Na
podlagi 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US
RS, št. 45/94 – odločba US RS, št. 57/94 in 14/95) je Svet Mestne občine
Murska Sobota na seji dne 18. aprila 1995 sprejel |
|
S T A
T U T |
Mestne občine Murska Sobota |
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI
OBČINE
1. člen
|
S tem
statutom se urejajo temeljna načela za organizacijo in delovanje mestne
občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo
občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri
sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v
občini. |
2. člen
|
Mestna
občina Murska Sobota je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki je
bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih
območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94). |
3. člen
|
Območje
Mestne občine Murska Sobota obsega območje mesta Murska Sobota in
naslednjih naselij: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci,
Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica. |
4. člen
|
V Mestni
občini Murska Sobota živi avtohtono naseljena romska skupnost. |
Položaj
in pravice romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom. |
5. člen
|
Mestna
občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov
samostojno opravlja svoje zadeve ter izvršuje naloge, ki so nanjo
prenešene s področnimi zakoni in opravlja naloge, ki jih z njenim
soglasjem v njeno pristojnost prenese država. |
6. člen
|
Občani
uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov
občine. |
Občina
se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi. |
7. člen
|
Občani
se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na kateri koli organ
mestne občine, ki mora odgovoriti nanjo najkasneje v 30 dneh. |
8. člen
|
Mestna
občina je pravna oseba. Sedež Mestne občine Murska Sobota je v Murski
Soboti, Kardoševa 2. |
Mestna
občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis
“Mestna občina Murska Sobota”, v liniji premera pa napis “Murska
Sobota”. |
Mestna
občina ima lahko svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino grba in zastave
določi mestni svet. |
9. člen
|
Mestno
občino Murska Sobota predstavlja in zastopa župan. |
10. člen
|
Mestna
občina ima svoj praznik. Praznik mestne občine določi mestni svet z
odlokom. |
11. člen
|
Zaslužnim občanom in drugim fizičnim ter pravnim osebam lahko mestni
svet podeli priznanja in nagrade mestne občine. |
Pogoje
in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj določi mestni svet s
posebnim odlokom. |
12. člen
|
V mestni
občini so ustanovljene kot pravne osebe naslednje skupnosti: |
1.
Mestna krajevna skupnost Alija Kardoša Murska Sobota, |
2.
Mestna krajevna skupnost Borisa Kidriča Murska Sobota, |
3.
Mestna krajevna skupnost Lendavska Murska Sobota, |
4.
Mestna krajevna skupnost Park Murska Sobota, |
5.
Mestna krajevna skupnost Partizan Murska Sobota, |
6.
Mestna krajevna skupnost Turopolje Murska Sobota, |
7.
Krajevna skupnost Bakovci, |
8.
Krajevna skupnost Černelavci z naselji: Černelavci, Kupšinci, Polana in
Veščica, |
9.
Krajevna skupnost Krog, z naseljema: Krog in Satahovci, |
10.
Krajevna skupnost Markišavci, |
11.
Krajevna skupnost Nemčavci in |
12.
Krajevna skupnost Rakičan. |
Vaške
skupnosti niso pravne osebe. |
Celoten
obseg mestne občine in njena delitev sta razvidna iz topografske karte,
ki je v prilogi in je sestavni del statuta. |
13. člen
|
Mestna
občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o povezovanju v
pokrajino sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
2. NALOGE OBČINE
14. člen
|
Mestna
občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve
javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. na
področju normativnega urejanja: |
–
sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte; |
–
sprejema občinski proračun in zaključni račun; |
–
sprejema načrt razvoja občine; |
–
sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte; |
–
predpisuje lokalne davke; |
– ureja
upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti; |
– ureja
javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine; |
– ureja
javni red v občini; |
–
ustanavlja sklade; |
– ureja
delovanje občinske uprave; |
– ureja
način in pogoje opravljanja s premoženjem občine; |
– določa
prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine; |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja; |
– ureja
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
– določi
organizacijo in način dela v vojni; |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
2.
pospešuje: |
– službe
socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva,
osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in
ostarele; |
–
vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko,
društveno, turistično in kulturno dejavnost; |
– razvoj
športa in rekreacije; |
– razvoj
podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva in obrti, trgovine,
turizma in drugih gospodarskih dejavnosti. |
3. na
področju upravljanja: |
–
upravlja občinsko premoženje; |
–
upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja; |
–
upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro; |
– vodi
sile za zaščito, reševanje in pomoč; |
–
upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi; |
4. s
svojimi sredstvi: |
– gradi
in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne
površine; |
–
pospešuje kulturno, tehnično, društveno, vzgojno in knjižnično
dejavnost; |
– gradi
in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave; |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in kadrovska stanovanja; |
–
zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb; |
–
zagotavlja delovanje mestnega sveta, župana, mestne uprave in delovnih
teles; |
–
zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega
varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti; |
–
zagotavlja subvencije in tekoče transfere v gospodarske javne službe
(komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost,
gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti); |
–
zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne
in mrliške ogledne službe; |
–
sofinancira delovanje političnih strank v skladu z zakonom; |
–
zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna mestne občine. |
5. s
svojimi ukrepi: |
–
spodbuja gospodarski razvoj občine; |
–
pospešuje razvoj športa in rekreacije; |
–
razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
– skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno
zbiranje odpadkov. |
6.
zagotavlja in organizira: |
–
zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah; |
–
nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; |
–
izvensodno poravnavo sporov; |
–
komunalno nadzorno službo. |
7.
pridobiva in razpolaga: |
– z
vsemi vrstami premoženja; |
–
pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine. |
8.
sklepa: |
–
pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o
koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere
stopa občina. |
9.
pomaga: |
– pri
organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije; |
– pri
pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni. |
15. člen
|
Poleg
lokalnih zadev javnega pomena iz prejšnjega člena opravlja mestna občina
še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta, zlasti pa: |
– skrbi
za smotrn razvoj na območju mesta kot celote, |
– skrbi
za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe, |
– določa
namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi
občinami, |
–
urejuje mestni promet, |
–
zagotavlja delovanje informacijsko dokumentacijskih, kulturnih,
znanstvenih, socialnih, varstvenih, vzgojno izobraževalnih in
zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za
republiko, |
–
zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki
so lokalnega pomena, |
– določa
posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta, |
–
ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje in izobraževanja,
poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter
druge službe javnega pomena; |
–
opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po
njihovem pooblastilu. |
Mestna
občina Murska Sobota lahko opravlja tudi upravne funkcije pokrajine, če
tako določijo občine povezane v pokrajino. |
16. člen
|
Mestna
občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: |
–
volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, |
–
občinsko upravno nadzorstvo, |
–
statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe, |
–
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev, |
–
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe mestne občine, |
–
določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, |
–
odločanje o rabi prostora, |
–
izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja, |
–
varstvo naravne in kulturne dediščine, |
– ukrepe
za zaščito okolja, |
–
sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, |
–
odločanje o namembnosti urbanega prostora, |
–
izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, |
– javno
zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost, |
–
mrliško ogledno službo, |
–
določanje komunalnih dejavnosti, |
–
organizacijo dimnikarske službe, |
– oskrbo
naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij, |
–
odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja, |
–
graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih
objektov, |
–
graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov, |
–
vzdrževanje gozdnih cest, |
–
pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine, |
–
varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, |
–
urejanje lokalnega prometa, |
–
določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma, |
–
določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin,
načina parkiranja, prepovedi parkiranja, |
–
predpisovanje prometne ureditve, |
–
urejanje lokalnega potniškega prometa, |
–
ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, |
–
zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu, |
–
upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov, |
–
opravlja ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in javnih podjetij,
ki imajo sedež v mestni občini. |
17. člen
|
Mestna
občina je odgovorna za stanje na področju varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambo ter požarno varstvo. V ta namen organizira,
usposablja ter opremlja ustrezne štabe, enote in službe ter vodi
zaščitno reševalne aktivnosti, skrbi za različne oblike financiranja
prostovoljnih združenj občanov, ki so pomembna za zaščito in reševanje
ter skrbi za vzdrževanje in posodabljanje opreme. |
18. člen
|
Mestna
občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in
druge občinske dajatve: |
– davek
od premoženja, |
– davek
na dediščine in darila, |
– davek
na dobitke od iger na srečo, |
– davek
na promet nepremičnin, |
– določa
najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge
občinske objekte, |
– določa
pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja, |
–
predpisuje občinske takse in druge pristojbine. |
3. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
19. člen
|
Organi
mestne občine so mestni svet, župan in nadzorni odbor. |
Člani
organov mestne občine, razen župana, opravljajo svojo funkcijo praviloma
neprofesionalno. |
20. člen
|
Organi
mestne občine se volijo za štiri leta. |
21. člen
|
Delo
občinskih organov je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah mestnega
sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik mestnega
sveta. |
Mestni
svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles sveta. |
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki
so zaupne narave, če tako določi mestni svet. |
22. člen
|
Občinski
organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih
članov. |
2. Mestni svet
23. člen
|
Mestni
svet je najvišji organ odločanja v občini. |
Mestni
svet ima naslednje pristojnosti: |
–
sprejema statut občine, |
–
sprejema odloke in druge občinske akte, |
–
sprejema poslovnik za svoje delo, |
–
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
–
potrjuje začasne nujne ukrepe, |
–
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
–
ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane, |
–
imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, |
–
imenuje volilne komisije za občinske volitve, |
– na
predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, |
– voli
predstavnike v pokrajinski svet, |
– daje
soglasja k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in javnih
podjetij ter soglasja k statutom, |
–
nadzoruje delo župana, podžupanov in mestne uprave glede izvrševanja
odločitev mestnega sveta, |
– daje
mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, |
–
imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne
enote, |
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s tem statutom
ali odlokom mestnega sveta za to ni pooblaščen župan, |
–
opravlja imenovanje ulic in naselij ter določa območja teritorialnih
enot, |
– določa
organizacijo in delovno področje mestne uprave na predlog župana, |
– odloča
o najemu posojila, |
–
razpisuje referendum, |
– daje
pobudo za sklice zborov občanov, |
– določa
nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila podžupanoma, članov
mestnega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora, |
–
ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske
službe, |
– daje
koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij, |
– določa
vrste in višine prispevkov za opravljanje komunalnih storitev, |
– daje
soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
–
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– določi
organizacijo mestnega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v
vojni, |
– odloča
o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta statut. |
24. člen
|
Mestni
svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne
pristojnosti, če zakon oziroma akt o prenosu pristojnosti ne določa, da
o teh zadevah odloča drug občinski organ. |
25. člen
|
Mestni
svet ima 26 članov. Predsednik, podpredsednik in člani mestnega sveta so
občinski funkcionarji. Njihov položaj, pravice in obveznosti se v skladu
z zakonom uredijo v poslovniku mestnega sveta. Člani mestnega sveta niso
kazensko odgovorni za mnenje ali glas, ki so ga izrekli na sejah
mestnega sveta. |
Pripadniki romske skupnosti imajo enega predstavnika v mestnem svetu. |
Funkcija
člana mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana
nadzornega odbora kot tudi ne z delom v mestni upravi. |
Funkcija
člana mestnega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne
enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi
ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci
izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma
nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
26. člen
|
Mestni
svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim
in tajnim glasovanjem. |
Volilno
pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče. |
Mestni
svet se voli po proporcionalnem načelu. |
Za
volitve mestnega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi
odlok mestnega sveta. |
27. člen
|
Mestni
svet se konstituira na svoji prvi seji. |
Prvo
sejo mestnega sveta skliče dotedanji predsednik mestnega sveta. Do
izvolitve novega predsednika mestnega sveta vodi sejo najstarejši član
sveta. |
28. člen
|
Mestni
svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta. |
Predsednik sveta predstavlja svet ter sklicuje in vodi seje mestnega
sveta. |
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v
odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja
posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
Mestni
svet imenuje sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju
sej sveta in organizira strokovno in administrativno delo za mestni
svet, njegove komisije in odbore. Če sekretar opravlja svoje delo na
podlagi delovnega razmerja, ga sklene v mestni upravi. |
29. člen
|
Kandidata za predsednika mestnega sveta lahko predlaga najmanj četrtina
članov sveta. |
Kandidat
je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju
noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. |
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje
najmanj večina vseh članov sveta. |
Na enak
način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta. |
30. člen
|
Mestni
svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik mestnega sveta na
lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov
sveta, nadzornega odbora in župana. |
Predsednik mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat mesečno, vendar pa
najmanj enkrat v treh mesecih. |
Dnevni
red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog
najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi
tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic
seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. |
Na vsaki
seji mestnega sveta mora biti posebna točka, rezervirana za vprašanja in
pobude, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore nanje. |
31. člen
|
Seje
mestnega sveta so javne. |
Če to
terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi. |
Člani
delovnih teles, nadzornega odbora in župan imajo pravico prisostvovati
sejam mestnega sveta. |
32. člen
|
Mestni
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. |
Mestni
svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon
ali ta statut ne določa drugačno večino. |
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta
statut, in če to zahteva večina navzočih članov sveta. |
33. člen
|
Mestni
svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek
odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. |
Svet
sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
34. člen
|
Članom
mestnega sveta preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico, |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je
s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6
mesecev, |
– če v
treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni
združljiva s funkcijo člana mestnega sveta, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana mestnega sveta, |
– če
odstopi. |
Članom
mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
3. Župan
35. člen
|
Mestna
občina ima župana in dva podžupana. Župan in podžupana so občinski
funkcionarji. |
Župan je
izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli na predlog župana
mestni svet z večino glasov vseh članov. |
Mandatna
doba župana in podžupana traja štiri leta. |
Župan
opravlja svojo funkcijo poklicno. |
36. člen
|
Če je
član mestnega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te
funkcije ne more opravljati funkcije člana mestnega sveta. V tem času
opravlja funkcijo člana mestnega sveta naslednji kandidat z iste liste
kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana mestnega
sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela
lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. |
37. člen
|
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Župan
predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta ter skrbi
za izvajanje odločitev mestnega sveta. |
Župan
usmerja in nadzoruje delo mestne uprave. |
Župan
skrbi za izvajanje predpisov s področja zaščite in reševanja ter požarne
varnosti in sprejema akte ter ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet
ne more sestati. |
38. člen
|
Župan
ima pravico udeleževati se sej mestnega sveta in na njih razpravljati,
predlagati sklic redne ali izredne seje mestnega sveta ter predlagati
obravnavanje določenih zadev na seji mestnega sveta. |
Župan
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
Če
predsednik mestnega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega
meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. |
39. člen
|
Župan
zadrži objavo splošnega akta mestnega sveta, če meni, da je neustaven
ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če
mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa
lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z
ustavo in zakonom. |
Če se
odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini,
župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost
take odločitve. |
40. člen
|
Podžupana pomagata županu pri njegovem delu in ga nadomeščata v
odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za
opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti. |
V sklepu
o izvolitvi podžupanov se določi, kateri od podžupanov nadomešča župana. |
41. člen
|
Glede
prenehanja mandata župana in podžupanov veljajo primerno določbe tega
statuta glede prenehanja mandata članov mestnega sveta. |
42. člen
|
Župan
lahko za določena področja iz svoje pristojnosti ustanavlja in imenuje
komisije oziroma druga delovna telesa. Z aktom o ustanovitvi določi
župan delovno področje, pristojnosti in sestavo teh teles. |
4. Nadzorni odbor
43. člen
|
Nadzorni
odbor: |
–
opravlja nadzor nad razpolaganjem in premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, |
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni
odbor najmanj dvakrat letno poroča mestnemu svetu o svojih ugotovitvah. |
44. člen
|
Nadzorni
odbor ima pet članov. |
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje mestni svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, delavci mestne
uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki
so uporabniki proračunskih sredstev. |
5. Štab civilne zaščite
45. člen
|
Občina
ima štab civilne zaščite, ki ga imenuje v skladu z zakonom, župan mestne
občine. |
Mestni
svet sprejme in določi organiziranost sistema zaščite in reševanja v
občini. |
4. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA
MESTNEGA SVETA
46. člen
|
Mestni
svet ima naslednja delovna telesa: |
I.
odbori |
– odbor
za urbanizem in urejanje prostora |
– odbor
za gospodarstvo, podjetništvo in drobno gospodarstvo |
– odbor
za kmetijstvo in prehrano |
– odbor
za proračun in finance |
– odbor
za družbene dejavnosti |
– odbor
za gospodarsko infrastrukturo |
– odbor
za mednarodne odnose |
– odbor
za civilno zaščito, požarno varnost in redarstvo |
– odbor
za informiranje |
– odbor
za turizem in turistično promocijo občine |
II.
komisije |
–
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
–
komisija za statut in pravna vprašanja |
–
komisija za prošnje in pritožbe |
–
komisija za delitev premoženja (začasna komisija) |
–
komisija za romska vprašanja |
–
komisija za nagrade in priznanja |
III.
sveti |
– svet
za varnost cestnega prometa |
– svet
za varstvo uporabnikov javnih dobrin. |
47. člen
|
Mestni
svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna ali občasna delovna
telesa. |
48. člen
|
Komisije, odbori in sveti mestnega sveta v okviru svojega delovnega
področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo
mestnemu svetu mnenja in predloge. |
49. člen
|
Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje mestni svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed
članov mestnega sveta in drugih občanov. |
Predsednika delovnega telesa imenuje mestni svet izmed članov mestnega
sveta. |
50. člen
|
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta. |
51. člen
|
Delovno
področje delovnih teles in njihov sestav določi mestni svet s posebnim
aktom. |
Delovna
telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov prisotnih članov. |
52. člen
|
Način
dela, postopek odločanja in druga vprašanja za delo delovnih teles se
uredijo s poslovnikom o delu mestnega sveta oziroma s poslovnikom o delu
posameznega delovnega telesa. |
5. SVET PREDSTAVNIKOV KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
53. člen
|
Svet
predstavnikov krajevnih skupnosti predstavlja interese mestnih in
ostalih krajevnih skupnosti v mestni občini. |
Svet
sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti. Svet vodi predsednik, ki
ga izvolijo predstavniki sveta. |
Vsaka
krajevna skupnost izvoli v svet po enega predstavnika. |
54. člen
|
Svet
daje mnenja mestnemu svetu, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah
iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese mestnih in krajevnih
skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na
razvoj občine in na prostorsko ureditev občine. |
6. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
55. člen
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov,
referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov
56. člen
|
Zbori
občanov se lahko skličejo za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih
ali vaških skupnosti. |
57. člen
|
Zbori
občanov v občini: |
–
razpravljajo o statutu in spremembah statuta občine, |
–
razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti, |
–
razpravljajo o lokalni problematiki, |
–
razpravljajo o delu mestnega sveta, župana, podžupanov in drugih
občinskih organov, |
–
razpravlja o spremembah območja občine, |
– dajejo
mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
58. člen
|
Zbori
občanov v krajevnih oziroma vaških skupnostih: |
–
razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti, |
–
razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu, |
–
razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu predstavnikov krajevnih
skupnosti, |
–
razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov svoje
skupnosti, |
– dajejo
mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
59. člen
|
Zbor
občanov v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta
ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v
mestni, krajevni oziroma vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet
odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta oziroma
drugega ustreznega organa. |
2. Referendum
60. člen
|
Mestni
svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum
na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset
procentov volivcev v občini. |
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
mestnega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
61. člen
|
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena v tem
statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi,
na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o
lokalnih volitvah. |
62. člen
|
Mestni
svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih
posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. |
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev v občini oziroma mestni ali krajevni skupnosti. |
Svetovalni referendum ne zavezuje organov mestne občine. |
Glede
izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 60. in
61. člena tega statuta. |
3. Ljudska iniciativa
63. člen
|
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora ta
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih. |
Če se
zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni
organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. |
Glede
postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki
urejajo ljudsko iniciativo. |
7. MESTNA UPRAVA
Organizacija mestne uprave
64. člen
|
Organizacijo in delovno področje mestne uprave določi mestni svet na
predlog župana z odlokom. |
Župan
usmerja in nadzoruje delo mestne uprave. |
65. člen
|
Mestno
upravo vodi tajnik, ki ga imenuje mestni svet na predlog župana. Tajnik
je občinski funkcionar. |
Župan je
za izvajanje občinskih predpisov in odločitev mestnega sveta odgovoren
svetu. |
Za
neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik mestne uprave. |
Župan
lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. |
66. člen
|
Skladno
z zakoni in akti mestne občine uprava opravlja naslednje naloge: |
–
spremlja stanje in razvoj na svojih področjih, |
–
izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata mestni
svet in župan, |
–
izvršuje zakone in druge predpise države, kadar upravni organi v skladu
z zakoni odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti, |
– izdaja
upravne akte, |
–
opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po
njihovem pooblastilu, |
–
opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge. |
Mestni
svet seznanja s stanjem na svojem področju in predlaga potrebne ukrepe. |
67. člen
|
Uprava
se v skladu z naravo in obsegom nalog organizira v upravne organe,
upravne organizacije in zavode. |
68. člen
|
Upravne
naloge mestne uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in
strokovno tehnični delavci. |
Sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi določi župan. |
O
imenovanju oziroma sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih
v mestni upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik
mestne uprave. |
69. člen
|
Tajnik,
višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do
plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter sistemizacijo
delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan. |
70. člen
|
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom
drugače določeno. |
71. člen
|
V
upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na
prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
72. člen
|
Tajnik
skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. |
Župan
mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom
Ministrstva za notranje zadeve. |
73. člen
|
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo
ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
74. člen
|
O
izločitvi župana v upravnem postopku odloča mestni svet. |
O
izločitvi tajnika odloča župan. |
O
izločitvi uradne osebe odloča tajnik. |
75. člen
|
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
mestni svet in pooblaščeni delavci mestne uprave. |
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
76. člen
|
Občani
lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo mestne uprave,
naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali mestni
svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi
zakonitimi predpisi. |
8. KRAJEVNE SKUPNOSTI
77. člen
|
Zaradi
učinkovitejšega uresničevanja skupnih potreb in interesov je Mestna
občina Murska Sobota razdeljena na krajevne skupnosti. |
Krajevne
skupnosti so razdeljene, v skladu s statutom krajevne skupnosti, na
vaške skupnosti. |
78. člen
|
Krajevne
skupnosti sprejmejo svoj statut. Statut krajevnih skupnosti sprejmejo
njihovi sveti. |
79. člen
|
Pristojnosti krajevnih skupnosti so: |
–
upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi; |
–
sprejema program razvoja; |
–
upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte; |
–
upravlja in vzdržuje pokopališča; |
–
vzdržuje ceste in druge javne površine, ki so v njihovem upravljanju; |
– daje
mnenja in predloge k prostorskim planom in prostorsko izvedbenim aktom; |
– skrbi
za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; |
–
opravlja druge naloge v okviru pristojnosti skupnosti. |
80. člen
|
Mestni
svet lahko s posebnim aktom prenese tudi opravljanje določenih zadev iz
občinske pristojnosti na krajevne skupnosti. Za opravljanje teh zadev
mestna občina zagotovi potrebna finančna sredstva. |
81. člen
|
Organi
krajevnih skupnosti so sveti. Organi vaških skupnosti so odbori. |
82. člen
|
Svet
volijo za štiri leta volivci s stalnim prebivališčem v krajevni
skupnosti. |
83. člen
|
Za
volitve članov svetov krajevnih skupnosti in odborov vaških skupnosti se
smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah. |
Volitve
navedenih organov se opravijo po večinskem sistemu. |
84. člen
|
Sveti
krajevnih skupnosti odločajo o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih
samostojno opravljajo krajevne skupnosti. |
Glede
načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki
urejajo način dela mestnega sveta. |
Svet
podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. |
85. člen
|
Svet
izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika. |
Svet
imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi
zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika. |
86. člen
|
Samoupravna organiziranost delov mestne občine, določena s tem statutom,
se lahko spremeni, če se zato ugotovi interes prebivalcev posameznih
delov. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov. |
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z zapisnikom zbora
krajanov se pošlje mestnemu svetu in županu. |
Predlog
zbora krajanov iz prejšnjega odstavka se smatra kot pobuda za spremembo
statuta mestne občine. |
Ob
obravnavi pobude mestni svet upošteva, ali so podani razlogi za
spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi, zgodovinskimi,
upravno gospodarskimi ali kulturnimi razlogi. |
Mestni
svet lahko, da bi preveril izraženi interes krajanov na zboru, razpiše
svetovalni referendum. |
Sprememba samoupravne organiziranosti stopi v veljavo z veljavnostjo
spremembe statuta mestne občine. |
87. člen
|
Statut
krajevnih skupnosti predvsem določa: |
–
območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele teh skupnosti, |
– naloge
krajevnih skupnosti, |
– organe
krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti, |
–
volitve organov krajevnih skupnosti, |
–
sredstva krajevnih skupnosti, |
– način
financiranja in zbiranja sredstev in njihova uporaba, |
– način
odločanja v krajevnih skupnostih, |
– druga
pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti. |
9. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
88. člen
|
Mestna
občina organizira javne službe na naslednjih področjih: |
– oskrba
s pitno vodo, |
–
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, |
–
ravnanje s komunalnimi odpadki, |
–
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
– javna
snaga in čiščenje javnih površin, |
–
urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, |
–
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka. |
89. člen
|
Mestna
občina skrbi zlasti tudi za: |
– javno
razsvetljavo, |
–
plakatiranje in okraševanje naselij, |
–
urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost, |
–
urejanje lokalnih cest, |
–
deratizacijo in dezinfekcijo, |
– mestno
kopališče, |
– mestno
tržnico, |
–
toplotno oskrbo, |
–
vzdrževanje stanovanjskega fonda, |
–
vzdrževanje mestnega parka, zelenic in poti ter vseh drugih zelenih
površin mesta. |
90. člen
|
Za
izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna
podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje
režijske obrate v okviru mestne uprave ali pa zagotavlja javne dobrine z
javnimi kapitalskimi vložki. |
Mestna
občina lahko prenese upravljanje dejavnosti iz 89. člena na krajevne
skupnosti. |
91. člen
|
Mestni
svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb
ter načine in oblike njihovega izvajanja. |
Mestni
svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni zavod. |
92. člen
|
Mestna
občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami, zaradi učinkovitejšega
zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb, ustanovi direkcijo,
kot del svojih upravnih služb, javni holding za področje posamezne ali
več gospodarskih javnih služb. |
93. člen
|
Za
varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje mestni svet posebno telo,
sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin. |
94. člen
|
S
stavbnimi zemljišči v lasti občine upravlja in razpolaga Sklad stavbnih
zemljišč Mestne občine Murska Sobota. |
Sklad
ustanovi mestna občina in ima status pravne osebe. |
95. člen
|
Za
financiranje občinskega stanovanjskega programa oziroma spodbujanje
stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih
hiš se ustanovi stanovanjski sklad mestne občine. |
Sklad je
pravna oseba, posluje v svojem imenu in za svoj račun. |
96. člen
|
Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o njihovi
ustanovitvi. |
10. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE
OBČINE
97. člen
|
Premoženje mestne občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v
lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice. |
Mestna
občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Mestna
občina svoje premoženje lahko poveča s pridobitvijo in zmanjša z
odtujitvijo premičnin in nepremičnin. O tem odloča mestni svet. Župan
odloča o sklepanju pogodb o pridobitvi in odtujitvi premoženja do višine
1 odstotka vrednosti letnega proračuna mestne občine. Zmanjšanje
premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko
gre za brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne,
izobraževalne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O
brezplačni odtujitvi premoženja odloča mestni svet z dvetretjinsko
večino. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del premoženja
mestne občine. |
V smislu
racionalnih in drugih družbenih interesov se določeno premoženje mestne
občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov, če tako odloči
mestni svet. |
98. člen
|
Mestna
občina ima lahko svoje premoženje oziroma svoj delež v premoženju javnih
gospodarskih podjetij in javnih gospodarskih zavodov na področju
gospodarske in komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih zavodih na
področju družbenih dejavnosti. |
99. člen
|
Premoženje krajevnih skupnoti je last teh skupnosti. V smislu širših
interesov je lahko del premoženja, ki služi skupnim namenom tudi v lasti
mestne občine. |
100. člen
|
Premoženje, ki ga upravlja sklad stavbnih zemljišč je last mestne
občine. Sredstva za svojo dejavnost sklad pridobiva: |
– s
prihodki iz naslova plačil komunalnega prispevka, |
– s
prihodki od premoženja, s katerim upravlja sklad, |
– s
prihodki, ki jih za dejavnost sklada nameni proračun mestne občine. |
101. člen
|
Premoženje, s katerim razpolaga stanovanjski sklad, je last mestne
občine. |
Sklad
pridobiva sredstva za svoje delovanje: |
– iz
prihodka od premoženja, s katerim upravlja sklad, |
– iz
sredstev proračuna mestne občine, |
– iz
sredstev republiških ustanov ali drugih virov. |
102. člen
|
Mestna
občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
103. člen
|
Prihodki
in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu mestne občine. |
Proračun
mestne občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
finaciranja. |
V
bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani
odhodki. |
V računu
financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje mestne
občine. |
Za
izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov in za
izkazovanje računa financiranja se smiselno uporabljajo določbe
predpisov, ki se nanašajo na državni proračun. |
104. člen
|
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu mestne občine se smejo prevzemati obveznosti le v
okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva
proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z
zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
105. člen
|
Med
odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot
nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo
mogoče predvideti ali zanje ni bilo dovolj sredstev. |
O
uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan mestne občine. |
O
uporabi teh sredstev je dolžan poročati mestnemu svetu ob obravnavi
porabe proračunskih sredstev v mestnem svetu. |
106. člen
|
Proračun
mestne občine se sprejme najkasneje do 30. aprila v tekočem letu. Če
proračun mestne občine ni sprejet pravočasno, se vrši začasno
financiranje mesečno na osnovi ene dvanajstine proračuna mestne občine
za preteklo leto. |
107. člen
|
Za
izvrševanje proračuna mestne občine je odgovoren župan. |
108. člen
|
Če se
zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje
proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov
uporabijo sredstva rezerve mestne občine ali najame posojilo v višini
največ do 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do
konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan. |
109. člen
|
Mestna
občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s
proračunom, vendar najmanj do 0,5 odstotka prihodkov. Odstotek izločanja
sredstev v rezerve določi mestni svet na predlog župana. |
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do
31. decembra tekočega leta. |
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve mestne občine
2 odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov
za zadnje leto. |
110. člen
|
Rezerve
se uporabljajo: |
1. Za
pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč, |
2. za
zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno, |
3. za
kritje proračunskega primanjkljaja. |
Sredstva
za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez
obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve
do konca leta. |
O
uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča mestni svet,
izjemoma pa lahko odloča župan, o delni uporabi sredstev za namene iz 1.
točke do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. O uporabi
sredstev iz 2. točke odloča župan. |
111. člen
|
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet
zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
V
zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki,
predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev
računa financiranja ter sredstva rezerv. |
Mestni
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco mestne občine, na dan 31. decembra, leta, za katerega se
sprejema zaključni račun. |
Zaključni račun se predloži mestnemu svetu do konca marca tekočega leta
za preteklo leto. |
112. člen
|
Mestna
občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem
posojil. |
Mestna
občina izdaja vrednostne papirje v skladu z zakonom. |
Mestna
občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. |
Mestna
občina se sme zadolževati le za financiranje investicij v
infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje
gospodarskih in drugih javnih služb. |
Mestna
občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10 odstotkov
zagotovljene porabe mestne občine v letu pred letom zadolževanja,
odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme
preseči 5 odstotkov zagotovljene porabe. |
O
zadolžitvi odloča mestni svet. O zadolžitvi mestna občina obvesti
ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve. |
113. člen
|
Javna
podjetja, javni zavodi in skladi, katerih ustanoviteljica je mestna
občina se smejo zadolževati za investicije le s soglasjem
ustanovitelja. |
O
soglasju za zadolžitev odloča mestni svet. |
Mestna
občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih utanoviteljice je, vendar največ do 5 odstotkov
zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. |
114. člen
|
Za
financiranje nalog mestne občine se zagotavljajo prihodki iz naslednjih
virov: |
– iz
prihodkov za financiranje zagotovljene porabe, |
– iz
prihodkov za financiranje drugih nalog. |
115. člen
|
Za
odhodke mestne občine za financiranje opravljanja nujnih nalog
(zagotovljena poraba) se štejejo: |
–
sredstva za delo mestnih organov in mestne uprave; |
–
sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja,
raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega
varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti; |
–
sredstva za izvajanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti; |
–
subvencije in tekoče financiranje v gospodarskih javnih službah; |
–
sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
–
sredstva za mrliško ogledno službo. |
Sredstva
za zagotovljeno porabo določa ministrstvo za finance na podlagi
ustreznih meril. Med zagotovljeno porabo se štejejo tudi nujne
investicije, ki jih v skladu z merili določijo pristojna ministrstva. |
116. člen
|
Prihodki
mestne občine za financiranje zagotovljene porabe so: |
– davek
na dediščine in darila, |
– davek
na dobitke od iger na srečo, |
– davek
na promet nepremičnin, |
–
upravne takse, |
–
dodeljena sredstva požarne takse, |
–
posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. |
Prihodki
iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena
z zakonom o njihovi uvedbi. |
Za
financiranje zagotovljene porabe pripada mestni občini tudi del
prihodkov od dohodnine, določeni z zakonom. |
Kolikor
mestna občina s prihodki iz tega člena ne more zagotoviti financiranje
zagotovljene porabe se ji zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v
državnem proračunu. Pripadajoči obseg sredstev finančne izravnave za
mestno občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, in ga mesečno
nakazuje v obliki akontacij na žiro račun mestne občine. |
Mestna
občina mora ministrstvu, pristojnem za finance tekoče sporočati podatke
o prihodkih in odhodkih proračuna, ki so pomembni za ugotavljanje
sredstev za finančno izravnavo. |
117. člen
|
Prihodki
občine za financiranje drugih nalog so: |
– davek
od premoženja, |
–
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, |
–
krajevne takse, |
–
komunalne takse, |
–
pristojbine, |
–
odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, |
–
odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje
okolja, |
–
prihodki uprave mestne občine, |
–
posebne odškodnine od izkoriščenih količin rudnin, |
–
prihodki določeni z drugimi akti. |
Prihodki
iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena
v aktu o njihovi uvedbi. |
Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka lahko mestni svet predpiše, da se davek
od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je
določena z zakonom. |
118. člen
|
Financiranje krajevnih skupnosti v okviru mestne občine je urejeno z
njihovim statutom. |
Viri
financiranja krajevnih skupnosti so: |
– lastni
viri iz premoženja, |
–
odstopljeni del proračuna mestne občine za financiranje oziroma
sofinanciranje programov skupnosti, |
–
samoprispevek, |
–
odstopljene takse oziroma pristojbine, |
–
rente, |
–
komunalne takse in prispevki, |
– drugi
viri. |
Poleg
lastnih virov teh skupnosti, zagotavlja za njihovo delovanje in
usklajeni razvoj sredstva tudi mestna občina, v okviru razpoložljivih
sredstev proračuna, po sprejetih kriterijih. |
Krajevne
skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z najemanjem kreditov,
vendar največ do višine 10 odstotkov proračuna skupnosti. |
Če imajo
krajevne skupnosti sprejet krajevni samoprispevek, se za izvedbo
programa samoprispevka lahko najamejo večji krediti, vendar odplačilo
anuitet ne sme presegati zneskov in dobe sprejetja samoprispevka. |
Kriteriji za sofinanciranje krajevnih skupnosti, društev in drugih
porabnikov sredstev proračuna se določijo z odlokom. |
119. člen
|
Finančno
računovodsko poslovanje mestne občine se opravlja v okviru finančno
računovodske službe uprave mestne občine. |
Finančno
računovodska služba lahko opravlja finančno računovodske storitve za
potrebe krajevnih skupnosti v okviru mestne občine, kot tudi za potrebe
drugih občin. |
Delo
finančno računovodske službe nadzoruje župan in nadzorni odbor. |
11. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
120. člen
|
Mestni
svet sprejme statut občine in poslovnik za delo mestnega sveta. |
Mestni
svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne
akte. |
Mestni
svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, mestni proračun
in zaključni račun. |
121. člen
|
Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko
večino glasov vseh članov mestnega sveta. |
122. člen
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta. |
123. člen
|
Z
odlokom mestna občina na splošni način ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega
dela ter ustanavlja javne službe. |
Z
odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
124. člen
|
Z
odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
125. člen
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
126. člen
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov mestne uprave
pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
127. člen
|
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep. |
128. člen
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini. |
Mestni
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
Občinski
proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega
sveta. |
2. Postopek za sprejetje odloka
129. člen
|
Odlok
lahko predlaga vsak član mestnega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov
volivcev v občini. |
Predlog
odloka pošlje predlagatelj predsedniku mestnega sveta. |
130. člen
|
Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
131. člen
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah mestnega sveta. |
Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah mestnega
sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
132. člen
|
Predsednik mestnega sveta pošlje predlog odloka članom mestnega sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Mestni
svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
133. člen
|
V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejetje odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
Če
mestni svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Pred
začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na
podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
V drugi
obravnavi razpravlja mestni svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga
odloka. Ko mestni svet konča razpravo o posameznem členu predloga
odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči mestni svet. |
Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko mestni svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog
odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
134. člen
|
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj
pomembne spremembe odlokov, lahko mestni svet sprejme odlok po hitrem
postopku. |
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
Amandma
lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O
uporabi hitrega postopka odloči mestni svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
Če
mestni svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku,
se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga
odloka. |
Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
135. člen
|
V drugi
obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani mestnega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan
lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma
mora biti predložen članom mestnega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo mestnega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma. |
Na sami
seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov mestnega sveta
in predlagatelj odloka. |
Župan
lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
136. člen
|
Amandma,
člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji mestnega
sveta glasuje večina navzočih članov. |
O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
137. člen
|
Statut
mestne občine in poslovnik o delu mestnega sveta se sprejemata po enakem
postopku kot velja za sprejemanje odloka. |
O
predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja
in odloča mestni svet na eni obravnavi. |
138. člen
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi mestni svet in pričnejo veljati 15. dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno. |
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
mestni svet. |
3. Posamični akti občine
139. člen
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
140. člen
|
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravicah, koristih v upravnih stvareh v upravnem
postopku. |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
12. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
141. člen
|
Mestni
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma
soglasja občine posega v njene pravice. |
142. člen
|
Mestni
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
143. člen
|
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
144. člen
|
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
145. člen
|
Delovna
telesa so dolžna za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu
zboru. |
13. POVEZOVANJE MESTNE OBČINE V
POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
146. člen
|
Mestna
občina Murska Sobota se zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev
širšega pomena povezuje z drugimi občinami v pokrajino. |
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme mestni svet z
dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
S
statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne
naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta
pokrajine mestni svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti
pokrajine. |
147. člen
|
S
statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki
jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način
financiranja. |
Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi svojih programov zlasti: |
– skrbi
za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih
infrastrukturnih objektov ter za funkcioniranje ustreznih dejavnosti
širšega pomena, |
– skrbi
za graditev in vzdrževanje objektov in za funkcioniranje služb na
področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno
varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih
nalog republike na teh področjih, |
– skrbi
za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za kontrolo in urejanje
odplak in za druge oblike varstva okolja z napravami regionalnih
zmogljivosti, |
–
pospešuje razvoj gospodarstva, zlasti pa kmetijstva, obrti in turizma na
svojem območju, |
–
izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
–
opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom. |
148. člen
|
Člane
pokrajinskega sveta izvoli na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja mestni svet izmed članov sveta in župana. |
149. člen
|
Mestna
občina lahko izstopi iz pokrajine, če tako odloči mestni svet z
dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz pokrajine
mora mestni svet sprejeti najkasneje 6 mesecev pred zaključkom
proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop mestne občine iz
pokrajine, morata pokrajina in mestna občina izdelati premoženjsko,
delitveno in kadrovsko bilanco. |
150. člen
|
Mestna
občina se lahko poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to
koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za
občino. |
Odločitev o povezovanju mestne občine v skupnost ali zvezo sprejme
mestni svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. |
151. člen
|
Mestna
občina in njeni organi se lahko glede na interese in potrebe na
gospodarskem, upravnem, kulturnem, športnem in na drugih področjih
povezujejo z občinami v Republiki Sloveniji in v tujini. |
13. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
152. člen
|
Pobudo
za spremembe ali dopolnitve statuta mestne občine lahko podajo: |
–
najmanj ena tretjina članov mestnega sveta, |
–
nadzorni odbor, |
–
župan, |
– 5
odstotkov volivcev mestne občine. |
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembe in dopolnitve statuta. |
153. člen
|
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statutarna in
pravna vprašanja. |
154. člen
|
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot
statut. |
14. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
155. člen
|
Predpisi
prejšnje občine Murska Sobota, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz
zakona o lokalni samoupravi in tega statuta in niso v nasprotju s tem
statutom, veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot predpisi Mestne občine Murska
Sobota, dokler jih mestna občina ne bo uskladila oziroma nadomestila z
novimi predpisi. |
Mestni
svet na predlog župana sprejme program za uskladitev teh aktov oziroma
njihovo nadomestitev. |
156. člen
|
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do
konstituiranja novo izvoljenih organov teh skupnosti v skladu s tem
statutom. |
Mestne
krajevne skupnosti v roku 6 mesecev po sprejetju statuta mestne občine
pripravijo predlog nove organiziranosti krajevne samouprave v mestu
Murska Sobota. |
Prve
volitve organov krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu
po uveljavitvi tega statuta. |
Vaška
odbora naselij Markišavci in Nemčavci opravljata do izvolitve novih
organov funkcijo sveta KS Markišavci in KS Nemčavci. |
157. člen
|
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep mestnega sveta
(Uradni list RS, št. 8/95) in statut Občine Murska Sobota (Uradne objave
pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86). |
Statutarni sklep o organizaciji in delovnem področju uprave mestne
občine (Uradni list RS, št. 8/95) velja do sprejetja odloka o
organizaciji in delovnem področju mestne uprave. |
158. člen
|
Statut
začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 028
5/95 |
Murska
Sobota, dne 18. aprila 1995. |
|
Predsednik |
Sveta Mestne občine |
Murska Sobota |
Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r. |
|