Na podlagi 61. člen Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 22. redni seji dne 4. 9. 2013 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA19 – Parižlje (Kamplin-Pentek)

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga načrta)

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja PA19 – Parižlje (Kamplin-Pentek), ki ga je izdelalo podjetje GRIL KIKELJ arhitekti, d.o.o. Celje, pod številko pro­jekta OPPN 01/13, v avgustu 2013.

2. člen

(sestavni deli)

Občinski podrobni prostorski načrt sestavlja tekstualni in grafični del ter obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta.

OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(predmet načrta)

(1) Območje OPPN zajema površino stavbnega zemljišča poraslega z gozdom na ravninski površini med okoliško prosto­stoječo pozidavo stanovanjskih objektov. Območje urejanja se prometno navezuje na makadamsko cesto, št. parcele 538/311, k.o. Spodnje Gorče, ki se na severozahodnem delu navezuje preko parcele 538/458 in 538/340, k.o. Spodnje Gorče, na JP990369.

(2) V skladu z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/11) je za prostorsko enoto PE18 – Parižlje načrtovana izdelava Občinskega podrobnega pro­storskega načrta z oznako PA19. Prostorska enota PE18 – Parižlje je opredeljena kot območje za stanovanja, proizvodnih dejavnosti mešanih območij, območij družbene infrastrukture, območje zelenih površin.

(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so:

– individualna stanovanjska gradnja s pripadajočo infra­strukturo in prometna ureditev.

OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(območje načrta)

(1) Območje načrta obsega zemljišče s parcelno številko 538/288, k.o. Spodnje Gorče, površina območja meri 735 m2.

(2) Za izvedbo priključkov novega objekta na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske jav­ne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.

(3) Na območju načrta ni predvidenih odstranitev obsto­ječih objektov.

UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Območje je obkroženo na vseh straneh z obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo, na južni strani območje obkrožajo sicer nezazidani stanovanjski parceli.

(2) Območje se navezuje na sosednja območja na se­verovzhodnem vogalu preko parcele 538/458 in 538/340, k.o. Spodnje Gorče, na JP990369.

(3) Obravnavana prostorska ureditev, ki načrtuje indivi­dualno stanovanjsko stavbo s pripadajočo infrastrukturno in prometno ureditvijo območja, predstavlja dopolnitev obstoječe individualne stanovanjske gradnje v neposredni bližini in širše nima vpliva na sosednja območja.

6. člen

(namembnost območja)

(1) Načrt ureja površine v sredini naselja, kot tak ne pred­stavlja širitev mestnih stanovanjskih površin temveč zapolnitev pozidave.

(2) Na ureditvenem območju se na zemljišču za gradnjo načrtuje individualna enodružinska stanovanjska stavba. Ob­močje bo opremljeno z vso potrebno prometno in komunalno infrastrukturo.

(3) Do posameznega objekta je zagotovljen dostop in dovoz ter zadostno število parkirnih prostorov.

(4) Na območju OPPN PA19 (Kamplin-Pentek) se v sta­novanjskemu objektu dopušča opravljanje dejavnosti po Pro­storskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 46/11).

(5) Pri gradnji objekta se mora obvezno upoštevati:

– velikost in obliko gradbene parcele;

– gradbeno linijo in lego objekta, položaj objekta na par­celi;

– na obravnavanem območju je potrebno upoštevati ge­ološko geomehanski elaborat;

– tlorisni in višinski gabarit.

7. člen

(vrste gradenj)

Na ureditvenem območju so dopustni naslednji posegi:

– gradnja novih objektov,

– dozidave in nadzidave do širine oziroma višine predvi­dene s tem odlokom,

– redno in investicijsko vzdrževanje objekta,

– rekonstrukcija objekta,

– odstranitev objekta,

– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav,

– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje prometne infra­strukture,

– urejanje utrjenih in drugih zunanjih površin,

– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

8. člen

(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)

(1) Objekt je zasnovan kot podolgovat kubus, orienti­ran vzdolžno z daljšo stranico vzporedno se na javno pot JP990369. Objekt je sodobno zasnovan, z ravno zeleno streho in ravno streho s strešno folijo. Dovoljena je gradnja arhitek­turno kvalitetnega ter energetsko učinkovitega stanovanjskega objekta.

(2) Objekt je po etažnosti P+1, nepodkleten, streha pri­tličnega dela objekta služi kot terasa bivalnih prostorov nad­stropne etaže.

(3) Maksimalni tlorisni gabariti objektov:

– stanovanjski objekt:       pritličje 25,45 x 14,05 m,
                             nadstropje 8,80 x 7,80 m +
                             terasa 4,00 x 2,00 m,

– nadstrešnica za vozila 6,00 x 5,00 m ter lesena lopa 6,00 x 3,20 m

FZ (faktor zazidanosti) = 0,6

FZP (faktor zelenih površin) = 0,3.

(4) Fasade so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo, kamen in les ter drugi sodobni materiali, s po­enoteno uporabo barv v lestvici toplih zemeljskih barv. Pre­povedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travni­ško zelena, turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je prepovedana.

(5) Odmiki regulacijskih linij:

– odmik od bodoče ceste 100 cm na severozahodnem delu na parc. št.: 538/288, k.o. Spodnje Gorče

– odmik od parcelne meje;

– na južni strani 3,33 m na parc. št.: 538/99, k.o. Spodnje Gorče in

– na vzhodni strani vogal konzole nadstrešnice 70 cm na parc. št.: 538/225, k.o. Spodnje Gorče in

9. člen

(zunanja ureditev)

Dostopi in dovoz do objekta je predviden s strani dovozne ceste – javne poti. Zunanje terasne pohodne površine naj bodo lesene, zunanji tlaki naj se oblagajo v naravnem kamnu, ki je protidrsno obdelan. Dovozi in dvorišča se lahko asfaltirajo ali oblagajo z betonskimi tlakovci. Okolica objekta se zatravi in zasadi z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem.

10. člen

(pogoji za urejanje okolice stanovanjskega objekta)

(1) Ograjevanje parcele se lahko uredi z zasaditvijo avtoh­tonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), ki se prilagodijo obstoječim ureditvam do višine 1.8 m.

(2) V območju nivojskega križišča javne poti in novega priključka ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste oziroma priključka.

(3) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna urbana oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu javne poti mora biti nameščena oziroma grajena z odmikom v 1 m od cestnega telesa oziroma bližje s soglasjem upravljavca ceste in ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na javni poti ali vplivati na preglednost le-te.

(4) Zunanji rob zasebnega parkirišča (robnik, zid ...), škar­pe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti ob javni poti mora biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1 m oziroma bližje s soglasjem upravljavca ceste.

(5) Ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne in eno­stavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je mo­žna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na javni poti.

(6) Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in eno­stavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom, h kateremu sodijo. Naklon strehe, kritina, fasada, naj se poenoti z osnovnim objektom, izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, zimski vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Nezahtevnih in enostavnih objektov se ne sme postavljati na vedutno izpo­stavljenih legah.

POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

11. člen

(splošni pogoji priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1) Objekti znotraj območja podrobnega načrta mora biti praviloma priključen na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno ter elektroenergetsko omrežje.

(2) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi po­tekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površi­nah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastruk­turnih objektov in naprav.

(3) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.

(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.

(5) Trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.

(6) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ure­ditve posameznega infrastrukturnega voda po njeni izgradnji.

(7) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v ob­močju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.

(8) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

12. člen

(cestno omrežje)

(1) Območje se prometno navezuje na javno pot JP990369 preko parcele 538/458 in 538/340, k.o. Spodnje Gorče. Občinska cesta, kategorizirana kot JP 990369 je v privatnem lastništvu, zato je potreben prenos v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca. Predvidena je rekonstrukcija občinske ceste JP990369.

(2) Karakteristični normalni profil nove dovozne ceste (nekdanja JP990369) znaša: vozni pas 1 x 3 m.

(3) Obravnavano območje bo območje umirjenega pro­meta – cona 30 km/h, z zelo nizko prometno obremenitvijo.

13. člen

(parkiranje)

(1) Stanovanjski objekt mora imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni parceli.

(2) Če se v stanovanjskem objektu opravlja s tem od­lokom dovoljena dejavnost, se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima dejavnost, določi eno parkirno mesto.

(3) Predvidena je vsa ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija.

14. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Oskrba novega objekta z vodo na obravnavanem območju je možno preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE preseka 90 mm, ki poteka ob jugozahodnem delu obravnavane parcele.

(2) Za nov objekt v obravnavanem območju bo potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo navezalo na obstoječi javni vodovod tako, da bodo zagotovljeni odmiki od objektov minimalno 3,0 m ter vkopani v normalno globino obratovanja (maksimalno 1,0 m nadkritja). Pod utrjenimi površi­nami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Odcep in hišni priključek se izvedeta z vgradnjo cestnega zapornega ventila. Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi ne­povratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda.

Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.

(3) V bližnji prihodnosti namerava Občina Braslovče pri­stopiti k prenovi oziroma sanaciji komunalne infrastrukture šir­šega območja naselja Parižlje. V planu je izdelava OPPN PA19 ZN Parižlje II – SANACIJA OBMOČJA za širše območje naselja Parižlje, ki bo zajemal tudi izgradnjo novega razvodno vodovo­dnega omrežja, ki bo zagotavljalo požarno varnost z izgradnjo nadzemnih hidrantov. Do tega obdobja je predvideno gašenje morebitnega z gasilno avtocisterno.

15. člen

(kanalizacija)

(1) V bližnji prihodnosti namerava Občina Braslovče pri­stopiti k prenovi oziroma sanaciji komunalne infrastrukture šir­šega območja naselja Parižlje. V planu je izdelava OPPN PA19 ZN Parižlje II – SANACIJA OBMOČJA za širše območje naselja Parižlje, ki bo zajemal tudi izgradnjo sekundarnega sistema ka­nalizacijskega omrežja, hkrati pa ukinitev nepretočnih greznic. Za OPPN PA19 (Kamplin-Pentek) se do izgradnje planiranega sekundarnega kanalizacijskega sistema planira izgradnja bi­ološke čistilne naprave, s kasnejšo izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja pa opustitev ČN ter navezavo na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje.

(2) Na vzhodni strani obravnavanega območja je izgra­jeno javno kanalizacijsko omrežje v cestnem telesu, ki se zaključuje s čistilno napravo. V sklopu tega programa na tem širšem območju je plan izgradnje sekundarnega kanalizacijske­ga omrežje, ki se bo navezovalo na obstoječi kanal KP1.15, PVC Ø 300 mm.

(3) Odpadne in meteorne vode iz predmetnega območja se zbirajo in odvajajo preko armiranih poliesterskih ceveh ali UKC PVC cevi z ustreznimi vodotesnimi revizijskimi jaški. Po­krovi na revizijskih jaških morajo biti iz LTŽ na zaklep z nosil­nostjo glede na predvideno obtežbo. Onesnažene padavinske vode z zemljišča, dvorišča, parkirišča, cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem ali pred lokalnim ponikanjem v podtalje predhodno ustrezno očiščene preko lovilca mineralnih olj in maščob.

(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževa­nju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebu­jejo veljavni predpisi in pravilniki o kanalizaciji ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(5) Investitor mora za vso komunalno infrastrukturo, ki bo dana v last in upravljanje Občine Braslovče, urediti potrebne služnostne in ostale zemljiško-knjižne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje te infrastrukture, vključno z vpisom v zemljiško knjigo in z uporabnim dovoljenjem.

16. člen

(drenaža)

(1) Meteorne strešne in drenažne vode bodo odtekale v zbiralnik voda. Onesnažene meteorne vode z utrjenih površin bodo odtekale v zbiralnik voda preko lovilca mineralnih olj.

(2) V slučaju napolnitve zbiralnika voda, bodo preko preliva vode odtekale v ponikalnik, kjer bodo pronicale v pod­talje. Dno ponikalnika mora segati v propustne peščene pro­de, lociran mora biti izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

(3) Investitor je dolžan v fazi pridobitve gradbenega do­voljenja dati na Agencijo Republike Slovenije za okolje, Odde­lek območja Savinje, Celje, v pregled projektno dokumentacijo in pridobiti soglasje k izdelani projektni dokumentaciji PGD, kjer je razvidno upoštevanje upravljanje z vodami po podanih smernicah k OPPN PA19 (Kamplin-Pentek).

17. člen

(elektro-energetsko omrežje)

(1) Na območju urejanja na parcelnih številkah 538/311, 538/340, k.o. Spodnje Gorče, potekajo obstoječi nizkonape­tostni nadzemni in podzemni elektroenergetski vodi, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor.

(2) Energija za napajanje predvidene individualne sta­novanjske stavbe bo na razpolago v prostostoječi razdelilni omarici, ki se predvidi ob obstoječem A-drogu, na parcelni številki 538/226, k.o. Spodnje Gorče, na izvodu NNO vikendi, razdelilec RP-5, iz transformatorske postaje Parižlje Papež.

(3) Merilno mesto za predvideno stanovanjsko stavbo je predvideti v prostostoječi priključno merilni omarici, ka­tera mora biti locirana ob robu parcelne številke 538/288, k.o. Spodnje Gorče. Izpod povoznih površin se cevi obbetonirajo.

(4) Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbe­nega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem ele­ktrične energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.

(5) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno ob­delati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji, veljav­no tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo uskladiti z Elektro Celje, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje.

18. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju na vzhodni strani parcele poteka TK vod in ni na razpolago novih TK kapacitet.

(2) Trase naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je potrebno trase ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzo­rom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije.

(3) Za potrebe novega stanovanjskega objekta je potreb­no uporabiti PVC cevi preseka 110 mm in PEHD cev premera 50 mm, prav tako jašek ali stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.

(4) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karak­teristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih po navodilih Telekom Slovenije.

(5) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projek­tom ostalih komunalnih vodov.

19. člen

(ogrevanje)

(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stano­vanjskih objektov naj se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd.).

(2) Kot vir ogrevanja je možno uporabljati tudi plin, kurilno olje, les ipd., vendar emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti sno­vi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih narav (Uradni list RS, št. 24/13).

REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

20. člen

(varovanje okolja)

(1) Ohranjanje narave in naravnih vrednot: Na obrav­navanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2 v nadaljevanju: ZON) za območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim načrtom izdelava na­ravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. V primeru, da gre za pripravo prostorskega akta na območjih strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila 36. člena ZON.

(2) Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objek­tov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vre­dnostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjske objekte je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat.

(3) Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektih (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter upora­bo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimati­zacijo stavb. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri energije.

Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo preko­račene dovoljene vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11).

(4) Varovanje tal: Za začasne prometne in gradbene po­vršine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(5) Varstvo voda: Ureditveno območje se nahaja izven vodovarstvenega območja.

21. člen

(odpadki)

(1) Na celotnem območju Občine Braslovče so na primer­no dostopnih mestih urejene zbiralnice za ločeno zbiranje od­padkov. V skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z veljavnimi predpisi se nahaja Zbirni center Braslovče za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v Žovneku.

Ekološki otok je za stanovanjsko stavbo načrtovan ob vrtni lopi pod nadstrešnico za vozila.

(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Ob objektu je potrebno predvideti prostor za tri zabojnike za odpadke, in sicer zabojnik za preostanek odpadkov, za organske odpadke in embalažni­no.

(3) Organski odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno.

(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11).

(5) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu ze­mljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih.

REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM

22. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smer­nice in pravilnike s področja gradnje objektov v potresnih obmo­čjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje MSC lestvici.

(2) Za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev stropne plošče nad pritlično etažo.

(3) Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.

23. člen

(varstvo pred požarom)

(1) V OPPN so s področja varstva pred požarom upošte­vani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:

– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objek­tov – zagotovljeno je zadostno število ustrezno razmeščeni iz­hodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,

– potrebni odmiki med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, za­dostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radiji na uvozih do objektov (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču,

– v bližnji prihodnosti namerava Občina Braslovče pristo­piti k prenovi oziroma sanaciji komunalne infrastrukture širšega območja naselja Parižlje. V planu je izdelava OPPN PA19 ZN Parižlje II – SANACIJA OBMOČJA za širše območje naselja Parižlje, ki bo zajemal tudi izgradnjo novega razvodno vodovo­dnega omrežja, ki bo zagotavljalo požarno varnost z izgradnjo nadzemnih hidrantov. Do tega obdobja je predvideno gašenje morebitnega požara z gasilno avtocisterno ter gasilniki,

– vsi intervencijski dostopi ter predvidene tehnične rešitve požarne so razvidni iz grafičnih prilog.

(2) Za zagotavljanje požarne varnosti, je potrebno upošte­vati načrtovano prometno in komunalno ureditev.

(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projek­tiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred požarom.

(4) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smisel­no uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

24. člen

(geološko geomehanske zahteve)

(1) Za območje OPPN je izdelano geološko-geotehnično mnenje ki je kot priloga sestavni del tega načrta.

(2) Obravnavano pobočje je zgrajeno iz pestrih oligocen­skega hribin, predvsem gre za laporje, peščene laporje, pešče­njake in andezitne tufe. Kompaktna podlaga se predvidoma začne na globini od 6,0 m do 8,0 m glede na koto terena (struga Savinje je v celoti vrezana v kompaktno hribinsko osnovo).

(3) Nad nepropustno podlago je debelejša plast kvar­tarnih aluvialnih nanosov Savinje s pritoki. Le-ti so v glavnem sestavljeni iz dobro prepustnih, slabo granuliranih peščenih in le mestoma zameljenih prodov. Nevezljiva zemljina je v rahlem do srednje gostem gostotnem stanju. Na površini so peščeni prodi prekriti s heterogeno plastjo peščenih glinastih meljev in peščenim humusom z drobnimi prodniki, ki jih bo potrebno iz območja temeljenja v celoti odstraniti. Debelina slabo nosilnih zemljin – plast vezljivih zemljin, ki predstavljajo le slabo hidro­loško zaporno plast nad dobro prepustnimi peščenimi prodi – je do največ okrog 1,0 m Ocenjene geomehanske karakteristike aluvialnih nanosov – peščenih in zameljenih prodov, kjer se bo izvedlo temeljenje objekta, so v naslednjih mejah:

(4) Stanovanjski objekt bo temeljen na armirano betonski plošči ali na pasovnih armirano betonskih temeljih, s tem da morajo temeljiti v celoti nalagati na raščene peščene in zame­ljene prode (pod plastjo humusa in rjavega peščenega melja, ki jih je potrebno v celoti odstraniti).

Globina temeljenja, oziroma peščeno gruščnatega nasipa pod armirano betonsko temeljno ploščo, naj bo najmanj 0,9 m glede na koto zunanje ureditve (zmrzal)!

Vsi temelji naj bodo ojačani z armaturo in povezani z ar­mirano betonskimi vezmi z zgornjo armirano betonsko ploščo.

Izkop gradbene jame ter izvedba komprimiranega pešče­no gramoznega nasipa pod temeljno ploščo, naj se izvede v suhem obdobju v najkrajšem možnem času, saj se geomehan­ske karakteristike temeljnih tal ob povečani vlagi poslabšajo.

Pred izvedbo peščeno gramozne komprimirane blazine po armirano betonsko temeljno ploščo naj se raščena te­meljna tla (peščen prod) dobro skomprimirajo! Na zaključnem sloju komprimirane peščeno gramozne blazine, koti podlo­žnih betonov, je potrebno doseči enakomerni modul stisljivosti Ms >40,0 MPa.

(5) Projektna nosilnost tal oziroma dopustna nosilnost tal

Dopustna nosilnost tal pd=180 kPa, pri čemer je projektna nosilnost tal bistveno višja Rd> 180 kPa (raščena peščeno pro­dna tla na globini cca 0,9 m). Ker se bo temeljilo na armirano betonski temeljni plošči, bo izkoriščen le del podane dopustne nosilnosti tal!

Pri dimenzioniranju temeljev naj se upošteva še vertikalni modul reakcije tal Cv= 25,0 MN/m3 ter TIP tal »B«!

Širše območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, oziroma je pričakovati pospeške tal (v primeru potre­sa) PGA (g) do 0.175 po EC8; s tem da je potrebno v tem pri­meru upoštevati še koeficient »tal B« (za ne vezljive zemljine, kjer bo izvedeno temeljenje).

(6) Posedki objekta bodo v mejah normale (do največ okrog 0,5 cm), ob upoštevanju podane nosilnosti in enakomer­ne obtežbe.

(7) Pri odvodnjavanju bo potrebno naslednje:

– meteorne vode iz objekta in okolice je možno speljati v ponikovalnico. Dno ponikovalnice mora segati v propustne peščene prode.

– odpadne vode bo potrebno odvodnjavati v ali čistilno napravo ali v kanalizacijo, ko bo ta na tem območju zgrajena.

(8) Zaradi potrebe po temeljenju nove stanovanjske stav­be v homogeno nosilna raščena peščeno prodna tla, mora gradbeno jamo, v primeru drugačne sestave, kot je napisano v tem mnenju pred izdelavo temeljne plošče ali temeljev, obve­zno pregledati geolog.

25. člen

(načrt parcelacije)

Na ureditvenem območju se izvede parcelacija zemljišča. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela.

DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

26. člen

(etapnost)

Pred izgradnjo stanovanjske stavbe se zemljišče komu­nalno opremi. Rekonstrukcija oziroma razširitev dovozne ob­činske ceste se lahko izvede naknadno.

27. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.

(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo inve­stitorji in izvajalci:

– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, ko­munalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ce­ste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukre­pe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru ne­zgode,

– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smer­nicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

28. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odsto­panja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okolj­ske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

(2) Dopustna so tudi odstopanja:

– tlorisni in višinski gabariti načrtovanega stanovanjskega objekta lahko odstopajo do +–10% v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti, regulacijskih linij in minimalnih odmikov od sosednjih parcelnih mej;

– nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno posta­vljati bližje sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju veljavnih predpisov;

– od tras vodov gospodarske infrastrukture kolikor ta zah­teva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

(3) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potre­be izgradnje, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture, za potrebe priključevanja objekta, ki je znotraj območja urejanja OPPN, ter ureditev interventnih poti. Posegi so dovoljeni s soglasjem upravljavca posamezne infrastruktu­re. Posegi izven območja OPPN so dovoljeni tudi za potrebe ureditve odvoda padavinskih vod območja.

USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

29. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrob­nega načrta. OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

30. člen

(vpogled)

OPPN je stalno na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.

31. člen

(nadzor)

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

32. člen

(veljavnost odloka)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 35050-7/2012

Braslovče, dne 5. septembra 2013