavnost razvija tudi v ruralnem zaledju tako v nižinskem kot tudi gričevnatem delu občine.

 

 (4) Športnorekreacijska ponudba se razvija v celovit sistem, ki povezuje urbanizirani nižinski del občine z atraktivno krajino gričevnatega dela ter širše gledano z izletniškimi cilji v hribovitem in goratem zaledju (Tunjice, Šenturška Gora, Krvavec). V severnem nižinskem in gričevnatem delu se oblikujejo manjši fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik prostori, adrenalinski park, smučarska skakalnica, različna igrišča itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in drugih peš poteh.

 

 (5) Pomembna zelena poteza urbaniziranega osrednjega dela občine je zeleni pas ob Pšati (hrbtenica javnega prostora), ki povezuje posamezne centre poselitvenih območij in naravne ekosisteme na skrajnih robovih urbanega sistema v celovit sistem.

 

 (6) V Komendi in Mostah ter drugih večjih naseljih se zagotavlja enakomerno pokritost območij šol, vrtcev, mestnih parkov ter obstoječih in novih stanovanjskih sosesk z manjšimi otroškimi igrišči.

 

II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje

 

29. člen

 

 (1) Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in sistematično usmerjanje gradnje na območja obstoječih strnjenih naselij sta v veliki meri pripomogla k temu, da se na ozemlju občine Komenda skoraj niso oblikovala območja razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna izraba prostora in s tem ohranitev značilne podobe krajine ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja občine.

 

II/4.1.5. Območja razpršene poselitve

 

30. člen

 

 (1) Območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem na ruralnih območjih gričevnatega dela.

 

 

 

(2) Območja razpršene poselitve se ohranjajo pretežno v obstoječem obsegu z minimalnimi širitvami, kadar so le-te potrebne za ohranjanju primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe krajine.

 

 (3) Okvirna območja razpršene poselitve so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela.

 

II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij

 

31. člen

 

 (1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora.

 

 (2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter načrtovano intenziteto razvoja delimo občino na več območij:

 

 (a) Kot območje intenzivnejšega razvoja poselitve se opredeljuje osrednji nižinski del Komende in Most (sestavni del le-teh so tudi statistična naselja Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Suhadole in Žeje pri Komendi). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:

 

-        značilna strnjena, obcestna in obulična zazidava z gručastimi jedri, v katerih so pogosto dominante;

 

-        s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave, naseljem se določajo čitljivi robovi;

 

-        ohranja in prenavlja se jedri Komende in Most;

 

-        posebna pozornost se posveča ohranjanju in ustrezni prezentaciji naselbinske dediščine v prostoru (jedri Komende in Most, Suhadole, Gora pri Komendi, Podboršt pri Komendi);

 

-        ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (Malteška Komenda, cerkvi v Mostah in Suhadolah);

 

-        območje neposredno ob Pšati se ohranja nepozidano ter se oblikuje in razvija kot zelena os širšega prostora;

 

-        kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki);

 

-        kot del podeželskega okolja se ohranjajo visokodebelni sadovnjaki (v primeru sečnje dreves naj se sadna drevesa, kjer je to smiselno, nadomestijo z novimi);

 

-        z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi zelenih, kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji se preprečuje zraščanje stavbnega tkiva;

 

-        vzdolž načrtovane glavne ceste se, kjer je to možno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna zaščita, prometna varnost,...);

 

-        ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v gričevnati del občine;

 

-        novi naselbinski sklopi se prilagajajo naravnim danostim (morfologija terena, obstoječa vegetacija, vodotoki) in (zlasti na območjih naselbinske dediščine) ohranjajo tipično zasnovo vaških naselij.

 

 (b) Kot območje zmernega razvoja poselitve se opredeljujeta območje nižinskih vasi na severozahodnem delu Kranjsko-Šenčurskega polja in območje Križa. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:

 

-        značilna obcestna in gručasta zazidava, v jedrih so ponekod dominante;

 

-        s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave predvsem na območju Križa), naseljem se določajo čitljivi robovi;

 

-        prenavlja se kompleks gradu Križ s parkom;

 

-        posebna pozornost se posveča ohranjanju in ustrezni prezentaciji naselbinske dediščine v prostoru (jedro Križa);

 

-        ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (Križ z gradom in cerkvijo);

 

-        kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki);

 

-        kot del podeželskega okolja se ohranjajo visokodebelni sadovnjaki (v primeru sečnje dreves naj se sadna drevesa, kjer je to smiselno, nadomestijo z novimi);

 

-        z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi zelenih, kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji se preprečuje zraščanje stavbnega tkiva;

 

-        ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v gričevnati del občine;

 

-        v čim večji možni meri se ohranja značilna podoba Kranjsko-Šenčurskega polja;

 

-        novi naselbinski sklopi se prilagajajo naravnim danostim (morfologija terena, obstoječa vegetacija, vodotoki) in (zlasti na območjih naselbinske dediščine) ohranjajo tipično zasnovo vaških naselij.

 

 (c) Kot območje ohranjanja poselitve se opredeljuje območje severnega gričevnatega dela (Komendska Dobrava). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:

 

-        razpršena pozidava (posamezne kmetije) z gručastim jedrom;

 

-        prednostno se ohranja značilna podoba krajine ter podoba roba naselja s kozolci in sadovnjaki.

 

 (d) Kot posebne morfološke strukture z zahtevami vezanimi na dejavnosti, ki se opravljajo v njihovem okviru se opredeljujejo gospodarske, poslovne in obrtne cone (Žeje pri Komendi, Potok pri Komendi, Gramoznica). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:

 

-        ohranjajo in oblikujejo se zeleni varovalni robovi na prehodu med poslovnimi in gospodarskimi conami ter naselji in odprtim prostorom;

 

-        vzdolž pomembnejših cest se, kjer je to možno oziroma smiselno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna zaščita, prometna varnost,...);

 

-        merilo (horizontalni in vertikalni gabariti) novih objektov se prilagaja okolici, tako da se ohranjajo vedute na krajinske kvalitete v okolici;

 

-        posebna pozornost se posveča ureditvi dostopov in zagotovitvi ustreznega obsega površin za mirujoči promet.

 

II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini

 

II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

 

II/4.2.1.1. Kmetijstvo

 

32. člen

 

 (1) Intenzivna kmetijska pridelava se usmerja na območja strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč v nižinskem delu. Na preostalih predelih občine se bodo spodbujale ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom. Spodbuja se tudi sadjarstvo z ohranjanjem in prenovo travniških sadovnjakov.

 

 (2) Kmetijska dejavnost nižinskega in severnega gričevnatega dela se ohranja tudi v funkciji ohranjanja značilne podobe krajine. Spodbuja se povečanje deleža ekološkega kmetovanja, še posebej na območjih ohranjene narave.

 

 (3) Razvoj kmetij se spodbuja z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti za preselitev izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena območja kmetijskih zemljišč.

 

II/4.2.1.2. Gozdarstvo

 

33. člen

 

 (1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti v gričevnatem delu občine se območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in preprečuje zaraščanje in pogozdovanje kmetijskih površin. Pridobivanje lesa se spodbuja povsod, kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom drugih virov, pri čemer se priporoča čim bolj sonaravne oblike gospodarjenja z gozdom.

 

 (2) Ravninski gozdovi, skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini se ohranjajo v čim večji možni meri.

 

 (3) V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen (gozdovi ob vodotokih in na robovih naselij) se bo raba prilagajala tem funkcijam. Gozdovi ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bodo v čim večji možni meri ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

 

 (4) Na območju občine se nahajajo tudi varovalni gozdovi, ki jih je potrebno ohranjati.

 

II/4.2.1.3.Vode

 

34. člen

 

 (1) Vode se načeloma izkorišča za gospodarske in rekreacijske namene.

 

 (2) Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda ter se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, povezuje z zelenimi sistemi naselij in širših območij.

 

 (3) Območje ob Pšati se oblikuje kot zelena rekreacijska os osrednjega urbaniziranega dela občine (Komenda, Moste), območje ob Kriškem bajerju pa se namenja sonaravni rekreacijski in turistični rabi.

 

 (4) Na območju občine se ob večjih vodotokih načrtujejo zadrževalniki padavinske vode, kar je obravnavano v poglavju o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija

 

35. člen

 

 (1) Turizem se v skladu z določili točke II/4.1.3.4. primarno razvija v okviru naselij (hipodrom, jedro Komende, kompleks gradu Križ), v krajini pa predvsem v navezavi na športnorekreacijsko ponudbo.

 

 (2) Športnorekreacijski programi se razvijajo v celovit sistem, ki povezuje zelene površine urbaniziranega nižinskega dela občine z atraktivno krajino gričevnatega dela ter širše gledano z izletniškimi cilji v hribovitem in goratem zaledju (Tunjice, Šenturška Gora, Krvavec).

 

 (3) Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in drugih poti (pešpoti, planinskih poti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.). Zelena os ob Pšati v Komendi in Mostah med Podborštom (Mlako) in Suhadolami deluje kot povezovalni element v prostoru. Proti severu se rekreacijska os nadaljuje mimo Planinskega doma pri Podborštu proti Komendski Dobravi ter proti vzhodu mimo lovskega doma na Križu v smeri proti Tunjicam. Proti jugu steče v odprt naravni prostor s potmi v smeri Koseškega hriba in Debelega vrha.

 

 (4) V gričevnatem delu se oblikujejo manjši fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik prostori, adrenalinski park, smučarska skakalnica, različna igrišča itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in drugih pešpoteh. Komendska Dobrava predstavlja izhodiščno točko za izlete na Šenturško Goro in širše območje Krvavca.

 

II/4.2.1.5. Mineralne surovine

 

36. člen

 

 (1) Na območju občine Komenda trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora niti ni nobeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti podrobni prostorski načrt (OPPN).

 

II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

 

37. člen

 

 (1) V skladu z določili poglavja II/2.4. se kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora opredeljujejo:

 

 (a) ohranjena stara naselbinska jedra z velikim deležem kulturne dediščine (Malteška Komenda, Križ z gradom, naselbinsko jedro Suhadol) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

 

-        jedro Komende na dominantni legi na vzpetini nad sotočjem Pšate in Reke, ki ga sestavljajo baročna cerkev sv. Petra, grad, park, pokopališče, župnišče, knjižnica in nekaj hiš;

 

-        gručasto jedro Križa z dominantno cerkvijo sv. Pavla in kompleksom nekdanjega gradu z ohranjeno teraso s paviljoni, gospodarskimi poslopji ter parkom z ribniki, prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino;

 

-        strnjeno naselbinsko jedro Suhadol s cerkvijo sv. Klemena;

 

-        značilna podoba krajine v neposredni okolici naselij (sadovnjaki, drevoredi ipd.).

 

 (b) značilna podoba Kapeljskega polja in Dolgih njiv z obcestnimi ravninskimi vasmi z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:

 

-        značilna podoba krajine s prepletom kmetijskih površin in zaplat ravninskega gozda;

 

-        prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljena obcestna nižinska naselja z dominantami, kozolci na prehodu med naseljem in krajino, lega naselij ob značilnih naravnih robovih ipd.);

 

-        ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine;

 

-        značilna podoba krajine v neposredni okolici naselij (sadovnjaki, drevoredi ipd.).

 

(2) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z:

 

(a) ohranjanjem poseljenosti ruralnih območij in spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe krajine;

 

(b) vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (s poudarkom na razvoju jedra Komende in kompleksa gradu Križ);

 

(c) omejevanjem dejavnosti na območju posebnih naravnih kvalitet, naravnih vrednot, območjih Nature 2000 in območjih biotske raznovrstnosti (zagotovi se le minimalna športnorekreacijska in ostala infrastruktura);

 

(d) ohranjanjem značilnih vedut v prostoru (z omejevanjem pozidave v osi pogledov);

 

(e) prenovo naselbinske in stavbne dediščine.

 

 (3) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 4 strateškega dela.

 

II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

 

38. člen

 

 (1) V občini se nahajajo nekatera območja potencialnih naravnih nesreč. Največji problem predstavljajo poplavna območja v nižinskem delu.

 

 (2) Kot osnova za nadaljnji prostorski razvoj občine z vidika zagotavljanja poplavne varnost so bile v okviru poplavne študije za območje občine izdelane karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti.

 

 (3) Poplavna varnost na območju občine se izboljšuje z naslednjimi ukrepi:

 

 

 

(a) izvedbo zadrževalnika na Pšati ter povečanju prevodnosti Pšate skozi naselje Komenda z izvedbo razbremenilnika, ki bo odvečno vodo vodil na kmetijske površine jugovzhodno od območja hipodroma (v ta namen je treba na območju Gmajnice zagotoviti visokovodni koridor, ki bo ostal nepozidan);

 

(b) izvedbo zadrževalnika na Tunjščici;

 

(c) izvedbo zadrževalnika na Knežjem potoku;

 

(d) ohranjanju retenzijskih površin v čim večji možni meri zlasti na območju potoka Reka in območju Suhadol.

 

 (4) Za zmanjšanje nevarnosti oziroma ogroženosti se na poseljenih območjih in območjih gospodarskih dejavnosti predvidi ustrezne preventivne in sanacijske ukrepe, ustrezno upravlja primarne dejavnosti ter nadzoruje aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne ali druge nesreče.

 

 (5) Območja v gričevnatem delu, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti se bodo načeloma prepuščala naravni dinamiki.

 

 (6) Zaščita in reševanje na območju občine Komenda je organizirana sledeče:

 

(6.1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Komendi, reševalci nujne medicinske pomoči morajo na to področje priti iz Kamnika in okolice.

 

(6.2) V primeru naravne nesreče so določene naslednje:

 

-        lokacije zasilnih prebivališč: osnovni šoli v Komendi in v Mostah, vrtec in športna dvorana v Komendi, Dom krajanov - Breznikov dom na Križu,

 

-        lokacije začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb: osnovni šoli v Komendi in v Mostah, športna dvorana v Komendi, Dom krajanov - Breznikov dom na Križu, .

 

(6.3) V primeru rušilnega potresa je takoj po nesreči možno organizirati nastanitve prebivalcev pri osnovnih šolah v Mostah in v Komendi, na hipodromu in na nogometnem igrišču v Komendi ter na teniških igriščih na Gmajnici. Če osnovne šole ob nesreči ne bi utrpele večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce, prav tako bi bile na razpolago športna dvorana in Kulturni dom.v Komendi ter Breznikov dom na Križu.

 

(6.4) V občini se v primeru naravnih katastrof oziroma vojne aktivirajo površine predvidene za različne namene; za pokop ljudi se aktivirajo proste površine ob pokopališču v Komendi, za ruševine se aktivira odlagališče v gramoznici Suhadole.

 

(6.5) V primeru naravnih in drugih nesreč se površine za pokop večjega števila živali zagotavljajo na slabše propustnih tleh in izven vodovarstvenih virov vzhodno od poslovne cone Žeje pri Komendi (na parc. št. 372, 368 in 365, k. o. Suhadole), ob dogovoru s pristojno veterinarsko upravo se lahko kadavre vozi tudi v ustrezno opremljene sežigalnice, oziroma se odvoz in odstranitev izvaja po navodilih dežurnega inšpektorja VURS.

 

(6.6) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.

 

 (7) Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v pristojnosti lokalne skupnosti. Podrobneje se opredeli v načrtih zaščite in reševanja in drugih načrtih, ki se izdelajo glede na veljavno oceno ogroženosti.

 

III/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

39. člen

 

 (1) Obstoječa stavbna zemljišča se večinoma ohranjajo, del se jih vrne kmetijski rabi. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili razdelka II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture.

 

 (2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča se določajo predvsem v primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru izvzemov stavbnih zemljišč.

 

 (3) Vodna zemljišča se določajo za večje vodotoke v občini.

 

 (4) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 5 strateškega dela.

 

II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

 

II/4.4.1. Členitev prostora na enote

 

40. člen

 

 (1) Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev se upošteva osnovno delitev prostora občine na makroenote in podenote.

 

 (2) Z vidika naravnih in ustvarjenih danosti se območje občine deli na tri makroenote. Makroenote se nadalje delijo na manjše enote, ki predstavljajo večja zaključena območja v krajini (vključno z zadrževalniki) ter strnjena območja naselij oziroma gospodarskih con. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih strateškega dela, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v Preglednici 4.

 

 (3) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje objektov in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih makrocelotah in podenotah.

 

 (4) Preglednica 4: Členitev prostora na makroenote in podenote z osnovnimi značilnostmi

 

 

 

makroenota / podenota

značilnosti

prepoznavne kvalitete

prevladujoče dejavnosti

razvoj infrastrukture

nižinski del / območje Komende in Most (urbanistični načrt)

z gospodarskimi conami (Poslovna cona Žeje pri Komendi, Obrtna cona Potok pri Komendi, Gramoznica)

pretežno urbanizirano območje vodilnih naselij v občini, Komende in Most s funkcijsko povezanimi gospodarskimi conami

Malteška Komenda, jedro Suhadol s cerkvijo

poselitev (bivanje, centralne dejavnosti, turizem, šport in rekreacija, kmetijstvo, poslovne in proizvodne dejavnosti)

(izboljšanje kanalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja)

nižinski del / Križ (urbanistični načrt)

območje naselja Križ

jedro Križa s cerkvijo, kompleks gradu s parkom

poselitev (bivanje, centralne dejavnosti, šport in rekreacija, turizem, kmetijstvo)

(izboljšanje telekomunikacijskega omrežja)

nižinski del / druga nižinska naselja

ruralna naselja nižinskega dela z značilno obcestno pozidavo (Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec, Breg pri Komendi)

značilna krajina Kapeljskega polja

poselitev (bivanje, kmetijstvo)

(izboljšanje kanalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja, dograditev plinovodnega omrežja)

nižinski del / Kranjsko-Šenčursko polje

kmetijska krajina, nižinski gozdovi in obvodna vegetacija,

turistična oziroma športnorekreacijska infrastruktura

značilna podoba krajine Kapeljskega polja in Dolgih njiv

intenzivno kmetijstvo, rekreacija v naravi (tematske in druge poti), poselitev (bivanje, kmetijstvo, turizem, šport in rekreacija)

/

severni gričevnati del / Tunjiško gričevje

pretežno neposeljeno območje z ohranjeno naravno krajino, razpršena poselitev z manjšim gručastim jedrom (Komendska Dobrava), osnovna turistična oziroma športnorekreacijska infrastruktura)

/

sonaravno (ekološko) kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacija v naravi (planinske in druge poti), poselitev (bivanje, kmetijstvo, turizem, šport in rekreacija)

(izboljšanje vodovodnega in telekomunikacijskega omrežja)

južni gričevnati del / območje Koseškega hriba

pretežno neposeljeno območje z ohranjeno naravno krajino, osnovna turistična oziroma športnorekreacijska infrastruktura

/

gozdarstvo, rekreacija v naravi (tematske in druge poti)

/

II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij

 

II/5.1. Komenda in Moste

 

41. člen

 

 (1) Območje Komende in Most (sestavni del le-tega so tudi območja statističnih naselij Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Suhadole in Žeje pri Komendi) razvija kot pomembnejše lokalno (občinsko) središče. Na območju Komende in Most se ohranjajo in prednostno razvijajo družbene, oskrbne, storitvene in športno rekreacijske dejavnosti. Poseben poudarek se namenja zagotavljanju ustreznih zmogljivosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in sociale ter omogočanju delovanja večjih kmetij na robovih naselij. V navezavi na športno rekreacijske dejavnosti (razvoj konjeništva), prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet ter ugodne prometne lege (vključno z bližino letališča) se razvija tudi turistične dejavnosti.

 

 (2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa

 

 (2.1) Osnovno prometno mrežo območja sestavljajo:

 

-        državni cesti med Ljubljano in Kranjem (odseka Moste – Mengeš in Sp. Brnik – Moste) ter Medvodami in Duplico (odseka Moste – Duplica in Vodice – Moste); preko območja bo potekala nova cestna povezava med Štajersko in Gorenjsko avtocesto, ki se ureja z veljavnimi državnimi prostorskimi akti; ti na obravnavanem območju načrtujejo delno prestavitev državnih cest na rob Most, ureditev osrednjega križišča v Mostah (Žeje) in navezave na obstoječe prometno omrežje,

 

-        druge prometne povezave znotraj Komende in Most,

 

-        prometne povezave Komende in Most z državno cesto Ljubljana – Kranj ter drugimi naselji (Potok pri Komendi, Klanec, Križ, Komendska Dobrava).

 

 (2.2) Problematika prometne urejenosti območja se bo delno uredila s posegi iz državnega prostorskega načrta, za prometno razbremenitev središča Most pa se na vzhodnem in severnem robu Most načrtuje umestitev obvozne ceste. Z ureditvijo odcepa proti Suhadolam na jugovzhodnem robu Most v liniji načrtovane obvozne ceste (v skladu z državnim prostorskim načrtom) bo prometno razbremenjeno tudi gosto pozidano jedro Suhadol. Potencialno nevarno s področja zagotavljanja prometne varnosti je tudi nepregledno križišče Glavarjeve in Zajčeve ceste v središču Komende, zato se načrtuje njegova rekonstrukcija z ureditvijo krožišča.

 

 (2.3) Zasnova javnega potniškega prometa, kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti je razvidna iz poglavij II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet in II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti. Ključne ureditve na to temo predstavlja ureditev osrednje peš komunikacije vzdolž Pšate ter panoramska pot med Križem in Komendo.

 

 (3) Druga gospodarska javna infrastruktura

 

 (3.1) Načrtuje se obnova dotrajanih cevovodov vodovodnega omrežja.

 

(3.2) Na območjih (statističnih) naselij Komenda, Moste, Gmajnica, Mlaka, Suhadole in Žeje pri Komendi, so zaenkrat delno urejeni mešani ali ločeni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Načrtuje se dograditev kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema.

 

(3.3) Elektroenergetsko omrežje se prenavlja in dograjuje. Za potrebe širitev distribucijskega omrežja se v (statističnih) naseljih Komenda, Moste, Gora pri Komendi, Podboršt pri Komendi in Suhadole načrtuje gradnja novih in nadomestnih transformatorskih postaj.

 

(3.4) Na območju je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, spodbuja se rabo obnovljivih virov energije.

 

(3.5) Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov.

 

(3.6) Predvidena je širitev pokopališča.

 

(4) Razporeditev dejavnosti

 

 (4.1) Glede na morfološke, tipološke in funkcijske značilnosti je območje v grobem razdeljeno na dve večji enoti:

 

-        območje naselja Komenda skupaj z območji statističnih naselij Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka in Podboršt pri Komendi,

 

-        območje naselja Moste, skupaj z območjema statističnih naselij Suhadole in Žeje pri Komendi.

 

 

 

(4.2) Kot primarni fokus dejavnosti (občinsko središče) se ohranja in razvija jedro Komende, v katerega je umeščena vsa pomembnejša družbena (uprava, izobraževanje, kultura, zdravstvo) in športno rekreacijska infrastruktura. Z obstoječimi prostorskimi akti se že načrtuje dopolnitev športno rekreacijskih programov in socialne infrastrukture (bivanje za starejše osebe – ureditev medgeneracijskega centra). Jedro Komende se funkcijsko in oblikovno prenavlja z uvedbo novih oziroma dopolnitvijo poslovnih, turističnih in drugih centralnih dejavnosti. Za zagotavljanje ustreznih kapacitet se ob osnovi šoli širi območje za potrebe vzgoje in izobraževanja.

 

 (4.3) Kot sekundarni fokus dejavnosti se ohranja in razvija jedro Most, kjer so umeščene družbene, storitvene, oskrbne in proizvodne (obrtne) dejavnosti. Na območju se prednostno razvijajo oskrbne, storitvene, poslovne in druge podobne dejavnosti ter obrtne dejavnosti. Na obstoječi lokaciji šole se zagotavljajo možnosti za širitev vzgojnih in izobraževalnih programov.

 

 (4.4) Razvoj centralnih dejavnosti se zagotavlja tudi na območju Suhadol, v manjšem obsegu pa tudi na območjih Gmajnice, Gore pri Komendi in Žej pri Komendi.

 

 (4.5) Večja območja namenjena pretežno stanovanjski rabi (ki se v starih delih naselij prepletajo s kmetijskimi gospodarstvi) se nahajajo in v manjši meri širijo na prisojnih pobočjih severnega roba nižinskega prostora (območja Gmajnice, Gore pri Komendi, Mlake, Podboršta pri Komendi) ter robnih predelih območij Komende, Suhadol, Žej in Most.

 

 (4.6) Večje kmetije se prednostno seli na robove naselij. Območje Suhadol ohranja svoj polkmečki značaj.

 

 (4.7) Krepi se vloga širšega prostora Pšate, kot zelene osi, ki povezuje naselja v urbano celoto.

 

 (5) Urbanistično oblikovanje

 

 (5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi posegi prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe pozidave, območja oblikovnih degradacij (nezadostno izkoriščena območja ter območja stihijske urbanizacije) pa se ustrezno sanirajo.

 

 (5.2) Kvalitetna urbanistična in arhitekturna dediščina (stara naselbinska jedra Komende, Most in Suhadol) se ohranja in se v prihodnje ustrezno ureja na osnovi spomeniško varstvenih načel.

 

 (5.3) Ohranja se obstoječe dominante in se jih dopolnjuje z novimi poudarki na ključnih lokacijah.

 

 (5.4) Kot celovita zelena poteza, ki deluje kot povezovalni element celotnega območja se ohranja prostor ob Pšati.

 

 (5.5) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih predelov – robove območja je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med naselbinsko strukturo in krajino.

 

 (5.6) Odprte javne prostore (trgi pri cerkvah, površine ob šolah, zelenice itn.) ter parkovne ureditve se ohranja, ustrezno prenavlja, dopolnjuje ter medsebojno povezuje. Ustrezen obseg in enakomerno dostopnost javnih (trgi) ter zelenih površin (otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine) se zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja in širitev.

 

 (5.7) Ohranja se zelene cezure (pretežno kmetijske površine) med območjem urbanističnega načrta in sosednjimi naselji (Klanec, Križ, Potok pri Komendi). Posebej se ščitijo zeleni pas okoli Komende in cerkve v Komendi, obvodni prostor Pšate, Knežjega potoka, Govinjka in Reke ter gozdni robovi.

 

 (5.8) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob prometnicah oblikujejo pasovi linijske vegetacije.

 

 (6) Zeleni sistem

 

 (6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema, ki povezuje celotno območje, se ohranja in razvija prostor ob Pšati. Poteza se začne na zahodnem robu Podboršta in vodi mimo Gmajnice do hipodroma ter drugih načrtovanih športno rekreacijskih ureditev, ki so s peš potjo povezani z osnovno šolo. Proti Mostam poteka mimo načrtovanega medgeneracijskega centra (in/ali otroškega vrtca ter spremljajoče ponudbe) in dalje po robu Komende in Most, kjer se lahko z malimi preureditvami izoblikuje sosledje prizorišč za različne dejavnosti na prostem, katerih glavni motiv je prisotnost vode (igrala za otroke, rekreacija in zabava v zelenju, prostori za posedanje). Prostor rekreacijskih površin se nadaljuje skozi urbani prostor Most do športnih površin šole v Mostah in se s podhodom pod državno cesto naveže na Suhadole, kjer mimo vaškega centra steče v odprt naravni prostor južnega gričevnatega dela. Posebna pozornost se posveča ureditvi peš in kolesarskih povezav do drugih zelenih in javnih odprtih površin na območju in širše (podrobneje opisano v poglavju II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija).

 

 (6.2) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov (območje hipodroma) se v zeleni sistem vključuje tudi manjša športna in druga igrišča. Sistem igrišč se ohranja in dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna dostopnost do javnih športnorekreacijskih površin na celotnem območju.

 

 (6.3) Ohranja in dopolnjuje se odprte javne prostore (trgi, površine ob šolah ipd.).

 

 (6.4) Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se ohranja in na novo ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih soseskah in ozelenjene parkirne površine.

 

(6.5) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene poteze iz prejšnje točke tega člena.

 

 

 

(6.6) Del območja je poplavno ogrožen. Ukrepi v zvezi z zagotavljanjem poplavne varnosti so opisani v poglavju II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja.

 

II/5.2. Križ

 

42. člen

 

 (1) Območje Križa se razvija kot manjše nosilno naselje v lokalnem prostoru. Na območju Križa se zagotavlja minimalna opremljenost z družbenimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, poudarek pa se namenja razvoju turistične, kulturne in športnorekreacijske dejavnosti (kompleks gradu Križ s parkom z ribniki) za širše gravitacijsko zaledje v povezavi z drugimi turističnimi območji v regiji. Ohranja se podeželski značaj naselja.

 

(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega  prometa

 

(2.1) Osnovno prometno mrežo območja sestavljajo:

 

-        državna cesta med Medvodami in Duplico (odsek Moste – Duplica),

 

-        prometne povezave skozi jedro naselja med Goro pri Komendi in državno cesto.

 

(2.2) Zasnova javnega potniškega prometa, kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti je razvidna iz poglavij II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet in II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti. Poudarek je na umestitvi panoramske poti med Križem in Komendo.

 

(3) Druga gospodarska javna infrastruktura

 

(3.1) Načrtuje se obnova dotrajanih cevovodov vodovodnega omrežja.

 

(3.2) Elektroenergetsko omrežje se prenavlja in dograjuje.

 

(3.3) Na območju je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, spodbuja se rabo obnovljivih virov energije.

 

(3.4) Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov.

 

(4) Razporeditev dejavnosti

 

Ohranja se značaj podeželskega naselja s pretežno stanovanjsko in kmetijsko namembnostjo. Kompleksnejši preplet dejavnosti se načrtuje v okviru kompleksa gradu Križ s poudarkom na razvoju turističnih, športno rekreacijskih in kulturnih dejavnosti ter ob državni cesti s prepletom oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti. Večje kmetije se prednostno umešča na rob naselja.

 

(5) Urbanistično oblikovanje

 

(5.1) Posebna pozornost se posveča ohranjanju značilne gručaste pozidave v naselbinskem jedru naselja, v delih naselja južno in zahodno od naselbinskega jedra pa se z zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu viša gostota zazidave.

 

(5.2) Prenova kompleksa gradu Križ se načrtuje z veljavnim podrobnim prostorskim načrtom.

 

(5.3) Ohranja se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (Križ z gradom, kot ena najmarkantnejših pozicij gradov širšega območja in cerkvijo).

 

 (5.4) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih predelov – robove območja je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med naselbinsko strukturo in krajino. Kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki).

 

 (5.5) Trg pri cerkvi se ohranja. Odprte javne površine, parkovne ureditve ter odprti prostor se medsebojno povezuje.

 

 (5.6) Ohranja se zelene cezure (pretežno kmetijske površine) med območjem in sosednjimi naselji (Gora pri Komendi, Moste, Podgorje) ter gozdni rob.

 

II/6. Spremljanje stanja okolja

 

43. člen

 

 (1) V času izvajanja OPN mora Občina Komenda zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer se:

 

(1.1) vsaki dve leti preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma ustrezno urejeno komunalno infrastrukturo ter vključenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov;

 

(1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce stanja okolja: povprečni letni dnevni promet, način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in stanovanjskih območjih), število kurišč in vrsta energenta, površine stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe prostora, letna poraba električne energije za javno razsvetljavo;

 

(1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce stanja okolja: kakovostno stanje površinskih voda, kakovostno stanje podzemnih voda, kakovost pitne vode, površino stanovanjskih območij, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa (glavna cesta), količino prodane pitne vode, število enot kulturne dediščine ter stopnjo njihove ogroženosti ter površino stavbnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin.

 

(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga OPN.

 

 (3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje.

 

III. IZVEDBENI DEL

 

44. člen

 

(vsebina izvedbenega dela)

 

 (1) Besedilo izvedbenega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

 

 

 

III/1.

Enote urejanja prostora

III/2.

Območja namenske rabe prostora

III/3.

Prostorski izvedbeni pogoji

 

III/3.1.

Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

 

III/3.2.

Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

 

III/3.3.

Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

 

III/3.4.

Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

III/3.5.

Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter verstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

 

III/3.6.

Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja

III/4.

Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov

 

III/4.1.

Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN

 

III/4.2.

Usmeritve za izdelavo OPPN

III/5.

Posebne določbe

45. člen

 

(uporabljeni izrazi)

 

 (1) Izrazi, uporabljeni v izvedbenem delu tega odloka, imajo naslednji pomen:

 

1. Bruto tlorisna površina stavbe predstavlja površine vseh etaž stavbe, ki so v celoti nad terenom.

 

2. Delež zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). Zelenih površin mora biti več kot tlakovanih. Izjemoma je tlakovanih površin lahko več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.

 

3. Faktor zazidanosti gradbene parcele se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele.

 

4. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18-20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi.

 

5. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije (štejejo se zahtevni in manj zahtevni objekti) oziroma njihovih gradbenih parcel (če so določene), in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

 

6. Kap je najnižji del (osnovne) strehe.

 

7. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (nad terenom ali pod terenom), v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.

 

8. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

 

9. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor oziroma v postopku priprave OPPN. Kadar se posega na zemljišča, na katerih veljajo določeni režimi, je za odstopanje od določil tega odloka treba pridobiti tudi soglasje službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima.

 

10. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

 

 

 

11. Urejen teren je teren, ki v največji možni meri sledi obstoječemu raščenemu terenu na gradbeni parceli; odstopanje je dopustno, če tako zahtevajo pristojni soglasodajalci v skladu s predpisi iz njihove pristojnosti oziroma je s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.

 

12. Sestavljen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni (npr. tloris v obliki črk L ali U).

 

13. Večnamenska stavba je stavba, v kateri se načrtuje oziroma vsebuje več dejavnosti in za njo ni mogoče določiti prevladujoče dejavnosti, ki bi obsegala več kot polovico uporabne površine stavbe.

 

14. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

 

15. Klasična frčada je frčada z vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho.

 

16. Frčada na plašč je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho z naklonom največ 20º nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka frčade na plašč mora biti nižja od slemena osnovne strehe.

 

17. Varovalna ograja je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, železnice, letališč, vzletišč in objektov navigacijskih služb zračnega prometa, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Varovalna ograja mora biti prosojna in neizstopajočih barv.

 

18. Igriščna ograja je ograja namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne ali druge površine. Igriščna ograja mora biti prosojna in neizstopajočih barv.

 

19. Protihrupna ograja je ograja, namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi s področja prometne infrastrukture in hrupa. Gradnja je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa. Protihrupna ograja mora biti arhitekturno oblikovana, po možnosti iz naravnih materialov oziroma ozelenjena.

 

20. Urbanistični vzorec je grafični prikaz, s katerim se prikaže, da se je pri načrtovanju novega posega v prostor upoštevalo značilnosti obstoječe okoliške pozidave. Pri načrtovanju novega posega v prostor je treba upoštevati zlasti za okolico značilno umeščanje objektov na gradbeno parcelo, za okolico značilno snovanje tlorisnih gabaritov in merilo okolice. Urbanistični vzorec se izdela na zemljiškem katastru in/ali ortofoto posnetku v merilu 1:1000 (lahko tudi podrobneje) in mora obsegati vsaj območje EUP oziroma podEUP, v kateri se načrtovani poseg nahaja. Takšen urbanistični vzorec je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

21. Analiza območja EUP oziroma podEUP so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se ugotavlja tipično tlorisno zasnovo obstoječih stavb (oblika tlorisne zasnove, razmerje stranic tlorisne zasnove in morebitne druge značilnosti) in tipično oblikovanje streh (oblika, naklon) značilno za območje EUP oziroma podEUP. Takšna analiza območja EUP oziroma podEUP je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pripravljavec OPN lahko zagotovi pripravo pravil za urejanje prostora na območjih posameznih EUP oziroma podEUP – katalog temeljnjih oblikovalskih izhodišč.

 

III/1. Enote urejanja prostora

 

46. člen

 

Preglednica 5: Prikaz členitve občine na EUP in podEUP

 

1 – oznaka enote urejanja prostora (EUP);

 

2 – oznaka manjšega območja znotraj enote urejanja prostora (podEUP);

 

3 – podrobnejša namenska raba prostora;

 

4 – oznaka načina urejanja:

 

-        PIP,

 

-        DPA,

 

-        OPPN – veljaven,

 

-        OPPN(1)– predviden;

 

5 – oznaka urbanističnega tipa (značilnosti umeščanja posegov v prostor);

 

6 – oznaka stavbnih tipov;

 

7 – maksimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (oziroma vrednosti med katerimi se mora gibati);

 

8 – minimalni delež zelenih površin v %;

 

9 – oznaka ali so za območje EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe:

 

-        da,

 

-        ne

 

* - oznaka območja v veljavnem podrobnem prostorskem načrtu

 

/ - vrednost kazalca za EUP oziroma podEUP ni relevantna oziroma ni omejena z določilom v tej preglednici

 

nr – namenska raba je razvidna iz grafičnih prikazov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

NIŽINSKI DEL – KRANJSKO ŠENČURSKO POLJE

Območje Komende in Most (urbanistični načrt) z gospodarskimi conami (Poslovna cona Žeje pri Komendi, Obrtna cona Potok pri Komendi, Gramoznica)

Gmajnica

GM 1

GM 1/1

SK

PIP

U1/2

A1/3,A3/1

0,40

30

ne

 

GM 1/2

SK

 

U1/2

A1/3,  A3/1

0,40

25

ne

 

GM 1/3

PC

 

/

/

/

/

ne

GM 2

GM 2/1

SS

PIP

U1/2

A1/3

0,45

20

ne

 

GM 2/2

PC

 

/

/

/

/

ne

GM 3

GM 3/1

SS

PIP

U1/3

A1/2

0,35

30

ne

 

GM 3/2

SS

 

U1/3

A1/3

0,35

30

ne

 

GM 3/3

CD

 

U1/3

A1/3

0,40

15

ne

 

GM 3/4

PC

 

/

/

/

/

ne

GM 4

GM 4/1

VC

PIP

/

/

/

/

da

 

GM 4/2

ZS

 

/

/

/

/

da

 

GM 4/3

ZS

 

/

/

/

/

da

 

GM 4/4

ZS

 

/

/

/

/

da

 

GM 4/5

ZS

 

/

/

/

/

da

 

GM 4/6

ZS

 

/

/

/

/

da

 

GM 4/7

ZS

 

/

/

/

/

da

GM 5

 

S

OPPN

/

/

/

/

da

(KO13)*

 

C

 

/

/

/

/

da

 

 

Z

 

/

/

/

/

da

 

 

VC

 

/

/

/

/

da

GM 6

 

K2

PIP

/

/

/

/

da

Gora pri Komendi

GO 1

 

SK

PIP

U1/2

A1/3, A3/1

0,45

10

ne

GO 2

GO 2/1

CD

PIP

U1/3

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

GO 2/2

CD

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

GO 2/3

PC

 

/

/

/

/

ne

GO 3

 

SS

PIP

U2/1

A1/3

0,35

30

ne

GO 4

 

IK

PIP

U1/2

A1/3, A3/1

0,35

30

ne

GO 6

GO 6/1

ZS

PIP

/

/

/

/

da

 

GO6/2

ZS

 

/

/

/

/

da

Komenda

KO 1

KO 1/1

CU

PIP

U1/5

A2

0,45

10

da

 

KO 1/2

CU

 

U1/5

A2

0,45

10

da

 

KO 1/3

CU

 

U1/5

A2

0,45

10

da

 

KO 1/4

IK

 

U1/5

A3/1

0,45

15

ne

 

KO 1/5

ZK

 

U1/5

A2

/

/

ne

 

KO 1/6

ZK

 

U1/5

A2

/

/

da

 

KO 1/7

PC

 

/

/

/

/

ne

KO 2

KO 2/1

SK

PIP

U1/2

A1/3, A3/1

0,50

10

ne

 

KO 2/2

SK

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,50

10

ne

 

KO 2/3

PC

 

/

/

/

/

ne

KO 3

KO 3/1

CU

PIP

U1/5

A2

0,40

20

da

 

KO 3/2

CU

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

KO 3/3

CU

 

U1/3

A1/3

0,40

20

ne

 

KO 3/4

CU

 

U1/5

A2

0,15 - 0,45

20

da

 

KO 3/5

CU

 

U1/5

A2

0,35

20

da

 

KO 3/6

PC

 

/

/

/

/

da

 

KO 3/7

VC

 

/

/

/

/

ne

 

KO 3/8

VC

 

/

/

/

/

da

KO 4

KO 4/1

SK

PIP

U1/2

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

KO 4/2

SK

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

KO 4/3

SK

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

KO 4/4

PC

 

/

/

/

/

ne

 

KO 4/5

VC

 

/

/

/

/

ne

KO 5

KO 5/1

SS

PIP

U1/4

A1/2

0,35

30

ne

 

KO 5/2

SS

 

U1/4

A1/2

0,35

30

ne

 

KO 5/3

SS

 

U1/4

A1/2

0,35

30

ne

 

KO 5/4

SS

 

U1/4

A1/2

0,35

30

ne

 

KO 5/5

SS

 

U1/4

A1/2

0,35

30

ne

 

KO 5/6

SS

 

U1/4

A1/2

0,35

30

ne

 

KO 5/7

PC

 

/

/

/

/

ne

 

KO 5/8

VC

 

/

/

/

/

ne

 

KO 5/9

VC

 

/

/

/

/

ne

KO 6

 

Z

OPPN

/

/

/

/

ne

(KO5)*

 

VC

 

/

/

/

/

/

KO 7

KO 7/1

SK

PIP

U1/3

A1/3, A3/1

0,35

20

ne

 

KO 7/2

SK

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,45

15

ne

 

KO 7/3

SK

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,35

20

ne

 

KO 7/4

SK

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,45

20

da

 

KO 7/5

SK

 

U2/2

A1/3, A3/1

0,35

30

da

 

KO 7/6

SK

 

U2/2

A1/3, A3/1

0,35

30

da

 

KO 7/7

IK

 

U1/2

A1/3, A3/2

0,40

20

ne

 

KO 7/8

IK

 

U2/2

A1/3, A3/1

0,40

20

da

 

KO 7/9

IK

 

U1/3

A3/2

0,40

20

ne

 

KO 7/10

E

 

U1/5

A2

/

/

ne

 

KO 7/11

PC

 

/

/

/

/

/

KO 8

KO 8/1

CDi

PIP

U1/5

A2

/

/

da

 

KO 8/2

CD

 

U1/3

A2

0,40

20

ne

KO 9

 

IK

PIP

U2/2

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

KO 10

KO 10/1

SB

PIP

U1/5

A2

/

/

da

 

KO 10/2

ZS

 

/

/

/

/

da

 

KO 10/3

VC

 

/

/

/

/

da

 

KO 10/4

G

 

/

/

/

/

da

Mlaka

ML 1

ML 1/1

SK

PIP

U1/2

A1/3, A3/1

0,35

30

ne

 

ML 1/2

SK

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,35

30

ne

 

ML 1/3

SK

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,35

20

ne

 

ML 1/4

PC

 

/

/

/

/

/

ML 2

ML 2/1

SS

PIP

U1/3

A1/3

0,35

30

ne

 

ML 2/2

SS

 

U1/3

A1/3

0,35

30

ne

 

ML 2/3

PC

 

/

/

/

/

ne

ML 3

 

CD

PIP

U1/5

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

ML 4

 

SS

PIP

U2/2

A1/3

0,35

20

da

ML 6

 

As

PIP

U1/6

A1/3

0,35

30

ne

Moste

MO 1

MO 1/1

CU

PIP

U1/1

A1/1, A3/1

0,50

10

ne da

 

MO 1/2

CU

 

U1/1

A1/1, A3/1

0,50

10

ne

 

MO 1/3

CU

 

U1/1

A1/1, A3/1

0,50

10

ne

 

MO 1/4

CU

 

U1/1

A1/1, A3/1

0,50

10

ne

 

MO 1/5

CU

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

MO 1/6

CDv

 

U1/5

A2

0,35

20

da

 

MO 1/7

PC

 

/

/

/

/

da

 

MO 1/8

VC

 

/

/

/

/

da

 

MO 1/9

VC

 

/

/

/

/

da

MO 2

MO 2/1

CU

PIP

U1/3

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

MO 2/2

CU

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

MO 2/3

CU

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,40

20

da

 

MO 2/4

CU

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,35

20

ne

 

MO 2/5

CU

 

U1/2

A1/3, A3/1

0,45

15

ne

 

MO 2/6

CD

 

U2/1

A1/3, A3/2

0,45

15

ne

 

MO 2/7

CD

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,35

20

ne

 

MO 2/8

PC

 

/

/

/

/

/

 

MO 2/9

VC

 

/

/

/

/

da

 

MO 2/10

VC

 

/

/

/

/

/

 

MO 2/11

VC

 

/

/

/

/

/

MO 3

MO 3/1

CD

PIP

U1/3

A1/3, A3/1

0,40

20

ne

 

MO 3/2

IK

 

U1/3

A1/3, A3/1

0,50

10

da

 

MO 3/3

IK

 

U2/1

A1/3, A3/1

0,35

20

ne

MO 4

MO 4/1

SK

PIP