New Page 1

 

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS štev. 18/84, 7/85, 29/86, ter Ur. list RS štev. 26/90 in 71/93), 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list RS štev. 18/93 in 47/93), ter 33. in 36. člena statuta občine Pesnica (MUV štev. 16/90), je Skupščina občine Pesnica na 37. skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 22. junija 1994 sprejela

 

 

ODLOK

 

 

o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju občine Pesnica

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora na območju občine Pesnica (v nadaljevanju PUP), ki jih je izdelal URBIS d.o.o. Maribor pod številko 3R74/93 aprila 1994.

 

 

Akt legalizacije je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za tiste posege, zgrajene brez predpisanih dovoljenj, ki so podali zahtevke za odlog prisilne izvršbe po 11. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list RS štev. 18/93 in 47/93) in jih akt legalizacije dopušča z ali brez pogojev sanacije.

 

 

2. člen

 

 

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

 

 

1. za vse posege, ki so podali zahtevke po 11. členu zakona

 

 

? tekstualni del z opisom obstoječega stanja in pogoji za sanacijo

 

 

? pogoji in soglasja pristojnih organov

 

 

? prikaz posegov na PKN 5

 

 

? prikaz posegov, komunalne infrastrukture in dostopnosti na TTN 5

 

 

2. za vsak posamičen poseg

 

 

? opis obstoječega stanja s fotografijo objekta

 

 

? pogoji sanacije

 

 

? posnetek obstoječega stanja M 1:500

 

 

? ureditveno situacijo M 1:500

 

 

? skico sanacije

 

 

? izsek iz prostorskih sestavin družbenega plana M 1:5000 z vrisom objekta

 

 

? popisni list evidence posegov

 

 

II. OBMOČJE OBDELAVE

 

 

3. člen

 

 

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se podrobneje določajo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za legalizacijo 181 prijavljenih nedovoljenih posegov v prostor. Spisek nedovoljenih posegov je sestavni del dokumentacije.

 

 

Vsi posegi so določeni na parcelno številko v katastrski občini. Območje posega predstavlja celotna ali del parcele, na kateri je poseg opredeljen.

 

 

Na območju občine Pesnica je vse prijavljene posege možno legalizirati pod pogoji sanacije, ki so navedeni v nadaljevanju tega odloka.

 

 

Vsi posegi so stanovanjski objekti in kombinirani objekti (gospodarska klet z bivalnimi prostori).

 

 

4. člen

 

 

Območje obdelave predstavljajo naslednje parcelne številke:

 

 

K.o. Spodnje Dobrenje:

 

 

523/8, 673/6, 770/2, 281/8, 507/3, 397/12, 288, 290/1, 491/8, 523/4, 491/

 

 

3, 603/2, 518/3, 431/4, 294/5, 523/4, 990, 507/4, 464/3.

 

 

K.o. Zgornje Dobrenje:

 

 

1063/1, 163/2,. 163/4, 168, 47.

 

 

K,o. Ranča:

 

 

488/1, 109/2, 391/2, 485/9, 107/5. K.o. Kresnica: 953, 958/8, 276/4.

 

 

K.o. Štrihovec:

 

 

458/1, 49, 166/2, 285/6, 285/3.

 

 

K.o. Šentilj:

 

 

420, 45, 901, 146/45.

 

 

K.O. Ceršak:

 

 

981, 260.

 

 

K.o. Selnica ob Muri:

 

 

443/5, 195, 1165/1, 351/4, 351/6, 269/6.

 

 

K.o. Svečina:

 

 

166/3, 133/3, 133/7, 186, 134/10, 139/19, 134/5, 134/8, 134/7, 139/10,

 

 

139/1, 131/3, 139/7, 133/8, 139/16, 134/6.

 

 

K.o. Slatina:

 

 

12/29, 69/1.

 

 

K.o. Slatinski dol:

 

 

47/6, 35/4, 47/3, 106/5, 47/5, 46/13.

 

 

K.o. Plintovec:

 

 

351/2, 344, 404/2, 349/3, 348/1, 29/7, 468/1, 315/1, 350/1, 350/2, 348/4,

 

 

311/2, 349/5, 316/5, 75, 311/4, 311/5.

 

 

K.o. Mali Rošpoh:

 

 

1679, 1637/10, 1637/4, 1631, 1655/4.

 

 

K.o. Počenik:

 

 

167/3, 21.

 

 

K.o. Srebotje:

 

 

63/2, 74/3, 114.

 

 

K.o. Spodnji Jakobski dol:

 

 

169/9, 162/4, 438/2, 278.

 

 

K.o. Zgornji Jakobski dol:

 

 

493/3, 879/8, 854/2, 41, 935/1, 935/2.

 

 

K.o. Jareninski dol:

 

 

51, 237, 49/3.

 

 

K.o. Jareninski vrh:

 

 

141/3, 141/4, 223/1, 223/3, 93, 94.

 

 

K.o. Vajgen:

 

 

175, 176/2, 176/5.

 

 

K.o. Jelenče:

 

 

159/6, 159/4, 330/4, 270, 272/2, 146/2, 115/1, 144/3, 301/3, 272/15, 384/2.

 

 

K.o. Flekušek:

 

 

101/3, 101/4, 101/2, 74/3.

 

 

K.o. Ploderšnica:

 

 

144, 85/2.

 

 

K.o. Vukovski dol:

 

 

15/3, 178/6.

 

 

K.o. Vukovski vrh: 240/7.

 

 

K.o. Gačnik:

 

 

555/6, 555/7, 682/3, 454/2, 59/1, 580/4, 136/2, 136/5, 583/2, 289, 580/1.

 

 

K.o. Polički vrh:

 

 

278, 34/2, 194/2.

 

 

K.o. Polička vas:

 

 

417/5.

 

 

K.o. Ročica:

 

 

376/2.

 

 

K.o. Spodnje Hlapje:

 

 

22, 331/13.

 

 

K.o. Zgornje Hlapje:

 

 

66/4, 317/1.

 

 

K.o. Zgornja Velka:

 

 

539/5, 175/8, 44/7.

 

 

K.o. Kaniža:

 

 

170/3, 170/4, 28, 80/2.

 

 

K.o. Sladki vrh:

 

 

137/3,v 222/12, 528/1, 528/2.

 

 

K.o. Šomat:

 

 

258.

 

 

K.o. Zgornja Kungota

 

 

447/2, 447/3, 735. K.o. Gradiška: 198/2, 170/2, 374, 484/5. K.o. Spodnje Vrtiče: 410/1, 88/2. K.o. Plač: 260/6, 251/4. K.o. Kozjak:

 

 

122/5, 827/3, 276/2, 762/3.

 

 

K.o. Špičnik:

 

 

30.

 

 

K.o. Jurski vrh:

 

 

99/2.

 

 

III. MERILA IN POGOJI ZA SANACIJO POSEGOV V PROSTOR

 

 

5. člen

 

 

Postavitev in oblikovanje objektov:

 

 

Oblika objektov mora vključevati elemente slovenjegoriške arhitekture. To velja predvsem za tlorisno razmerje, vrsto in barvo kritine, naklon strehe, višino objektov. Oblikovanje objekta mora ustrezati naslednjim določilom:

 

 

? tloris podolžen ali v obliki črke L, tlorisno razmerje 1:1.5

 

 

? sleme vzdolž daljše osi

 

 

? močno ali povsem vkopani kletni del

 

 

? streha naklona 35° - 45", simetrična dvokapnica s čopi

 

 

? kritina opečna ali podobna opečni barvi

 

 

? garaža v prizidku objekta mora biti pod isto streho

 

 

? okna enotna, pokončna, dvokrilna s polkni

 

 

? vsa zunanja vrata lesena, masivna

 

 

? balkonske ograje iz pokončnih lesenih desk

 

 

? les temno obarvan

 

 

? strešni zatrepi obloženi z lesom (pokončne deske), spodnji rob raven

 

 

? fasadni zidovi ometani v svetli barvi

 

 

? talni zidec gladko zariban, pobarvan v temnejšem odtenku.

 

 

Pri lokaciji objekta je potrebno upoštevati tudi minimalne pogoje osončenja dnevnih in bivalnih prostorov. Osončenje se preveri v sklopu izdelave lokacijske dokumentacije, kjer se predvidijo tudi potrebni ukrepi.

 

 

6. člen

 

 

Urejanje zelenih površin in okolice objektov:

 

 

Okolica objekta mora biti zasajena z avtohtono vegetacijo in v skladu s pejsažem kulturne krajine. Ograje morajo biti zasajene z živo mejo iz domačih grmovnic. Okoli objekta je potrebno zasejati srednje visoko sadno drevje. Za vizualno kamuflažo objekta se zasadi večje avtohtono drevje (oreh, kostanj, češnja). Betonske škarpe niso dovoljene. Obstoječe je potrebno obsaditi z grmovnicami. Vse brežine morajo biti zatravljene. Morebitni nosilci za brajde morajo biti leseni, prav tako vhodna vrata.

 

 

7. člen

 

 

Cestno prometna ureditev:

 

 

Ceste in dovozne poti naj bodo speljane tako, da se v čimvečji meri prilagajajo površju in plastnicam. Dovozne poti do posameznih objektov morajo omogočati nemoten dovoz intervencijskim vozilom Ograje ob cestah morajo biti oblikovane tako, da ni motena preglednost. Posebno pozornost je potrebno nameniti odvodnji meteornih vod iz prometnih površin.

 

 

8. člen

 

 

Komunalna infrastruktura:

 

 

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oz. predvideno komunalno infrastrukturo (po njeni izgradnji). Pogoje za priključitev določijo posamezni upravljalci.

 

 

Minimalna komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo, rešitev odvodnje odplak in dostopnost.

 

 

9. člen

 

 

Vodooskrba:

 

 

Pri vodooskrbi je potrebno upoštevati regionalno značilnost zahodnih Slovenskih Goric, kjer je značilna izredna razgibanost terena in pomankanje pitne vode. Na območju so prisotni trije načini vodooskrbe:

 

 

? preko omrežja Mariborskega vodovoda

 

 

? lokalna zajetja in vodovodna omrežja

 

 

? individualna oskrba (vodnjaki, kapnice).

 

 

Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, je priključitev obvezna. Objekt je možno priključiti pod naslednjimi pogoji:

 

 

? priključek je možen do kote, ki je določena z višino rezervoarja

 

 

? za višje ležeče objekte je možen priključek preko hidroforske postaje

 

 

? za nižje ležeče objekte preko tlačnega reducirnega ventila

 

 

? za objekte oddaljenosti do 30 m od cevovoda je možen direkten priključek

 

 

? za objekte oddaljenosti preko 30 m skupinski priključek z vodomerom v jašku ob cevovodu.

 

 

Priključek je možen le pod pogoji Mariborskega vodovoda in soglasju krajevne skupnosti.

 

 

10. člen

 

 

Odvod odpadnih vod:

 

 

Vsi objekti morajo imeti urejen odvod odpadnih vod. Na območjih kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, si mora investitor urediti troprekatno vodotesno greznico na občasno praznjenje.

 

 

Za večje objekte in gospodarske objekte (hlevi, garaže, ipd.) je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Ur. list SRS št. 10/85). Gnoj in gnojevka se lahko skladišči le na ustreznih gnojiščih oz. gnojničnih jamah. Gnojišča morajo biti drenirana v gnojnične jame. Odvod v površinske odvodnike ni dopusten. Gnojnične jame se izvedejo v vodotesni obliki.

 

 

Meteorne vode se odvajajo po terenu oz. v bližnje vodotoke. Pri tem je potrebno upoštevati, da se ne ogrozi stabilnost pobočij.

 

 

11. člen

 

 

Električno omrežje:

 

 

Priključitev na električno omrežje je možna v skladu s Pogoji za dobava in odjem električne energije (Uradni list SRS štev. 27/85). Pogoji se navedejo v elektroenergetskem soglasju, ki ga izda upravljalec.

 

 

12. člen

 

 

Ogrevanje:

 

 

Za ogrevanje objektov se lahko uporablja trdo gorivo, lahko kurilno olje in utekočinjen naftni plin.

 

 

Rezervoar za hrambo kurilnega olja mora biti dvoplaščen (vkopan ali polvkopan) ali enoplaščen, nameščen v oljenepropustnem in vodoneprepustnem lovilnem bazenu, katerega prostornina mora biti min. 10% večja od prostornine rezervoarja. Rezervoar je lahko nameščen zunaj objekta (min. 2.00 m od objekta) ali v objektu, ob upoštevanju točke 3.63 Pravilnika o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Ur. list SFRJ štev. 45/67).

 

 

Pri uporabi utekočinjenega naftnega plina je potrebno upoštevati Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. list RS štev. 22/91). Lokacija rezervoaija se določi ob postavitvi za vsak objekt posebej. Prostornina rezervoarja ne sme presegati 5 m3. Lokacija rezervoaija se vriše v lokacijski dokumentaciji za legalizacijo.

 

 

13. člen

 

 

Odvoz smeti:

 

 

Vse objekte je potrebno vključiti v organiziran odvoz smeti. Zbiranje smeti se uredi s pomočjo individualnih posod ali s postavitvijo skupnih kontejnerjev na območjih razpršene gradnje. Odvoz se poveri organizaciji, ki ima koncesijo za odvoz odpadkov na območju občine Pesnica.

 

 

14. člen

 

 

Požarna varnost:

 

 

Za potrebe varstva pred požarom je potrebno upoštevati naslednja določila:

 

 

? razdalja med objekti mora biti min. 8.0 m.

 

 

? razdalja med objekti enega lastnika je lahko manjša, vendar steni ne smeta imeti okenskih odprtin

 

 

? v primeru, da je gospodarsko poslopje prizidek ali podaljšek stanovanjske hiše, mora biti med njima požarni zid najmanj dvourne požarne odpornosti

 

 

? lesena gospodarska poslopja morajo biti od stanovanjskih hiš oddaljena min. 12.0 m, leseni seniki 18.0 m

 

 

javni in lokalni vodovod mora zagotoviti minimalno količino požarne vode 10 l/s. V krajih kjer so površinske vode, je potrebno urediti prostor za gasilsko črpalko. V krajih brez vodovoda mora biti zagotovljen dostop gasilskemu vozilu do vodnjakov in cistern.

 

 

? rezervoarji za kurilno olje morajo biti postavljeni v skladu z določili Pravilnika o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ štev. 45/67)

 

 

? kontejnerje za utekočinjeni naftni plin je treba locirati v skladu s Pravilnikom o UNP (Uradni list RS štev. 22/91)

 

 

? za objekte v gozdu oz. gozdnem pasu velja odmik od strjenega gozda v skladu s pogoji GG Maribor, ki se podajo pri izdelavi lokacijske dokumentacije.

 

 

15. člen

 

 

Geotehnični pogoji:

 

 

Geotehnični pogoji izgradnje vseh vrst objektov na območju Slovenskih Goric so zaradi neugodnih geofizikalnih in drugih parametrov površinske strukture polprostora izredno zahtevni. Dobro nosilna tla so le na terasnih sedimentih ob reki Muri.

 

 

Vse objekte je potrebno temeljiti na miocenskih sedimentih. Za vsak objekt je potrebno v fazi izdelave lokacijske dokumentacije izkopati ogledno jamo ob objektu in ugotoviti globino temeljenja, kvaliteto temeljne konstrukcije ter sestav temeljnih tal. Na osnovi teh podatkov se podajo pogoji sanacije.

 

 

IV. STROŠKI OPREMLJANJA

 

 

16. člen

 

 

Investitorji nedovoljenih posegov v prostor na parcelah iz 4. člena tega Odloka so dolžni poravnati sorazmeren del stroškov komunalnega opremljanja, ki so določeni za tisto območje. Izračun stroškov opremljanja izdela Sklad stavbnih zemljišč.

 

 

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

17. člen

 

 

Za vse nedovoljene posege, ki jih obravnava PUP, morajo biti vložene popolne vloge za lokacijsko dovoljenje do konca leta 1994 in izdana gradbena dovoljenja do vključno junija 1995.

 

 

18. člen

 

 

Do leta 2000 se morajo sanirati vsi nedovoljeni posegi na osnovi pogojev sanacije in projektnih preizkusov, ki so sestavni del PUP - a.

 

 

19. člen

 

 

S sprejemom PUP - a za sanacijo morajo investitorji nedovoljenih posegov poravnati vsa nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njenega plačila (Uradni list RS štev. 52/93).

 

 

20. člen

 

 

Ta odlok v skladu s 16. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list RS štev. 18/93) spreminja Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Pesnica (MUV štev. 4/86, 6/88 in 1/87).

 

 

Z uveljavitvijo tega odloka preneha na območju obdelave veljati Odlok o urbanističnem redu v občini Maribor (MUV štev. 7/77 in 15/77).

 

 

21. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava inšpekcijskega nadzora občin Maribor, Lenart, Ruše, Slovenska Bistrica in Pesnica.

 

 

22. člen

 

 

Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

 

 

 

 

Številka: 351-1/93-06

Predsednik Skupščine občine Pesnica

 

 

Pesnica, dne 22. junija 1994

Bogomir Mesner, ing. s.r.